Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Preteklosti Škofje Loke in Loškem gospostva rancc Slu k! Ui,llcini Do srcc]c ,4' Poletja je bilo posc-j o K 'Ionizirano na Sorškeni po'ju na proge, v nnovit , p, Jf,|ih na cc]k m yc ki ,c j„ n0J VJ;JC Slikalo flfcfu, so bili fužinarski kraj,, p cd-0/1 , clc/niki. J tudi kraji v Poljanski dolini, rok flm;tiF Jc pr»liiijalo v dcžclnokncžjc stolni- [-Pa do lcg;i ni Prišk jc škof sprožil po 15. hod Sr '"ovliirsIio kolonizacijo predvsem v za j Um delu posestva in v Davei. Nasclniki so bdi ie hu 111 Tolminci. Poreklo pjih podložnikov ]|0 raz' eno Na Sorskem poliujcbilo prcecj ne- mško govorečih, kar omenja še Valvasor pn obisku bitenjskega krčmana. V dolinah jc bilo vcČ slovanskega življa, tudi Korošccv. Z nemško govorečimi nasclniki si jc škof pomagal pozneje Še v Davči So-rici in podranlovškia vaseh. Nijselitveni otok v Sonci, ki jc ipfljal iz lnn:chcia, sc je ohranil še v to stoletje. Sedcz gospostva jc bi1 v Loki na gradu. V obrambo mesta in gradu so zgradil šc zgornji stolp na Kranclju n stari grad pod Liibnikom. Ves ta trikotni sistem utrdb jc del oval kol obramba Loke. Upravno jt,- škof postavil Ta svojega namestnika oskrbnika, ki sc je v slolcliih različno imenoval, glavar, oskrbri.k, liauplman, itd. Teren so razdelili na posamezne urade, amlc imenovane, tudi župani jc za vaškimi župani. Glavarju je pomagal pri gospodarskih zadevali kasear, ki e moral znali slovensko. Pozneje c bil glavarju [/ pomoč protipisar. Že od 17. slolctia dal.,c seje vpliv države kazal tudi v gospostvu. Za Časa Terezijanskih reform jc bilo gospostvo vključeno v gorenjsko kresijo, vmcsno instanco m cd debelo in gosposivom. Za vojaške za-dcveje tckral dr; ;:va uvedla v mejah gospostva prvi kanton, gospostvo pajc poslalo delegirano. Po propadu gospostva v Napoleonovih vojnah Icia 803 jc prišlo po francoskem mcdvladju leta 1814 do razdcliivc terena na glavne občine in podobčinc. V 60 let:h prejšnjega stole ;a jc bila Loka šc nekaj Časa galvarsl ¿o, potcD pa ji jc to vlogo prevzel Kram do leta 1927, l,o sc ustanovili sresko izpostavo in leta 193b sreske načclslvo. Po vojni c bil okraj le do leta 1948. Od leta 1961 pa jc ohčir 34 JI ^rucocr imo^uclhr ccs . alpdr rbetfcn bariju w " ■'■' ^iin m n;i 5?liki priidpuMilr ples v Skolji l.okt lcl;i ]')I0. /m na Suhi. v Retečah Prašah in v Veštru. Leta 1501 jc v urbarju navedenih 65 kmečkih mlinov. Po priimkih podložnikov lahKo sklepamo o niihovi dejavnosti. Ena najstarejših obrti, k je živela na tem ozemlja skoraj 800 let in je zal oni la ob začetku tega stoletja, je bilo t kal sivo. Lan om:njaio žc v urbarju leta 1291. Lcla 1451 so dobili mestni obrtniki od škofi] posebne svoboščine in so dosegi prepoved tr-jovanja na pcdczclji To letnico smemo smatral za prvi cehovski privilegij. O loškm eeh m vemo precej, obdelovala sta jih dr. Rudolf Andrejka in dr. Pavle lilazrcik. MatcrJne ostahne si lahko ogledamo v muzeju, nekatere listine pa pri nas, v arhivu. Leta 1457 je škof potrdil kr jjaški eeh, leta 1459 krznarskega, usnjarskega in jcvljarskega, leta 1475 žc drugič kovaškega. Lončarski eeh so ustanovili leta 1511. Pozneje so še potrdili pekovskega, mesarskega in barvarskega. Obrtniki redkejših dejavnosti so bili v ljubljanskih cehih. Kot zanimivost naj povem, da se čevljarski eeh še enkrat letno sestaja in se člani vpišejo v urbar iz konca 18. stoletja. Posebno pomembnost ;o si pridobili loški lončarji, ki so kar okiog 2n0 k dobavljali talilne vrče idrijskemu ruuni^u. Pe 'e še n, Hiulolfrliali nstinion Lack, Pro^ifU [M i Bil m me JurijM Kari ¡na i/ i^oljc l.okc. /.A 1. ■ Š KI. so bili kvalitetn in so jih uporabliali vse do spremembe talilnega postopka v železnih retortah leta 1648. Loške razmere je daleč presegalo platnarstvo. Še sred; 19. stoletja je na tem ozemlju znalo tkat na domačih statvah še okrog H000 oseb. Dodatno so hodili po lan na Koroško, v okolico Spittala ob Dravi. Vsega platna niso barvali v Loki, ampak so surovega izvažali v alpske dežele, Trst, na Reko, v Videm, tja do Scnigalijc, kjer je bilo pr.stanisče za daljne dežele. Zaninrrvo ;c, da ;c 'mela obrt takšne razsežnosti, daje r bUd mogoče uokviriti v cehovske okvire. Platnarska trgovina je bila na višku sredi 18. stoletja, potem pa ie vztrajno padala, kljub podpora države, ki seje zavedam siromašenja kmečkih množic na račun dodatnega zaslužka Leta 1872 je bilo še 5 % vse obdelovalne površine v loškem modnem okraju zasajene z lanom, izvoz pa jc bil minimalen, le en voz platna na mesec, za razliko z 18. stoletjem, ko so odpremili tudi po 20 do 25 težkih parizarjev platna na mesec. Zadnji bitrvar - Fcrbar v predmestji Karlcvee - jc prenehal z de javnostjo pred prvo svetovno vojno. 7 18 stoletju so si v trgovini s platnom opomogli predvsem loški ,n k-anjski Jugovici in družina Jenko s Sorškcia pelja. Ti 50 se ccio poplemcnitili. Tomaž Jugoviij je v trgov -o vložil pol niljona goldinarjev, staro loški gra=ak Demšar pa se je uveljavil tudi v litarski ohrti. Ta ni bila tako drlgotrajna in je dosegala izvozne učinke le v 18. stoletju. Mcü leii 1712 - 1722 jc bi] na KranjsKcm povprečni letni izvoz 10 tovorov sit v Trst v vrednosti okoli 4500 gld. Tuai pri tei trgovini sta delovala Jože Jenko pl, Jcnkenshcim in Matevž Demšar iz Žcti-nc, poznejši graščak v Stari Loki. Ta obrt e zajemala le Pevno, Bitnje in StražiŠČc, kjer se ;c sitar-stvo na industrijski način ohraii da do zadnje vojne. Na tkalsko produkcijo, ki jc bila ra^ir. ;na po celotnem gospostvu, pa Še kažejo priimki in domača jincna Weber, Tkale, Tkalčič, Thkavšč, HkavŠč, Kalčič, Kavčič, itd. Zunaj cehovske tradicije je ostalo glavnikarstvo, ki jc dajalo zaslužek predvsem predmestnim bajtarjem in Puštalcem. Ločani so prinesli tradicijo z Vipavskega in Tolminskega, kamor so hodili po vino n sadje, Tolminci pa v Loko po moko. Rogove so dobivali iz Trsta in Gonee. Prodaia zdelkov je šla oh ugodnih letih do Hrvaške. Tehnični problem izpeljave trase gorenjske železniške proge leta 1870 jc za takratno mišljenje Loko obšel, česar pa danes ne obžalujemo. Več Lo-čanov ic pričelo izkoriščati vodno moč za pogon lesnih obratov za izdelavo parketa. Iz obrtniške tradicije se jc prva povzpela družina Krcnner, ki je v starih graščinskih mli ih pričela z obratovalnico sukna. Alojz Kicnner jo imel nekaj časa ohrat tudi v Vodmatu v Ljubljani. Bolje se jc razvijal loški obrat, kjer so leta 1887 dodali parni stroj, leta 1889 vodno turbine in leta 1894 pričeli z elektrarno, prvn javno i a Kranjskem. Po prvi vojni je poslopja kupda d.d. Scšir za tovarno klobukov. TiadicijU se nadaljuje do danes. Na prelomu stoletia sta ž.c delovali ohc lesni trgovini, pozneje industriji Franc Dolenc in Franc Hcinricher, pozneje pa še nekaj časa brata Caleari. To tradicijo nadaljuje Jclov a. Med tekstilnimi obrati j" pričela leta 1934 d.d. Škofjeloška predilnica s preko 100 zaposlcr'mi in Thalcr-jeva tekstilna tovarna v Vincarjih {Danes Livarna in orodjarna LTH). Že leta 1928 jc R.Thaler regi-s'riral tovarno odej, danes Odeja Školja Loka. V kovinski industriji jc segla daleč na jug Schneitcrjc-va tovarna turbin in hladilnih strojev, od leta 1923 dalje. Tradicijo nadaljuje Litostroj, prostore pa i .ia danes Handap Hladilmški del tradicij naaaljuie LTH. Josip Guzclj jc m»l v stari Kasarni večji obrat za pridelavo kisa od leta 1897 do 1941. Konccm prcjanjcg? stoletia sc pričenjajo zadružni obrat predvsem v Selški dolini, katerih tradicijo nadaljuje Alples, čevljarsko privatno in zadružno dejavnost v Zirch pa A lp:na. Na cclotnem o/em ju so zaživeli denarni zavodi na liberalni in klerikalni podlag'. Pred zadnjo vojno je delovalo okrog 18 zadružnih hranilnic in posojilnic. LIKOVNA UMETNOST Začetek dveh pomembnih kultnih objektov sega še v romansko dobo. Prafara je potrebovala ugled-ncjŠo ccrkcv in jo je do srede 1 stoletja že izoh>i kovala v troladijsko baziliko. Žal se je ta stavba morala leta 1863 umakniti sedanji starološki cerkvi, zgrajeni v mešanic! historičnih stilov. »Ud sta-nnoslovskc družbe iz Ueča«je ponujal pomoč v dc- Fourninrte Pa r quellen, rSiiKK iiit Alioriu -Vr. .V. AV. 4. ., I □ Meter i al) Rudr>lfsMui lre" l>r'fiJ k.ßr- (' HliliuD ]Xe tf^;- Alt/ iJuulluioj titrdtt* I'arqvtttt» twdt j&fmt l/ditblgru vorgeUgtw Maitr.t aii/j*ftrtig*t. nariu, če bi jo gospod dekan ohranil in staro popravil, Vendar dekan Kramer ni bii za to. Po kakšnih vzorih jc b;la stara cerkev zgrajena, ali pc italijanskih ali po bavarskih, se pa šc krešejo mnenja. Drugi sakralni objekt, katerega pomen iega preči loško ozemlje, jc romarska cerkev v Crngrohu. Pred letom 1300 sc jc stavba kazala le v enostavnem romanskem enoladijskem tlorisu. Različne dobe do 19. stoletja so stavbo dopolnjevale, zelo obzirno in posrečeno, d<; ji danes koma; priznamo I ostopno rast. Romanski sta šc podružnici na Gabrški gori in v Bukovščici. Petnajsto stolctic jc "a tem ozemlju izdelalo tipično gotsko podružnico z pravokotno ravno stropano ladjo in s trinsminsko zaključenim in rebrasto obokanih prezb-^riiem. Ladj;, in prezbiterij sla bila zuni-j in znolrai bogato Poslikana, posebno notranjščina prczbileriia 1 ga Slelc menujc kranjski prezbiterij (ne zaradi Kit nja, ampak zaradi dežele Kranjske). Primer kranjskega prezbiterija jc suški iz 15. stoletja in Jernejev Pri sv. Ožboltu po letu I 527. Izven poenostavljenega arhitekturnega konccpta gotske podružnice jc mbiciozna dvoranska župnijska cerkev v mestu z I ogatimi sklepniki iz leta 1471, prczbilcrijem z 'cla 1524 in zvonikom iz leta 1532. Ccrkc\ sc vklapha v serijo slovenskih dvoranskih cerkva druge polovice 15. stoletja. V istem času poznamo st..vbarja Andreja iz Loke, ki dela na Tominskcm, v Posočju in Beneški Sloveniji. Iz začetka Ki stoletja jc znan mojster Jurko, ki jc pričel graditi slovi- II crn»,robški zvonik med leti I 521 - 1524 in dvoran® troladijski prezbiterij prav tam . Vsa fnjego-vii) druga dela so mu le pripisana. Po potresu leta 151 1 jc škof Filip obnovil grac n ">ašeo na Lontrgu. Sedemnajsto stoletje jc na začetku šc pod vplivom pozne gotike. To je čas, ko do-Plač in Lontrg svojo značilno stavbno črto. »cema hiš na Placu ima šc po^nogotske stavbne elemente na portalih in drugih kamnoseških delaj-Verjetno so že do 17. stoletja pozidali obširen prostor med Kapucinskimi vrati. klariško cerkvijo vikariatsko oziroma župnijsko cerkvijo, lo so h|s3 v sedanji Blažtvi ulici, katerih zadnja stran ^J1 na Usrano gaso in Kasarno, katere začetek seze tudi v sredino 16. stoietja. Po požaru na Placu ictn 1660 so zgradili baročno klariške eerkev. ki jc sc italijanski model in še manieristično visoka. ll 'crkve sc je ob koncu stoletja in v začetku i. Mletja udomačil v domači delavnici, ki jc zgradila vrsS ¿lavb od sv. Volbenka, Trate v Poljanski doli-adaptirala gotsko podružnico na Bukr eif Vl hu, v Loki zgradila pe nunskem vzoreu špilaLsko ct"rkcv jn /a[jnj0 v lcj scr¡ji v tridesetih letih ' 8. s "letja še cerkev na Hribeu. Ta delavnica jc segla \ elikega Mlačcva pod Bosta njem pri prosu Zreli barok seje izkazal v mogočni podrti pekovi župnijski cerkvi v Poljanah. Devetnajsto stoletje je dodal i vrsto stavb v zgodovinskih slogih Katerih obstoj smo pričeli priznavati šele pre krat-£ln ko smo pričeli spreminjati odnose do teh dob 'osebno delež Janeza Molinarija, Furlana, katerega stavbna dclavnica se jc udomačila v Loki do Pol or_ teki c dobe, nam jc zapustila kvalitet n; nc-°§otskc pri z i da ve srede 19. stoletja v Crngrobu, pr bv' Valentinu in drugod. Vkomponiranje neogot- skih elementov v originalne gotske strukture jc Molinaro znal izpeljati na mniin, ki bi mu danes lahko rekli spomeniško--varstveni, V i, parstvi n rezbarstvu jc po ostankih srednjeveške plastike v galeriii n v muze i kvali'.ctno zastopana i-ven loških mca Jamškova delavnica zlatih oltarjev iz 17. in prve polovicc 18. stoletja V 19. stoletju sla kompletno slikarsko m kiparske ponudbe oskrbevali dve delavnici. Daleč najpomem bnejša je bila jbičcvn v Poljanah, ki je pozneje delovala tud v I oki. Kjih dela so šla eelo preko morja v Amerike. V Sciški dol r pa sc c ob domačinu Janezu Pctcrnclu udomačil šc Janez Gosar iz Dupelj. Lučinski rriak MaPja Bradoška je odprl podnbarsko dciavm ;o v Kranju. V slikarstvu ž.c na prehodu 14. v 15. stoletje srečamo furlanske mojstre, ki gredo ecz naše azemlje tja do Štajerske. Kranisk prezbiterij dob na loškem ozemlju dve odlier- poslikavi tako na Suhi kot pri sv Ožboltu. Jernej . Loke se kot freskant uveljavi na Gorenjskem, Primorskem ria do Benečije. Likovno kvalitetno že propada glede na stare vzornike, jc pa ikonografsko donvscln, V drugi polovici 18. stoletja jc prcstooil loške meje slikar Janez Tušek, ki jc s freskami poslikal Veselo goro pri Št. R upe rtu. Zgledoval seje pri Jclovšku m Oebeju. 7 bratoma Janezom in Jurijem Šub.cem smo dobili prva loška rojaka, uvalimrijBE na tujem. Tema dvema sledijo Franke, Ažbe s svojo munehensko šolo in predvsem Ivan Grohar. Ta je tudi pnvabil v Loko šc ostale tri impresionóle, k- tu slikajo na začetku tega stoletja po vzoru francoskega Barbizena. Urez prepira s Savan' jc imel v domači hisi atelje Gvido Birola, predstavnik Vesnanov. Glede na sedanji umetnosti utrip Loke sc ic slikarska tradicija šc najbolj obdržala nje tudi najštevilnejše zastopana v /druženju loških umetnikov. POMFMBNEJŠI KULTURNI DOGODKI IN LOŠKI ROJAKI O pomembnejših 1 i kovni ki n smo -c povedali. Iz dunajske Dvorne knj žniec je znan Škofjeloški rokopis" s slovenskimi imeni mcscecv iz icta 1466. Med leti 1721 in I76C so igrali v Loki pasijonske ig c, ki jih jc v slovenščini pripravil kapuein palci Romuald. Lela 1936 so pasiion v modernejši obliki obnovili in ga nameravali uprizarjali na nekaj let, podobno kol v Oberamergauu. Do le tradicije pa ni prišlo. Posebnost loškega ozemlja, ki t mu šc danes delala časi globoko v Evropo, ^c b.la St ra hI ova galerija v slarološkem gradu. Niena utemeljitelja sta bila Edvard in Kari Strahl. Žal so po smrti zadnjega St rahla leta 1929 zbirko raznesli. Del zapuščine jC pridob a Narodna galerija, del Narodni muzej in del Arhiv Republike Slovenije Loške rojake bi lahko razdcNi v več kategorij. Cc začnemo z. literati, moramo našteti Tavčarja, Jenka, Golaria in manj znana Antona Lcskovca in Jana Pleslcnjaka. Posebno Leskovcc ic žc predmet obdelave literarne zgodovine idr. Dušan Moravče), dela Jana Plestcniaka pa šc niso zbrana in komentirana. Med kulturnil« v najširšem smislu začnimo pri dveh slovitih pravnikih. Na Dunaju je bil di. To- :î8 POKROVITELJ LESNA INDUSTRI. JELOVICA 5KOFJ _LUK "Gledališče enega - Stane Sev-1 J'ifk ■). (Icccnil)rn H)70 oh 1!U0 sijUdi "i. dcirmlira i))70 o It 1!U0 nnldja 'i, drcnnNrn |f)70 o i) lanrf premiera rcprl za "H" 1 -jLLLP..L {fiinlnslifcnit povcii; Prevedel: dr. -lo.sijt Vidmar V fantiisii iii tin^or spreminja slovenski igralec Stime S^ver J'JIKI>STAVK; Predstave so v GAl.KIÎI.n NA LOSKKM GltAlJU II*« ti (l»l. i. »n. »-«■ ,-crt l,U,„,„| M,,,],! nl |Jpil„ n «H« V;ihilo na eno /:idnjill prudslin .Sliinela Scvcrj;i. Z Al. ^Kl, maž Dolinar iz Dtrfarjev (1 760). Dr. Jurij Dolinar. z Volccjc v Ljubljani vzgajal mladega llarago. Istrskemu narodnemu buditelju Jakobu Volčiču od Sv. Andreja so lani posvetili poseben zbornik. Luka Jcran nam je iz šolski h klopi znan kot konzervativni Novičar. Ponovno se vrednotila brata-teologa in filozofa Frane in posebno Aleš Ušeničn-k. Iz po-voine pozabe je s svojimi spomini izstopil prof. Ivan Dolence, krekoslovce in stenograf v dunajskem in beograjskem parlamentu. Scleanii si laslc samega di. Kreka, čeravno je ti I rojen pri Sv Gregorju na Dolenjskem. Posebno pogiavic bi bili Lf^-vičniki iz Železnikov, katerih rod je obvladoval lokalno politiko in gospodarstvo v različnih kraiih. V zvezi z moderno temo izseljenslva bi orne lili Baragovega naslednika na škofiji Iganeija Mraka iz 1 lolavelj in mag. Jožeta luha, ameriškega misio-narja iz Lucin. Ta dva sla posredovala ludi slike iz Šubičcvc in Hradaškove delavnice za nove cerkve v Ameriki. Posebno poglavje so naravoslovci. Erncsl Kramer je bil kemik in bakleriolog, nazadnje direktor Kemičnega preskuševališča. Gustav Pire jc bil kmetijski strokovniak, Zdravnik dr. Ludvik Gerbce jc bil spccialisl za oči in prvi ¿pceialisl medicine dela v Idriji, kol bi reki i danes. Inž Avgust Guzelj jc bil pogozdovalce Krasa. Prirodoslovce in piscc šolskih knjigje bil Ivan Macber. Dr. France Jc:.en-ko jc bil botanik ,n univerzitetni učitelj, po katc rem se imenujejo Je:;cnkova priznanja. Na Dunaju je v revščim preminil prirodoslovce, ki sc jc ukvar- jal s poslušanjem žuželk, dr. Ivan Repen. Iz Brodov jc bil fizik Simon Sobic. Med zdravniki pa nam jc še živo v spominu predstojnik stomatološke klinike dr. Jožc Rani. .jlevilnc teologe smo že omenili na drugih področjih Najbolj znana sla dr. Andrej Karlin, Trža-ško-koprski in poznaje lavantinski škof, in dr. Andrej Kalan, stolni prost, Krekova desna roka in velik pr,.;,itclj slovenske 1'tciarne srenje (ludi Cankarja). Iz pozabe bo treba prklieat dr. Josipa Demšarja, teološkega profesorja, katerega lik pokončnega človeka jc primeren v vsakem času. Naštejmo še vrsto zgodovinarjev: dr. Francc Kos, oce prof. Milka Kosa, Anion Koblar, kranjski dekan, Francc Pokorn, dr. Maks Miklavčič in prof. Maks Stanonik, škofijski arhivarji' publicist Antc Gaber, zgodovinar dr. Pavle Bla/nik, filozof in sociolog Horis Zihcrl. itd. Omenim naj šc dva slavista in leterarna zgodovinarja, dr. Franceta Koblaria in tir. Jakoba Šolarja. ZUSAMMKNFASSUNG Ans ilrr V<>n Hisdmfslack nnil JliTrsrliuflslack Francc Šlitk! Die I lcrrschafts,auk, sogtir cin wenig ^rolicr als dit lic;utige Gcmjrindc Skoljs Loka (liischofslack), ist in 973 dr m Dischof aus, Frcising voni dcutschcn Kaisc.r zmn ' cnen geschenkt worden. Die Herrschaft wurde zur Zeit Napoleons in 1803 abgeschafft. De,' IJischol'hat dp- Gc biet phnmäßig angesiedelt und organisiert. BuJ.ler der Slowenen siedelte er auch die Hävern an, die »ich aber dureh die Jahrhunderte assimiliert haben. Die wirtschal'l-11 che Grundeinheit war eine Hube, das Fron «Twin Schaft?System wurde bald aufgegeben, Auf der llcrrschiift War er Uischof vom Verwalter vertreten, der auch ande-■"c Arbeiten organisierte. Das ganze Gebiet gehörte der Urpfarrc in Stara Loka (Altenbek), die schon 111 1074 erwähl t wurde. Iiis zum 15. Jahrhundert entwickelten sich die Grundpfarren in beiden Tätern. Die Stadt wurde sehrn im 13. Jahrhundert erwähnt, Sic .hotte ihre eigene :lbstVerwaltung mit dem Richter an der Spitze, Sie war das Zentrum des Gewerbes, das zrnl'tg::maT> in der Mitte c]cs 1 J und am Anlang des 16, Jahrhunderts orglfcis ert wurde. Die Töpfer aus Lack versorgten mit Liren Erzeugnissen den tdrischen licrgbau, In 18, Jahrhundert überstieg jedoch der l landcl mit Leinen und teils mit Siefen die Zunl'tproduktiorj Das Lack-Gebict pflegte auch kulturelle Ueziehungen, insbesondere mit dem Küsten- land Schon in der zweiten Hälfte des l4, Jahrhundert: iind die sogenannten friaulischen Freskcnmalcr ans Knaul über dieses Gebiet gewandert. In der zweiten 1 lätf-tc des 15, und am Anfang des 16, Jahrhundert war Loka (Lack) ein becieuiungMVoilcs Kunstzentrnm, Im Jahre 1471 wurde das SchilT der V' ;ariaissätekirchc gebaut. Meister Andrej erledigte Bauarbeiten im Küstenland und Meister Jernej malte Fresken in Oberkrain und Küstenland, Nach dem Lrdbeben in 1511 bekam die Stadt atl-mähligden Anschein, den wir heute kennen. Die liaroek-zeit gab der Stadt neue künstlerische Impulse zu, insbesondere nach den Bränden ,m 17, Jahrhundert. Zu dieser Zeit wurde die Ktarissmenkirehc nnd am Anfang des (8, Jahrhunderts noch die Kapuzin- und Spiitiilkirelie gebaut. Das Land barockarisicrtc sieh damals qualitativ, auch in der profaner Architektur, Der Lack-Passion, der in den Jahren 1 72 1 - 1768 gespielt wurde brachlc uns die slowenische Variante beliebter Barocksp.cle, Die Herrschaft und dir Stadt gaben den Slowenen einige bekannte Männer aus verschiedenen licrc.chcn. Obrtna šota v Ljubljani 1888-1914 Saša Serie Otflobjc 19, stoletja, ko je bila ustanovljena °brtna šola v Ljubljani, jc čas tehničnih izumov in znanstvenih odkritij, ki so omogočili agrarno in tehnično revolucijo, povzročili zaton fevdalizma in Zcvcl kapitalizma. Pridobitve tehnične industrijske revolucije so prišle do popolne veljave v drugi Polovici 19. stoletja, a z njimi velike spremembe. Avstrijske dežele so sledile tehnološkemu napredku zahodnih držav, vendar s Časovnim zami ■ v Avstriji jc predvsem prevladovalo agrarno >' darstvo. Prebivalstvo seje ukavarjalo večino ^ s kmetij tvom in malo obrtjo. Struktura goipo-arsK« se jc le počasi spreminjala v korist indu-lnJijk proizvodnje. Odpiranje avstrijskega trga tuJ "i jc bilo pogubno, saj je bilo avstrijsko gospoda r-_u nesposobno tekmovati z razvitejšim zahodnim gozdarstvom. Štajerska, Koroška in Kranjska so '' dežele, ki so bile v zaostanku, nc same za . T3po, ampak tudi za ostalimi deželami monarht-b'l 'c so c]°Litcti razvitejši svet, a žal tega n;so sposobne Odpiranje trga je imelo zanje u i£u-joce posled eL predvsem še za Kranjsko. Mer je do jjrc/mtvc prišlo, kojc bila končana južna žclc.:i;iea so se -:accli zavedati, da intenzivnejše rasti indu-| ,JC nc bo. Niso zaznali daljnosežnosti in globine 'Prememb. ki so jih prinaša... novosti. Nasprotno. Pfili /o, d bo mogoče določene obrtne pav.ogc nrantt; m j,'h dvigniti z. uvedbo novih portopkov. I . m modernizacijo gospodarstva jt bil nujen izobrazbene ravni p ;bralstva. Rešitev so v-"icgaV ' cfcni/;u# šolstva, predvsem strokov- č-)NfoK ,nJr,kcm delovale risarske šo! žc ves v ni i vendar so bili to le občasni, pena