Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 29 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper DREVESNE NARAVNE VREDNOTE V REGISTRU NARAVNIH VREDNOT SLOVENIJE TREE NATURAL VALUES IN THE REGISTER OF NATURAL VALUES OF SLOVENIA Pia Caroline ADAMIČ 1 , Robert BRUS 2 (1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, pia.c.adamic@gmail.com (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, robert.brus@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in sku- pin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi. Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa ABSTRACT The aim of the study was a detailed analysis of the register of tree natural values of Slovenia with a total number of 2529 trees and groups of trees. In our research we presented the percentage of each tree species, its origin, criteria for evaluation, aver- age and maximum dimensions for each tree species, the location of trees and tree damage. The locations of tree natural values were identified by coordinates and displayed on a map using ArcMap. We found that the most common tree species is Tilia platyphyllos (42.67 % of all trees) and that 87.4 % of the trees in the register belong to native species. Most of the non-native species come from North America, while most of the non-native trees come from Europe. The most important criterion is the size of the tree, especially its girth and height. The thickest tree in the register is the Gašper chestnut (1104 cm) and the tallest is the Sgerm spruce (62 m). Most exceptional trees are found near farms (31.2 %) and sacral objects (17.9 %). In the register, 36.3 % of the trees are healthy, 4.1 % have no data and the remaining 59.6 % are damaged. The map of tree natural value lo- cations shows that tree densities are highest near Ljubljana and in Pohorje. The register contains a large amount of obsolete data, so an updated overview of the current state of tree natural values, which can be supplemented by new exceptional trees, should be prepared. Key words: tree natural values, register of natural values of Slovenia, heritage trees, exceptional trees GDK 907:(083.4)+(497.4)(045)=163.6 Prispelo / Received: 27. 5. 2020 DOI 10.20315/ASetL.122.3 Sprejeto / Accepted: 28. 6. 2020 1 UVOD 1 INTRODUCTION Drevo je človeku že od nekdaj pomenilo pomemben vir preživetja, posamezna mogočna in izjemna dreve- sa so lahko bila predmet čaščenja ali simbol življenja, danes pa so mogočna drevesa pomembna zgodovinska dediščina in raziskovalni potencial. Zaradi občudova- nja in spoštovanja smo mogočna drevesa ohranjali za naslednje generacije, še preden smo jih začeli varova- ti tudi z zakonom. Človek si je do dreves spletel prav posebno vez, saj jih je sadil, varoval in negoval (Šmid Hribar, 2008). Nekatera zgodovinsko pomembna dre- vesa, povezana s preteklimi dogodki in pomembnimi osebami, ki obujajo spomin na kaj ali nekoga in ga prenašajo v naslednje rodove, so tudi pomemben del kulturne dediščine. Prve omembe nekaterih mogočnih in lepih dreves naših krajev je podal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (Valvasor, 1984), prvi strokovni opis posameznega drevesa v Sloveni- ji pa nam je leta 1862 dal Karel Deschmann, ki je tiso 30 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije v Stranah označil za najstarejše drevo na Kranjskem (Šmid Hribar, 2010). Zgodovinsko varovanje dreve- snih naravnih vrednot se je začelo leta 1920, ko je bila izdana Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov (Beuk, 1920), kasneje tudi s sprejetjem Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski Republiki Sloveniji (1948). Prvi pregled izjemnih dreves na Slovenskem je leta 1952 objavil Bleiweis (Bleiweis, 1952), kjer jih je nekaj primerjal tudi s tujimi drevesi. Podobno delo so nadaljevali Šoštarič (1966) v Podravju in Pomurju in Golob-Klančič (1973) za Goriško ter območje Sežane in Ilirske Bistrice. Za varovanje drevesne dediščine so pomembni še Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (1975), Inventar najpomembnej- še naravne dediščine Slovenije (Peterlin, 1976) in oba dela dopolnitve Inventarja (Ministrstvo za okolje in prostor RS, 2019). Podatke o debelih, starih in drugače pomembnih drevesih v Sloveniji je zbral in analiziral Mlinšek (1979), več prispevkov na temo izjemnih dre- ves in drevesne dediščine pa so v različnih poljudnih in strokovnih medijih objavili šele sredi devetdesetih let, npr. Ovsec (1992), Habič (1993), Modic (1995), Za- plotnik (1995), Budkovič (1996), Brus (1998), Kotar in Brus (1999), Bogovič (1999) in Jenčič (1999). Po letu 2000 je bilo vse več napisanega o drevesnih vrednotah, za občino Tržič jih je v diplomskem delu predstavila Brejc (2002), v okviru Gozdarskih študijskih dnevov z naslovom »Staro in debelo drevje v gozdu« so sode- lovali Habič (2004), Mastnak (2004), Anko (2004) in drugi. Z opredeljevanjem in vrednotenjem drevesnih naravnih vrednot se je ukvarjal Zavod RS za varstvo narave (Ocvirk in sod., 2004), predloge novega sistema vrednotenja pa je podala E. Habič (2006) v svoji ma- gistrski nalogi. Te so nato zbrali in dodelali Danev in sod. (2008). V magistrskem delu je Šmid Hribar (2008) predstavljala drevesno dediščino, Kermavnar (2012) je v diplomskem delu analiziral drevesne naravne vredno- te v občini Logatec. Pomembno vlogo pri evidentiranju in varovanju izjemnih dreves v Sloveniji ima tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki s svojo dobro razvejeno teren- sko službo temeljito pokriva ozemlje vse Slovenije. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (2002) določa, da je drevesna naravna vrednota drevo ali skupina dre- ves, ki so izjemnih mer, habitusa ali starosti, ekosistem- sko, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemb- na. Za drevesne naravne vrednote lahko uporabimo tudi pojem drevesna dediščina ali pa splošno rabljeni izraz izjemna drevesa. Največji pomen imajo mere dre- vesa, predvsem obseg debla, saj je merjenje objektivno in preprosto. Drevo se opredeli za naravno vrednoto, če njegova obseg ali višina dosegata ali presegata mej- no vrednost kazalnika za posamezno drevesno vrsto ali, če ustreza drugim kriterijem, ki jih določa Zavod RS za varstvo narave. Podrobnejši kriteriji se uporabljajo za ugotavljanje mednarodnega ali velikega narodnega pomena drevesne naravne vrednote, ki se tako oprede- li kot vrednota državnega pomena. Število zavarovanih dreves na Slovenskem je sko- zi čas naraščalo. Danes evidenco drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji celostno vodi in dopolnjuje Zavod RS za varstvo narave, kjer je tudi objavljen del eviden- ce vseh naravnih vrednot Slovenije, med drugim tudi drevesnih, register naravnih vrednot pa je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Namen naše raziskave je bil natančno analizirati število, vrstno se- stavo, najpomembnejše značilnosti in trenutno stanje drevesnih naravnih vrednot v registru. Poleg tega smo želeli preveriti ažurnost podatkov v registru in predla- gati njegove možne izboljšave. 2 METODE 2 METHODS Register naravnih vrednot je javno dostopen na spletni strani Agencije RS za okolje (2020) in Zavoda RS za varstvo narave (2020), kjer so drevesne narav- ne vrednote pod zvrstjo označene z »drev«, oblikovane naravne vrednote, kamor upoštevamo tudi parke, ar- boretume in drevorede, pa z »onv«. Zavod RS za var- stvo narave nam je za analizo posredoval prečiščen seznam dreves in skupin dreves. Seznam je vseboval tudi podrobnejše podatke o posameznih drevesnih naravnih vrednotah, ki sicer niso prosto dostopni jav- nosti. Register drevesnih naravnih vrednot ne vsebuje le drevesnih vrst, marveč tudi nekatere grmovne vrste in vzpenjavke, npr. pušpan, glog, dren, bezeg in trto. Najprej smo opravili kabinetni del, kjer smo podatke iz registra obdelali v Excelu in jih prikazali s pomočjo vr- tilnih tabel. Sledila sta še ogled in fotografiranje neka- terih dreves na terenu. Ažurnost podatkov smo preve- rili po napisanem zadnjem datumu meritev oz. datumu zadnjega stanja drevesa, kjer smo za vsako leto sešteli število podatkov in jih razvrstili po desetletjih. 2.1 Drevesne vrste, lokacije in izvor drevesnih naravnih vrednot 2.1 Tree species, location and origin of tree natural values Drevesno vrsto smo v vseh primerih preverili z uje- manjem latinskega in slovenskega imena ter popravili, kjer je šlo za očitno napako. Nekatera drevesa so imela zapisan le rod in smo jim dopisali vrsto, če smo jo lah- ko nedvoumno ugotovili iz drugih podatkov, npr. opisa ali opomb. Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 31 Karto z lokacijami dreves smo izdelali v programu ArcMap, kjer smo uporabili koordinate dreves iz regi- stra. Določili smo osem različnih vrst nahajališč dreves, kjer smo kategorije na podlagi osnovnih podatkov in opisov iz opomb opredelili sami, in sicer: gozd, kme- tijska krajina, domačija ali kmetija, vas, mesto, park ali vrt, bližina sakralnega objekta in bližina grajskega kompleksa. Nahajališče izjemnih dreves v bližini lo- vskih in planinskih koč smo upoštevali kot gozd. Vsa drevesa, ki stojijo ob cestah in na travnikih ter pašni- kih, smo določili kot nahajališče v kmetijski krajini, ka- mor pa smo šteli tudi protivetrne pasove in obvodno vegetacijo, ki je bila dovolj redka, da nismo oblikovali dodatne kategorije. Pri sakralnih objektih smo upošte- vali cerkve, pokopališča in kapelice oz. znamenja. Na- hajališča dreves so bila včasih nekoliko nejasna oziro- ma težko določljiva, predvsem kadar je drevo spadalo pod dve različni kategoriji, npr. v kmetijsko krajino in hkrati v bližino kapelice ali grajskega vrta. V takšnem primeru je imela prednost bližina sakralnega objekta ali grajskega kompleksa. Za določitev geografskega izvora drevesne vrste smo uporabili šest različnih kategorij: avtohtona dre- vesna vrsta, tujerodna iz Evrope arheofit, tujerodna iz Evrope neofit, tujerodna iz Severne Amerike neofit, tujerodna iz Azije arheofit in tujerodna drevesna vrsta iz Azije neofit. Ločnica med arheofiti in neofiti je leto 1492, leto odkritja Amerike, zato so vse tujerodne dre- vesne vrste iz Severne Amerike neofiti (Brus in Gajšek, 2014). 2.2 Merila vrednotenja, poškodovanost in mere drevesnih naravnih vrednot 2.2 Criteria for evaluation, damage and dimen- sions of tree natural values V registru je bilo upoštevanih sedem meril vredno- tenja: izjemnost, pričevalna pomembnost, ekosistem- ska pomembnost, znanstveno-raziskovalna pomemb- nost, kompleksna povezanost, redkost in ohranjenost. Nekatere drevesne naravne vrednote so imele po dve merili vrednotenja, nekatere tudi več (do štiri) ali pa nobene. Podobno smo sami oblikovali pet kategorij poško- dovanosti drevesnih naravnih vrednot, in sicer: ni po- datka o stanju, brez poškodb, manjše poškodbe, večje poškodbe in odmrlo ali posekano drevo. Poškodova- nost smo ocenjevali iz zadnjega stanja naravne vredno- te in drevesa oziroma skupine dreves. Večje poškodbe smo presodili pri npr. votlem drevesu, pojavu trohnobe in trosnjakov, večjih ranah, odlomljenemu glavnemu vrhu ter kadar je bilo zaznanih več poškodb. Kot manj- šo poškodbo smo upoštevali npr. suhe veje. Prikazali smo še poškodovanost dreves po obsegu s škatlastimi grafikoni, ki smo jih izdelali v programu za statistiko JASP . Podatke o obsegu in višini posameznih drevesnih naravnih vrednot smo povzeli po registru in lastnih meritev nismo opravljali. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Drevesne vrste, lokacije in geografski izvor drevesnih naravnih vrednot 3.1 Tree species, location and geographic origin of tree natural values V registru je skupaj 2529 dreves in skupin dreves, ki pripadajo 91 različnim drevesnim vrstam (preglednica 1). Daleč najvišji delež pripada lipi (Tilia platyphyllos) s kar 42,67 % vseh dreves, sledijo tisa (Taxus baccata) s 6,80 %, navadna bukev (Fagus sylvatica) s 5,54 % in dob (Quercus robur) s 4,67 % vseh dreves. Lipovcev je na sezamu le 2,93 %. Čeprav je seznam razmeroma obsežen, kar 70 % dreves v registru pripada samo sed- mim najpogostejšim vrstam. Najpogostejša tujerodna vrsta je navadni divji kostanj (Aesculus hippocasta- num), zastopan z 69 drevesi (2,73 %). Pozornost zbuja tudi zelo nizko število drevesnih naravnih vrednot ne- katerih domačih, v naravnem okolju razmeroma pogo- stih drevesnih vrst. V registru so na primer samo ena navadna breza, dve divji češnji in dva mokovca ter po trije makleni, črni gabri in jerebike. Na sliki 1 so prikazane lokacije izjemnih dreves lokalnega in državnega pomena po občinah Slovenije. Njihova gostota je največja v občinah Ljubljana, Mari- bor in Slovenj Gradec, predvsem na območju Pohorja, najmanjša pa v splošnem na Gorenjskem in v Prek- murju. Več občin nima nobenega izjemnega drevesa v registru, npr. občine severno od reke Pesnice, Cerkno, Škofljica, Izola, Horjul, Trzin… Drevesnih vrednot dr- žavnega pomena je največ na območju Pohorja in pre- senetljivo malo v Ljubljani. Preglednica 2 prikazuje še število dreves, delež in gostoto drevesnih naravnih vrednot po sedmih območ- nih enotah Zavoda RS za varstvo narave: Maribor, Lju- bljana, Piran, Celje, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto. Daleč največ jih je v območni enoti Maribor, kjer je tudi največja gostota z 0,248 drevesa na kvadratni kilome- ter, sledi Ljubljana in za njo Piran, ki ima sicer najmanj- ši delež od skupnega števila vseh drevesnih naravnih vrednot, vendar podobno gostoto zaradi manjše povr- šine območne enote. Najmanjša gostota drevesnih na- ravnih vrednot je v območni enoti Novo mesto. 32 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije Št. Drevesna vrsta (slo. ime) Tree species (Slo. name) Drevesna vrsta (ang. ime) Tree species (Eng. name) Drevesna vrsta (lat. ime) Tree species (Latin name) Število dreves Number of trees Delež (%) Percentage (%) 1. lipa large-leaved linden Tilia platyphyllos Scop. 1079 42,67 2. tisa European yew Taxus baccata L. 172 6,80 3. navadna bukev European beech Fagus sylvatica L. 140 5,54 4. dob European oak Quercus robur L. 118 4,67 5. navadna smreka Norway spruce Picea abies (L.) Karst. 107 4,23 6. pravi kostanj sweet chestnut Castanea sativa Mill. 76 3,01 7. lipovec small-leaved linden Tilia cordata Mill. 74 2,93 8. navadni divji kostanj horse-chestnut Aesculus hippocastanum L. 69 2,73 9. navadna bodika European holly Ilex aquifolium L. 54 2,14 10. graden sessile oak Quercus petraea (Matt.) Liebl. 43 1,70 11. veliki jesen European ash Fraxinus excelsior L. 42 1,66 12. platana plane tree Platanus sp. 41 1,62 13. navadna ameriška duglazija Douglas fir Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco 33 1,30 14. navadna jelka European silver fir Abies alba Mill. 26 1,03 15. javorolistna platana hybrid plane Platanus ×hispanica Münchh. 22 0,87 16. gorski javor sycamore maple Acer pseudoplatanus L. 21 0,83 17. navadna hruška European pear Pyrus communis L. 21 0,83 18. cemprin Swiss pine Pinus cembra L. 18 0,71 19. bela vrba white willow Salix alba L. 18 0,71 20. črni topol black poplar Populus nigra L. 17 0,67 21. puhasti hrast downy oak Quercus pubescens Willd. 16 0,63 22. gorski brest wych elm Ulmus glabra Huds. 16 0,63 23. rdeči bor Scots pine Pinus sylvestris L. 14 0,55 24. skorš service tree Sorbus domestica L. 14 0,55 25. navadni beli gaber European hornbeam Carpinus betulus L. 13 0,51 26. navadni oreh Persian walnut Juglans regia L. 13 0,51 27. vednozelena cipresa Mediterranean cypress Cupressus sempervirens L. 11 0,43 28. cer Turkey oak Quercus cerris L. 11 0,43 29. Lawsonova pacipresa Lawson cypress Chamaecyparis lawsoniana (A. Murr.) Parl. 10 0,40 30. rdečelistna bukev Purple beech Fagus sylvatica f. purpurea (Aiton) Dippel 10 0,40 31. klek arborvitae Thuja sp. 10 0,40 32. evropski macesen European larch Larix decidua Mill. 9 0,36 33. vrba žalujka Babylon willow Salix babylonica L. 9 0,36 34. mamutovec giant sequoia Sequoiadendron giganteum (Lindl.) Buchholz 9 0,36 35. črni bor black pine Pinus nigra Arnold. 8 0,32 36. ameriški klek eastern arborvitae Thuja occidentalis L. 8 0,32 37. himalajska cedra deodar cedar Cedrus deodara (D. Don) G. Don 7 0,28 38. dvokrpi ginko ginkgo Ginkgo biloba L. 7 0,28 39. vzhodna platana oriental plane Platanus orientalis L. 7 0,28 40. kavkaški krilati oreškar Caucasian wingnut Pterocarya fraxinifolia (Lam.) Spach. 7 0,28 41. drobnica European wild pear Pyrus pyraster (L.) Burgsd. 7 0,28 42. vinska trta grapevine Vitis sp. 7 0,28 43. navadni koprivovec European nettle tree Celtis australis L. 6 0,24 44. beli topol silver poplar Populus alba L. 6 0,24 45. vrba willow Salix sp. 6 0,24 46. navadni pušpan European box Buxus sempervirens L. 5 0,20 47. rumeni dren European cornel Cornus mas L. 5 0,20 48. poljski brest field elm Ulmus carpinifolia Gled. 5 0,20 49. trnata gledičevka honey locust Gleditsia triacanthos L. 4 0,16 50. pinija stone pine Pinus pinea L. 4 0,16 Preglednica 1: Drevesne vrste v registru drevesnih naravnih vrednot Table 1: Tree species in the register of tree natural values Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 33 Daleč najpogostejše nahajališče izjemnih dreves je ob domačiji in kmetiji, saj tu raste skoraj tretjina vseh drevesnih naravnih vrednot (slika 2), sledijo bližina sa- kralnega objekta, gozd, kmetijska krajina in vas. Manjši delež imata mesto in bližina grajskega kompleksa, naj- manjši pa park in vrt. Tujerodne drevesne vrste pre- vladujejo v parkih in vrtovih ter v mestih, kjer je njihov delež celo višji kot delež avtohtonih vrst, medtem ko so tujerodne vrste v gozdu, kmetijski krajini in na doma- čijah in kmetijah mnogo redkejše. Med drevesnimi naravnimi vrednotami je od sku- pno 2529 dreves v registru 87,4 % dreves avtohtonih in 12,6 % tujerodnih (slika 3). Od tujerodnih dreves je 1,5 % arheofitov in 11,1 % neofitov iz Evrope, Severne Amerike in Azije. Po številu osebkov 6,9 % vrst izvira iz Evrope, 4,1 % iz Severne Amerike in 1,6 % iz Azije. V registru je 91 različnih drevesnih in grmovnih vrst, od teh je 49 avtohtonih in 42 tujerodnih vrst, od katerih jih kar 21 izvira iz Severne Amerike, iz Azije 11 in iz Evrope le 10. Najbolj pogoste tujerodne vrste so nava- dni divji kostanj, platane, ameriška duglazija, navadni oreh in vednozelena cipresa. Št. Drevesna vrsta (slo. ime) Tree species (Slo. name) Drevesna vrsta (ang. ime) Tree species (Eng. name) Drevesna vrsta (lat. ime) Tree species (Latin name) Število dreves Number of trees Delež (%) Percentage (%) 51. hrast oak Quercus sp. 4 0,16 52. robinija black locust Robinia pseudoacacia L. 4 0,16 53. močvirski taksodij bald cypress Taxodium distichum (L.) L. C. Rich. 4 0,16 54. maklen field maple Acer campestre L. 3 0,12 55. navadni črni gaber European hop-hornbeam Ostrya carpinifolia Scop. 3 0,12 56. zeleni bor eastern white pine Pinus strobus L. 3 0,12 57. jerebika rowan Sorbus aucuparia L. 3 0,12 58. cedra cedar Cedrus sp. 2 0,08 59. črni oreh eastern American black walnut Juglans nigra L. 2 0,08 60. virginijski brin red cedar Juniperus virginiana L. 2 0,08 61. tulipanovec tulip tree Liriodendron tulipifera L. 2 0,08 62. črna murva black mulberry Morus nigra L. 2 0,08 63. divja češnja wild cherry Prunus avium L. 2 0,08 64. črnika evergreen oak Quercus ilex L. 2 0,08 65. vrbasti hrast willow oak Quercus phellos L. 2 0,08 66. rdeči hrast northern red oak Quercus rubra L. 2 0,08 67. Turnerjev hrast Turner's oak Quercus ×turneri var. Pseudoturneri (C. K. Schneid.) Elwes & A. Henry 2 0,08 68. črni bezeg black elder Sambucus nigra L. 2 0,08 69. japonska sofora Japanese pagoda tree Sophora japonica L. 2 0,08 70. mokovec whitebeam Sorbus aria (L.) Crantz 2 0,08 71. kanadska čuga eastern hemlock-spruce Tsuga canadensis (L.) Carr. 2 0,08 72. vez European white elm Ulmus laevis Pallas 2 0,08 73. kavkaška jelka Nordmann fir Abies nordmanniana (Steven) Spach. 1 0,04 74. srebrni javor silver maple Acer saccharinum L. 1 0,04 75. črna jelša black alder Alnus glutinosa (L.) Gaertn. 1 0,04 76. navadna breza silver birch Betula pendula Roth. 1 0,04 77. ameriška katalpa southern catalpa Catalpa bignonioides Walt. 1 0,04 78. pacipresa false cypress Chamaecyparis sp. 1 0,04 79. rdeči dren common dogwood Cornus sanguinea L. 1 0,04 80. turška leska Turkish hazel Corylus colurna L. 1 0,04 81. navadni glog midland hawthorn Crataegus laevigata (Poir.) DC. 1 0,04 82. alpski nagnoj Scotch laburnum Laburnum alpinum (Mill.) Bercht. et J. S. Presl 1 0,04 83. metasekvoja dawn redwood Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng 1 0,04 84. bela murva white mulberry Morus alba L. 1 0,04 85. pavlovnija princess tree Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. 1 0,04 86. Jeffrejev bor Jeffrey pine Pinus jeffreyi Grev. et Balf. ex A. Murr 1 0,04 87. ameriška platana American sycamore Platanus occidentalis L. 1 0,04 88. oplutnik - Quercus crenata Lam. 1 0,04 89. obalna sekvoja coast redwood Sequoia sempervirens (D. Don) Endl. 1 0,04 90. mokovica - Sorbus austriaca (G. Beck) Hedl 1 0,04 91. brek wild service tree Sorbus torminalis (L.) Crantz 1 0,04 brez podatka no data brez podatka 1 0,04 Skupaj Sum 2529 100,00 34 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije 3.2 Merila vrednotenja, poškodovanost in mere drevesnih naravnih vrednot 3.2 Criteria for evaluation, damage and dimen- sions of tree natural values Najbolj pogosto uporabljeno merilo vrednotenja drevesnih naravnih vrednot v registru je njihova izje- mnost, saj je to merilo razlog za uvrstitev pri več kot 93 % dreves (preglednica 3). Sledi pričevalna pomemb- nost s skoraj 60 % vseh dreves v registru. Vsa druga merila so manj zastopana. Drevesa so vrednotena po več kriterijih, zato je seštevek deležev v preglednici 3 nad 100 %. Izjemnost drevesa vključuje izjemne mere, predvsem obseg in manj višino, izjemen habitus in iz- jemno starost. Najmanj uporabljeni merili sta komple- ksna povezanost in redkost. Med drevesnimi naravnimi vrednotami je ocenje- nih 36,3 % dreves zdravih oz. brez evidentiranih po- škodb, za 4,1 % nimamo podatka, preostalih 59,6 % je poškodovanih, od tega ima 30,5 % dreves manjše po- škodbe, 24,9 % večje poškodbe, 4,2 % pa je odmrlih oz. posekanih dreves (slika 4). Pri ocenjevanju poško- dovanosti se moramo zavedati, da so podatki o stanjih dreves lahko pomanjkljivi in zastareli, saj pri nekate- rih drevesih ocenjevalec ni opisal v register zadnjega stanja drevesa, zato je njihova poškodovanost nezna- na. Datum zadnjega ogleda vrednote pa je starejši in Preglednica 2: Število dreves, delež in gostota drevesnih na- ravnih vrednot po območnih enotah Zavoda RS za varstvo na- rave. Table 2: Number of trees, percentage and density of tree natu- ral values in the Regional units of The Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation Slika 1: Karta lokacij drevesnih naravnih vrednot (DNV) lo- kalnega in državnega pomena Fig. 1: Map of locations of local (yellow dots) and state tree natural values (red dots) Območna enota ZRSVN Regional unit of The Ins. of the RS for Nature Conservation Število dreves Number of trees Delež (%) Percentage (%) Gostota (N/km 2 ) Density (N/km 2 ) Maribor 1116 44,1 0,248 Ljubljana 475 18,8 0,114 Piran 42 1,7 0,109 Celje 244 9,6 0,087 Kranj 168 6,6 0,080 Nova Gorica 314 12,4 0,079 Novo mesto 170 6,7 0,074 Skupaj / Total 2529 100 0,113 Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 35 obstaja možnost, da se je drevo poškodovalo po opisu stanja. Slika 5 nam kaže grafično predstavitev poškodova- nosti dreves po obsegu s škatlastimi grafikoni. Opazno je povečanje poškodb pri drevesih z večjim obsegom, drevesa, ki so brez podatka o poškodovanosti, pa ima- jo predvsem manjši obseg, zato lahko predvidevamo, da so večinoma zdrava. Mediana zdravih dreves je pri manjšem obsegu kot mediana dreves z manjšimi po- škodbami, ta pa je manjša kot mediana dreves z večjimi poškodbami. Presenetljivo je kategorija posekanih ozi- roma odmrlih dreves zelo široka in obsega tudi tanjša drevesa. Pri analizi mer dreves smo ugotovili, da ima najve- čji obseg Gašperjev kostanj (1104 cm) (slika 6), nato Najevska lipa (lipovec, 1080 cm), vednozelena cipre- Slika 3: Delež števila dreves v registru po geografskem izvoru Fig. 3: Percentage of trees in the register by geographical origin Slika 2: Nahajališče avtohtonih in tujerodnih drevesnih na- ravnih vrednot Fig. 2: Location of native and non-native tree natural values 36 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije Slika 5: Poškodbe dreves (0 - ni podatka, 1 - brez evidenti- ranih poškodb, 2 - manjše poškodbe, 3 - večje poškodbe, 4 - odmrlo/posekano drevo) po obsegu Fig. 5: Damage on tree natural values (0 - no information, 1 - without recorded damage, 2 - minor damage, 3 - major damage, 4 - dead/cut tree) by girth Slika 4: Poškodovanost drevesnih naravnih vrednot Fig. 4: Damage on tree natural values Preglednica 3: Merila vrednotenja drevesnih naravnih vre- dnot po številu dreves in deležu Table 3: Criteria for evaluation of tree natural values by the number and percentage of trees Merila vrednotenja / Evaluation criteria Število dreves Number of trees Delež (%) Percentage (%) izjemnost / exceptionality 2364 93,5 pričevalna pomembnost / testimony 1509 59,7 ekosistemska pomembnost / ecosystem importance 75 3,0 znanstveno-raziskovalna pomembnost / scientific and research importance 31 1,2 ohranjenost / conservation 25 1,0 kompleksna povezanost / complex connection 12 0,5 redkost / rare 3 0,1 Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 37 Slika 6: Gašperjev kostanj ob domačiji v Močilnem pri Ra- dečah je z obsegom 1104 cm najdebelejše slovensko drevo Fig. 6: Gašper's chestnut located next to a homestead in Močilno near Radeče. With a diameter of 1104 cm, it is Slov- enia's thickest tree. sa pri gradu v Vipolžah (940 cm), domači kostanj na Tetajnovem bregu (940 cm) in Knezarjeva lipa (935 cm). Povprečni maksimalni obseg vseh dreves je 434 cm. Največji povprečni obseg po drevesnih vrstah smo ugotovili pri belem topolu (587 cm), nato domačem kostanju (568 cm), mamutovcu (535 cm) in beli vrbi (512 cm). Najvišje drevo v registru je Sgermova smreka 1 (62 m) (slika 8), sledita Cebejeva 2 (59 m) in Zamudova smreka (52 m). Prvih osem najvišjih dreves v registru so smreke, na devetem mestu je kot prva druga vrsta navadna ameriška duglazija v Bogenšperku (50 m), nato navadna jelka, znana kot Kraljica Roga (49 m). Največja povprečna višina je pri navadni ameriški du- glaziji (42 m), mamutovcu (39 m) in navadni smreki ter navadni jelki (36 m). Pri primerjavi povprečnih premerov in višin avtoh- tonih in tujerodnih vrst imajo avtohtone vrste v pov- prečju večji obseg in nižjo višino (preglednica 4). Med tujerodnimi vrstami imajo največji povprečni obseg arheofiti iz Azije in največjo povprečno višino vrste iz Severne Amerike. Po analizi datumov zadnje meritve oz. zadnjega sta- nja drevesa smo ugotovili, da je v registru velik delež zastarelih podatkov, saj je le okoli 64 % zadnjih meri- 1 Novo izmerjena višina 62,7 m septembra leta 2019 (Monumental Trees, 2020) 2 Leta 2019 posekana zaradi napada podlubnikov (Naravovarstveni Atlas naravnih vrednot, 2020) Preglednica 4: Povprečni obseg in višina drevesnih narav- nih vrednot različnega izvora Table 4: Average girth and height of tree natural values of different origin Izvor origin Povprečen obseg (cm) average girth (cm) Povprečna višina (m) average height (m) avtohtona vrsta / native species 383 22 tujerodna vrsta / alien species 364 24 tujerodna iz Evrope arheofit / alien from Europe archaeophytes 323 17 tujerodna iz Evrope neofit / alien from Europe neophytes 393 22 tujerodna iz Severne Amerike neofit / alien from North America neophytes 335 31 tujerodna iz Azije arheofit / alien from Asia archaeophytes 409 14 tujerodna iz Azije neofit / alien from Asia neophytes 371 20 Skupno povprečje / Total average 381 23 Preglednica 5: Po desetletjih razvrščena leta opisov zadnje- ga stanja drevesa Table 5: Years of descriptions of the last condition of the tree sorted by decade Leto opisa zadnjega stanja drevesa Year of description of the last condition of the tree Število dreves Number of trees Delež (%) Percentage (%) 1980–1989 9 0,4 1990–1999 249 10,2 2000–2009 617 25,3 2010–2018 1568 64,2 Skupaj / Total 2443 100,0 38 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije tev mlajših od leta 2010, 25 % jih je iz obdobja 2000– 2009 in 11 % starejših od leta 1999 (preglednica 5). 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Nabor 91 drevesnih vrst v seznamu je razmeroma obsežen. Lipa, ki je daleč najpogostejša vrsta v regi- stru, večkrat označuje pomembno lego v prostoru, npr. na razpotju, ob cerkvi, hkrati pa imamo v Slove- niji tradicijo sajenja lip ob posebnih priložnostih, saj označujejo prostor družabnega srečevanja in veljajo za nekakšen simbol slovenstva (Kos, 2011). Njena tako velika zastopanost v primerjavi z lipovcem je vendarle presenetljiva, saj je doslej kljub temu, da pri gozdnih inventurah teh vrst ne razlikujemo, veljalo, da je lipo- vec vsaj v gozdnem prostoru pogostejši od lipe. Obstaja tudi možnost, da je bil del dreves pri evidentiranju na terenu napačno določen zaradi precejšnje podobnosti teh dveh vrst. Primer takšne napačne določitve je lipa (v resnici lipovec) pred cerkvijo sv. Tomaža v Plisko- vici. Ob dejstvu, da je tisa ena naših najredkejših av- tohtonih drevesnih vrst, je njena velika zastopanost v registru zanimiva. Večina tis raste zunaj gozda, največ kot hišna drevesa pri domačijah, v vaseh in ob sakral- nih objektih, kjer so jo radi sadili ne samo zaradi njene lepote, pač pa tudi zaradi njenega simbolnega pomena in redkosti. Jenčič (1999) omenja, da je veliko takšnih predvsem na območju Maribora. Presenetljiva je še zelo nizka zastopanost nekaterih vrst (navadna breza, divja češnja, mokovec, jerebika), ki so sicer razmero- ma pogoste v naših gozdovih in pri ljudeh zelo prilju- bljene zaradi lepote, uporabnosti ali drugih lastnosti. Razlogov za njihovo redkost je verjetno več, med njimi bi lahko bili previsoko postavljeni mejni obsegi za dre- vesne naravne vrednote pri teh vrstah (Danev in sod., 2008), ki bi jih bilo morda smiselno na novo pretehtati. Razlogov za neenakomerno razporejenost in go- stoto izjemnih dreves po Sloveniji je več in so verjetno povezani tako z naravnimi, družbenimi, zgodovinskimi kot drugimi razmerami, česar pa v okviru raziskave nismo preverjali. Nedvomno je pomembno tudi priza- devanje lokalnih prebivalcev, naravovarstvenikov, re- virnih gozdarjev in občine za izpostavljanje in zaščito določenih izjemnih dreves. Odnos do takšnih dreves je npr. na območju Maribora vzpostavil že Šoštarič (1966, 1967) s pregledom starih in znamenitih dreves v Po- dravju in Pomurju. Njegovo pionirsko in navdihujoče delo so nadaljevali tudi drugi naravovarstveniki, kar je eden izmed pomembnih razlogov, da je gostota eviden- tiranih drevesnih vrednot na območju Maribora tako velika. Raziskave na primer kažejo, da v nekaterih de- lih Slovenije raste še veliko dreves, ki izpolnjujejo po- goje, a za zdaj niso vključena v register (Božič, 2019). Velika večina izjemnih dreves iz registra raste zunaj svojega naravnega okolja, ta drevesa so bila zasajena zunaj gozda. Med temi nahajališči po deležu še zlasti stopajo v ospredje drevesa pri domačijah in kmetijah ter pri sakralnih objektih, kjer je skrbno varovanje verjetno tudi zaradi zasebne lastnine in specifičnega odnosa še zlasti poudarjeno. Hišna drevesa so v ponos rodbini, pogosto jih sadijo ob pomembnejših dogodkih v družini, npr. ob rojstvu otroka, drevesa pa so lepo oskrbovana in ohranjena, kar je eden izmed razlogov, da lahko dosegajo izjemne mere (Šmid Hribar, 2008). Ker zbujajo pozornost, so večkrat opisana ali opevana v posvetni literaturi, s katero drevesne vrednote do- bijo še pričevalno pomembnost. Pogoste so drevesne naravne vrednote v bližini sakralnih objektov, ki sesta- vljajo največji delež kulturne dediščine, saj je v Sloveni- ji razpršenih več kot 3000 cerkva in nekaj tisoč kapelic in znamenj (Slovenski kulturni center Berlin, 2019). V njihovi bližini so pogosto sajena drevesa, ki označujejo Slika 7: Sgermova smreka pri Ribnici na Pohorju je z višino 62 m najvišje slovensko in najvišje avtohtono evropsko drevo Fig. 7: The Sgerm spruce located on Pohorje. With a height of 62 m, it is Slovenia's tallest tree. Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 39 pomembno lego v krajini. Po drugi strani je evidenti- ranih drevesnih vrednot v gozdu razmeroma malo, saj so bolj skrita, zaradi tekmovanja z drugimi drevesi dosegajo predvsem večje višine in navadno ne toliko debeline, ki je sicer laže merljiva. V gozdnem prostoru po Sloveniji je brez dvoma še veliko neevidentiranih dreves, ki bi si po katerem izmed kriterijev zaslužila uvrstitev v register. Na območju Vipavske doline, iz ka- tere je v registru trenutno 24 dreves, so na primer pred kratkim na novo evidentirali še 56 dreves, ki izpolnju- jejo kriterije za uvrstitev v register in med njimi jih je kar 26 v gozdu (Božič, 2019). Medtem ko v naravnem okolju in na podeželju prevladujejo avtohtone vrste, so v urbanih območjih, torej v parkih, vrtovih in mestih, v večjem deležu zastopane tujerodne drevesne vrste, saj je tam pomembnejši njihov estetski vidik (na primer jesenska obarvanost azijskih in ameriških vrst) in te vrste so pogosto zasajali iz radovednosti ali kot izraz prestiža. Podobno razmerje ugotavljajo tudi v Italiji (Brundu in sod., 2018). Močno prevladuje avtohtoni izvor dreves, saj je ve- čina dreves v registru (87,4 %) prav domačih. Od tuje- rodnih dreves jih je največ iz Evrope, saj so divji kosta- nji in platane zelo pogosto sajena okrasna drevesa, kar nekaj je tudi navadnega oreha in vednozelenih cipres. Od vrst iz Azije po številu dreves najbolj prevladujejo vrba žalujka, kavkaški krilati oreškar, dvokrpi ginko in himalajska cedra. Največ tujerodnih vrst pa izvira iz Severne Amerike, saj so večkrat večjih mer in jeseni bolj živih barv, kar jim doda večjo estetsko vrednost. Največkrat zastopana vrsta je navadna ameriška du- glazija, ki je ena najbolj razširjenih tujih drevesnih vrst v Sloveniji. Za proizvodnjo lesa so jo v gozdove zače- li vnašati konec 19. stoletja, v parkih je tudi pogosta okrasna vrsta (Brus, 2012). Poleg ameriške duglazije so med drevesnimi naravnimi vrednotami od tujero- dnih vrst iz Severne Amerike pogosti še klek, Lawso- nova pacipresa in mamutovec. V primerjavi z italijan- skim registrom drevesnih naravnih vrednot, kjer imajo kar 32,4 % tujerodnih dreves, imamo v našem registru večji delež avtohtonih dreves (Brundu in sod., 2018). Daleč najpogostejše merilo vrednotenja, po kate- rem je določeno drevo uvrščeno v register, je njegova izjemnost. Takih dreves je kar 2364 (93 %) od 2529 uvrščenih. Največkrat uporabljeni kriterij je obseg dre- vesa, ki ga je najlaže objektivno izmeriti in ovrednoti- ti, poleg tega pa je podlaga za nekatera druga merila. Pričevalna pomembnost je prav tako dobro zastopano merilo, saj je v Sloveniji več spominskih in hišnih dre- ves, povezanih z zgodovinskimi dogodki, ter dreves, ki so del ljudskega izročila (Šmid Hribar, 2008). 60 % vseh dreves v registru je tako ali drugače po- škodovanih ali odmrlih. Ker so mersko izjemna dreve- sa navadno tudi starejša, ni presenetljivo, da imajo dre- vesa z evidentiranimi poškodbami v primerjavi z manj poškodovanimi drevesi večji obseg. Poškodbe so lahko votlost in trhlost debla, poškodbe, ki jim jih povzročajo druge rastline (npr. ovijalke), glive in živali ter abiotski dejavniki, npr. zaradi žleda, vetra ali udarca strele. Pri samem procesu odmiranja drevesa ne moremo veliko storiti, lahko pa preprečimo številne škodljive človeške dejavnike, kot so nepravilno obrezovanje drevesa, po- škodbe koreničnika in korenin zaradi ceste ter soljenje v okolici drevesa. V registru je sicer več dreves nepo- škodovanih in z manjšimi poškodbami, vendar ni nuj- no, da so bile zabeležene vse poškodbe. Meritve obsega so bile opravljene na skoraj vseh enotah drevesnih naravnih vrednot (97,8 %), kar nam pove, da so bila merila izjemnih mer upoštevana in je bilo vrednotenje objektivno. Manj je bilo sicer meritev višine (65,4 %), ki je zahtevnejša in včasih, na primer v strnjenem gozdu, neizvedljiva, večkrat tudi nena- tančna. Zanimivo je, da je največji povprečni obseg pri belem topolu (587 cm), ki pa ima v registru šele 15. mesto po maksimalnem obsegu posameznega drevesa (872 cm). Največja povprečna višina je pričakovano pri tujerodnih vrstah iz Severne Amerike (navadna ameri- ška duglazija in mamutovec), saj dosegajo večje višine. V primerjavi z drugimi evropskimi drevesi iz medna- rodnega registra Monumental Trees (2019) je naša Sgermova smreka (62,7 m) najvišja navadna smreka v Evropi in najvišje evropsko avtohtono drevo, saj so vsa od nje višja drevesa tujerodnega izvora. Kraljica Roga (49 m) je na 13. mestu po višini jelk, kjer je najvišja v Romuniji z 62 m, po obsegu pa je Kraljica roga na 7. mestu. Gašperjev kostanj (11,04 m) ni vpisan v med- narodni register, sicer bi bil na 7. mestu po obsegu do- mačih kostanjev v Evropi, enako visoko bi bila uvršče- na Najevska lipa (10,80 m) med lipovci. Vednozelena cipresa pri gradu v Vipolžah (940 cm) pa bi bila na 1. mestu po obsegu, če bi bila vpisana v register Monu- mental Trees, saj je trenutno kot najdebelejša cipresa vpisano drevo v Italiji z obsegom 6 m. Največji povprečni obseg imajo arheofiti iz Azije, kamor spadata le dve vrsti - črna murva in cedra, s skupaj štirimi drevesi, ki imajo večji obseg, zato je tudi povprečje višje kot drugod. Največjo povprečno višino imajo vrste iz Severne Amerike, saj so hitreje rastoče in v zrelem obdobju večje, kar je tudi eden izmed ra- zlogov za vnašanje. Ker naše avtohtone vrste dosegajo zelo visoko starost v primerjavi s tujerodnimi vrstami, ki jih še nimamo tako dolgo, da bi dosegle podobne sta- rosti, imajo v povprečju večji obseg od tujerodnih. V registru je velik delež podatkov, ki so razme- 40 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije roma zastareli in ne prikazujejo trenutnega stanja in mer posameznih dreves (npr. drevo zraste, se poško- duje, odmre). Že Danev in sod. (2008) so omenili, da strokovnjakom območnih enot ni uspelo popisati ak- tualnega stanja vseh drevesnih naravnih vrednot v ob- dobju 10 let, kar je eden izmed glavnih ciljev Zavoda RS za varstvo narave na področju spremljanja stanja ohranjenosti narave. Register v tem trenutku ni dovolj ažuren in vsaj za drevesa, katerih podatki so starejši od 10 let, bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja. Register se ob tem lahko dopolni z novimi izjemnimi drevesi, predvsem iz občin, ki doslej še niso bile dovolj vključene, in še bolj intenzivno iz gozdnega prostora. Register je sicer dobro zastavljen in ima vse potrebne kategorije, ki o posameznem drevesu večinoma podajo veliko informacij. Kakšno kategorijo bi bilo smiselno nadomestiti, npr. »zadnje stanje naravne vrednote«, bi lahko preimenovali v »stopnjo poškodovanosti«, kjer bi le določili velikost poškodbe in vzrok, npr. glive, uda- rec strele, veter… Lahko bi dodali še kategorijo, kjer bi se označila potrebna sanacija, npr. obrezovanje suhih vej, povezava vej s Cobra vrvjo in ureditev okolice, in njena nujnost, da bi bil boljši pregled nad drevesnimi naravnimi vrednotami, ki potrebujejo nego, in bi se tako zagotovilo čim hitrejše ukrepanje. Mogočna in stara drevesa pripovedujejo zgodbe preteklosti, vendar jih moramo varovati, da bodo lahko tudi del prihodnosti in bodo naše zgodbe pripovedova- la zanamcem. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Trees have always been an important resource for humans, providing shelter, firewood, building materi- als, fruits and other goods. Some ancient civilizations and tribes considered mighty trees to be sacred, and the trees became the object of worship. We feel respect for old trees, which among other things symbolize the past, and desire to protect and preserve them for fu- ture generations. In Slovenia all protected trees are catalogued in the Register of Natural Values. The aim of our work was to thoroughly review and analyze the register of 2529 trees in order to obtain information on and a general overview of the state of the tree natu- ral values in Slovenia. Heritage trees are large, natural trees of exception- al value which are considered irreplaceable because of their age or association with historical events or im- portant personalities. They are evaluated according to criteria such as size and age and aesthetic, botanical, ecological and historical value. More detailed criteria are used to determine the international or major na- tional importance of a tree's natural value. The most important criterion is the size of the tree, especially the thickness of the trunk, as this measurement is ob- jective and relatively simple to determine. If there are trees whose circumference or height is close to the limit defined for each tree species, other criteria are used, for example testimony, ecosystem, scientific or research importance. Using pivot tables, we presented the percentage of each tree species, origin, evaluation criteria, average and maximum dimensions for each tree species, loca- tion and tree damage. The locations of tree natural val- ues were determined by coordinates and displayed on the map using ArcMap. Data on the circumference and height of each tree were summarized according to the register, as we did not take any measurements. The most common tree species in the Slovenian reg- ister of natural values is Tilia platyphyllos (42.67 %), followed by Taxus baccata (6.80 %) and Fagus sylvati- ca (5.54 %). There are 2529 cultural heritage trees in Slovenia comprising 91 different species. Linden trees can reach extraordinary dimensions, but they are also known to mark places of social gathering and are still planted on special occasions. On the map of tree nature value locations, tree densities are highest in the Ljublja- na and Pohorje area, but most tree values in Ljubljana are local and not of state importance. Almost 88 % of all heritage trees are native tree species. Among the non-native species, 1.3 % are archaeophytes from Eu- rope, 5.6 % are neophytes from Europe, 4.1 % are neo- phytes from North America, 0.2 % are archaeophytes from Asia and 1.4 % are neophytes from Asia. Most of the non-native species are from North America, while the largest number of trees are from Europe. Species from North America are popular for their growth and vivid autumn colors, which give them a higher aesthet- ic value. The main evaluation criterion for the natural values of trees is exceptionality, then testimony. All other criteria are less represented. Exceptional trees are most often found on a homestead or farm (31.2 %) and in the immediate vicinity of a sacral object (17.9 %). Only 14.0 % of all trees recorded in the register are in the forest. Of all trees, 36.3 % are healthy and show no registered damage, there is no information on 4.1 % of the trees, and another 59.6 % are damaged, of which 30.5 % are slightly damaged, 24.9 % are severely dam- aged and 4.2 % are dead or felled. The thickest tree is the Gašper chestnut (1104 cm), while a white poplar has the largest average girth (587 cm). The tallest tree in the register is the Sgerm spruce (62 m), the tallest common spruce in Europe, as well as the tallest native European tree, since all taller trees are of non-native Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 29–42 41 origin. The first eight tallest trees in the register are spruces. Archaeophytes from Asia have the largest av- erage size and the tallest trees are from North America. On average, native species have a larger girth than non- native species, but are older. The register has a large amount of outdated data; therefore, an analysis of the current state of tree natu- ral values should be carried out, which can be supple- mented by new, exceptional trees, including those from the forest area. The register is well structured, con- tains all the necessary categories and usually provides a great deal of information about each tree. Neverthe- less, some categories could be replaced, e.g. “last state of natural value” by “damage”, which should determine the severity and cause of the damage. A category of necessary tree care could also be added to ensure that action is taken as soon as possible. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENTS Zahvaljujeva se Mini Dobravc in Tadeju Kogovšku z Zavoda RS za varstvo narave za posredovanje celotne evidence drevesnih naravnih vrednot, ki je bil potre- ben za izdelavo naloge, in lastnikom dreves za prijazen pristop pri ogledu izbranih drevesnih naravnih vre- dnot. Zahvaljujeva se recenzentoma in doc. dr. Antonu Pojetu za pregled dela in predloge. Delo je bilo opra- vljeno s pomočjo sredstev Pahernikove Ustanove. 7 VIRI 7 REFERENCES Anko B. 2004. Drevo kot naravna dediščina. V: Staro in debelo drevje v gozdu: zbornik referatov: XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.- 26. marec 2004. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 183–199. Agencija RS za okolje. 2020. Seznam naravnih vrednot in njihova raz- vrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena - čistopis. http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/Narav- neVrednote_cistopis_2019.pdf (20. 5. 2020). Beuk S. 1920. Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Bleiweis S. 1952. O drevesih orjakih na tujem in pri nas. Gozdarski vestnik, 10: 307–308. Bogovič M. 1999. Zeleni zakladi ob Savi in Krki. Brežice, ZGS OE Bre- žice in DIT gozdarstva Brežice: 61 str. Božič T . 2019. Drevesne naravne vrednote na območju Vipavske do- line: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulte- ta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 48 str. Brejc M. 2002. Dendrološka dediščina v občini Tržič: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar- stvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 89 str. Brundu G., Campagnaro T ., La Porta N., Monteverdi M.C., Semenza- to P ., Sitzia T . 2018. Native and non-native monumental trees in Italy. COST Action FP1403. Brus R. 1998. Naša drevesa v presežnikih. Gea, 8: priloga št. 1. Brus R. 2012. Drevesne vrste na Slovenskem. 2., dopolnjena izd. Lju- bljana, samozaložba: 406 str. Brus R., Gajšek D. 2014. The introduction of non-native tree species to present-day Slovenia. V: Man, nature and environment be- tween the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times. (Zbirka Zgodovinskega časopisa 48). Štih P ., Zwitter Ž. (ur.). Ljubljana, University Press, Faculty of Arts: Historical As- sociation of Slovenia: 380–392. Budkovič L. 1996. Drevesni orjaki v Bohinju. Proteus, 58: 398–401. Danev G. in sod. 2008. Vrednotenje dreves in opredeljevanje dre- vesnih naravnih vrednot. Ljubljana, Zavod Republike Slo- venije za varstvo narave. http://www.zrsvn.si/dokumen- ti/63/2/2009/2008_8_11_VREDNOTENJE_DREVES_IN_OPRE- DELJEVANJE_DREVESNIH_NV_ZRSVN_1523.pdf (2. 12. 2018). Golob-Klančič J. 1973. Stara drevesa na Goriškem, Sežanskem in Ilir- sko-bistriškem. Varstvo narave, 7: 97–103. Habič E. 2006. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji: magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine). Ljubljana, samo- založba: 195 str. Habič Š. 1993. Dvestoletna jelka: postojnski gozdarji so restavrirali Melivovo jelko. Primorske novice, 47, 81: 9. Habič Š. 2004. Vrednotenje drevesnih naravnih vrednot (drevesne dediščine). V: Staro in debelo drevje v gozdu: zbornik referatov : XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.–26. marec 2004. Brus R. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire: 279–284. Jenčič S. 1999. O debelih drevesih. Maribor, Zavod RS za varstvo na- rave, OE Maribor: 10 str. Kermavnar J. 2012. Drevesne naravne vrednote v občini Logatec: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, sa- mozaložba: 45 str. Kos A. 2011. Slovenci in lipa, nekdaj in danes. 20 let samostojnosti RS. http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zdaj/slovenci- in-lipa/ (26. 3. 2020). Kotar M., Brus R. 1999. Naše drevesne vrste. Ljubljana, Slovenska matica: 320 str. Mastnak M. 2004. Vrednotenje drevesnih naravnih vrednot (dreve- sne dediščine). V: Staro in debelo drevje v gozdu: zbornik refera- tov : XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.–26. marec 2004. Brus R. (ur.). Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 167–182. Ministrstvo za okolje in prostor RS. 2019. Zaključeno - arhiv. http:// www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/zakljuceno_ar- hiv/ (21. 8. 2019). Mlinšek G. 1979. Najdebelejša drevesa v Sloveniji in njihov pomen: diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD Goz- darski oddelek: 67 str. Modic T . 1995. Najvišja smreka v Sloveniji raste na Pohorju. Vihar- nik: 3. Monumental trees. 2020. Norway spruce 'Sgermova smreka (Sgerm Spruce)' in the woods of Sgermova Kmetija, Ribnica na Pohor- ju, Koroška, Slovenia. https://www.monumentaltrees.com/en/ svn/koroska/ribnicanapohorju/4254_sgermovakmetija/8569/ (22. 2. 2020). Monumental trees. 2019. The thickest, tallest, and oldest trees in Europe. https://www.monumentaltrees.com/en/records/euro- pe/ (26. 8. 2019). Naravovarstveni Atlas naravnih vrednot. https://www.naravovar- stveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=NV@ZRSVNJ (24. 2. 2020). Ocvirk A. in sod. 2004. Vrednotenje dreves in opredeljevanje dreve- snih naravnih vrednot. Projektna naloga. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj: 10. Ovsec D.J. 1992. Kult pod lipo domačo. Gea, 2, 2: 21–23. Peterlin S. 1976. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slove- nije. Ljubljana, Zavod SRS za spomeniško varstvo. 42 Adamič P . C., B rus R.: Dr e v esne nar a vne vr edno t e v r eg istru nar a vnih vr edno t Sl o v enije Slovenski kulturni center Berlin. 2018. Evropsko leto kulturne dedi- ščine: lepe so slovenske cerkve. https://www.skcberlin.si/evropsko-leto-kulturne-dedisci- ne/201808130806439801/evropsko-leto-kulturne-dediscine:- lepe-so-slovenske-cerkve (27. 8. 2019). Šmid Hribar M. 2008. Drevo kot dvopomenska dediščina: magistr- sko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozalož- ba:161 str. Šmid Hribar M. 2010. Tisi v Stranah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. http://www.dedi. si/dediscina/239-tisi-v-stranah (9. 8. 2019). Šoštarič M. 1966. Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju. Varstvo narave, 4: 107–114. Šoštarič M. 1967. Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju. Varstvo narave, 5: 171–176. Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih. 1975. Ur. l. SRS, št. 8/75. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. 2002. Ur. l. RS, št. 52/02 in 67/03. Valvasor J.V. 1984. Slava vojvodina Kranjske. Izbrana poglavja. Lju- bljana, Mladinska knjiga: 340 str. Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji. 1948. Ur. l. LRS, št. 23/48 in 22/58. Zaplotnik C. 1995. Debeluharji s Hudega: debela, stara, visoka ali kako drugače zanimiva drevesa. Gorenjski glas, 48, 14: 22. Zavod RS za varstvo narave. 2020. Naravne vrednote. https://zrsvn-varstvonarave.si/kaj-varujemo/naravne-vrednote/ (20. 5. 2020).