V Ljubljani, dne 20. avgusta 1936.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzemstro: četrtletno I Din, polletno 18 Oin, celoletno 8« Din; ta Ma umatfo razen ftmerlkei četrtletno II Dia, polletno 24 Din, celoletno 48 Dlftl ftmerlka letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, ŠL lO.Itl.
Kako se bo rešilo
vprašanje kmečkih dolgov
Del vprašanja kmečkih dolgov, to je dol- i gov pri bankah, kar se Slovenije skoro ne | tiče, bo menda kmalu rešen. Po podatkih, ki jih je zbrala Narodna banka, je pri bankah 404.000 kmečkih menic za 1524 milijonov dinarjev. Neplačane obresti pa so znašale 30. aprila letos 134 miiljonov dinarjev-Pretežni del tega meničnega dolga ima hipotekam© jamstvo in sicer čez eno milijardo dinarjev. Torej je le ena tretjina kmečkih dolgov pri bankah brez jamstva.
Pred tedni se je vršilo posvetovanje predstavnikov naših bančnih društev, na katerem so predstavniki bank predlagali različne rešitve. Po večini so zastopali stališče, da meničnih dolgov do 2000 Din ni treba konvertirati "Cizpremeniti na lažje plačilne pogoje z izdanjem posebnih vrednostnih papirjev), ker talce dolgove kmetje lahko plačajo. Ker pa je največ menic do 2000 Din, bi bilo treba konvertirati le ostale kmečke dolgove, ki znašajo okrog 800 milijonov dinarjev, katere bi morala dati na razpolago Narodna banka. Menice s hipotekarnim jamstvom bi lahko prevzela Državna hipotekama banka. Predstavniki bank so tudi mnenja, da državi ne bi bilo treba konvertirati kmečkih dol-
Kozerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Mengšu je imelo v nedeljo prvo razstavo koz, združeno s prvim zborom ko-zerejcev vse dravske banovine. Pred zborovanjem je posebna komisija ocenila vse živali- Razstavo j« otvoril predsednik g. Zr
j gov, če znašajo le do 15 odstotkov skupne I imovine kmeta-
Glavna zadružna zveza pa zastopa stališče, da bi morali imeti pri konvertiranju kmečkih dolgov prednost oni dolgovi pri zadrugah in ne oni pri bankah- Kakor poročajo, tudi Glavna zadružna, zveza zbira podatke o stanju kmečkih dolgov pri zadrugah. Predstavniki denarnega zadružništva bodo na podlagi teh podatkov, ko bodo zbrani, stavili predlog, da se prvenstveno reši vprašanje kmečkih dolgov pri zadrugah, kar bi omogočilo denarnemu zadružništvu, da znova pomaga kmetu s cenenimi posojili. Kmečki dolgovi pri zadrugah sicer niso tako veliki kakor pri bankah, vendar pa so zadružne ustanove za bankami največje upnice kmetov. Prav zaradi tega se ne sme dovoliti, da bi se pri reševanju kmečkih dolgov zadružništvo zapostavljalo.
Nas v Sloveniji zanima zlasti vprašanje, kaj bo s kmečkimi dolgovi pri zadrugah, ker je pri nas večina kmečkih dolgov takšna. Glavno načelo pri reševanju teh dolgov mora ostati prej ko slej, da se vprašanje ne sme rešiti v škodo naših malih denarnih zavodov-v katerih je samo denar naših malih varčevalcev-
bec Ivan. Referent bauske uprave g. Jakob Hladnik je imel nato predavanje o plemenski odbiri in vzreji koz in je vzpodbujal rejce na selekcijo tudi domače rjave koze brez rog.
Naslednji predavatelj živinozdravnik g. dr-
Kolendo Viktor, podpredsednik društva, je obrazložil važnost zdravstva pri reji. Tajnik Zveze društva rejcev malih živali g. Inkret Alfonz je pojasnil pomen delovanja v društvih za uspešen napredek reje koz in predložil resolucije, ki so jih navzočni soglasno sprejeli- Resolucije so naslednje:
Rejci koz dravske banovine prosijo odločilna Oblastva. da podpro vsestransko prizadevanje Kozerejskega društva za dravsko banovino, ki stremi za izboljšanjem domače bele in rjave pasme koz brez rog. V ta namen naj se s podporo oblastev ustanovi večje število rejskih središč, ki bodo skrbela za vzgojo in vzrejo čistih plemenskih koz.
Uvedejo naj se stalni plemenski kozji sejmi po vseh krajih, ki so primerni za to vrsto panoge malih živali.
Oblastvo naj določi posebnega strokovnjaka samo za to panogo malega gospodarstva, da bo vodil vsa stremljenja in prizadevanja za povzdigo naše reje koz-
Za poživljenje bele domače pasme (sanske) naj se dovoli in gmotno podpre nabava plemen j akov iz Švice.
Popoldne so se zborovalci in razstavljalci spet zbrali. Nagovoril jih je zastopnik ban-ske uprave g. Hladnik Jakob in jim razložil, kako se je vršilo ocenjevanje živali- Naglašal je važnost takega tekmovanja med rejci v svrho izboljšanja naše domače reje. Nato je razglasil izid tekmovanja. Razstavljalci so prejeli poleg ocenitvenih listov tudi lepe denarne nagrade v zneskih po 30 do 100 Din. Denar je dala banska uprava-
V ponedeljek se je začel plemenski kozji sejem, ki pa je bil nekaj slabše zaseden in obiskan kakor razstava prejšnjega dne. Kozji sejem bo odslej vsako leto stalno na dan sv. Roka (16. avgusta)
Le v nujnih primerih lahko kliče zavarovanec zasebnega zdravnika
Okrožni urad za zavarovanje" delavcev V. Ljubljani nam je poslal:
»Vedno pogosteje se uradovi člani in svojci obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi člani trpeli škode, ker morajo sami plačati stroške zasebnega zdravnika, kadar tega kličejo brez potrebe, opozarja urad prizadete na zakonita določila, ki se glase:
Zavarovani član ali upravičeni svojec zavarovanca mora iti k uradovcmu zdravniku ob določeni uri in na določeni kraj ordinacije. V sili član zdravnika lahko poišče izven določene ure in kraia ordinacije. Kadar pa je zaradi bolnikovega stanja potrebno, ima bolnik pravico, da zdravnika pokliče na dom. Samo ob nuinem primeru, če obstoji nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni moeoče pravočasno priklicati najnižjega nradovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem primeru, katerega nuinost pa mora zavarovanec dokazati, urad novrne vse stroške, ki so č'onu nastali z obiskom zasebnega zdravnika.
Brafovske skladnice
se morajo spraviti v red
O nujni potrebi, da se spravijo bratovske skladnice spet v red, se je zadnje mesece mnogo pisalo, tako da je naša javnost že dobro poučena o tem važnem vprašanju, ki se tiče vsega rudarskega delavstva. Nujno potrebno ie, da se začne to vprašanje reševati z vso resnostjo in se reši tako, da bo enkrat za vselej spravljeno z dnevnega reda. Delavstvu, ki ije delalo desetletja in ki je vsa ta leta plačevalo visoke zavarovalne prispevke, mora biti zagotovljen obstanek v starosti.
Zaradi podpisovanja vojnih posojil, razvrednotenja zlate krone iin drugih vzrokov, ki jih pa ni zakrivilo delavstvo, je zašla braltovska skladnica v položaj, da že v nekaj let'h ne bo njogla izplačevati pokojnin dosluženemu delavstvu. Zato jie dolžnost odločilnih činiteljev, da že enkrat dokončno rešijo to vprašanje in ga ne krpajo z raznimi uredbami, ki druga za drugo položaj prav za prav le slabšajo.
Narodni poslanec g. Pleskovič Rudolf ije že pomladi predložil narodni skupščini zakonski predlog za denarno ureditev bratovskih sklad-nic po osnutku, ki ga je svoj čas izdelala glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Po tem osnutku naj bi se obremenila vsa rudniška podjetja v državi z malenkositnm odstotkom od vrednosti izkopane rude. Pravično je, da vsa rudniška podetija, ki vlečejo iz naše zemlje milijonska bogastva, prispevajo vsaj nia-lenkosiine zneske k zavarovanju onega delavstva, s katerega krvavimi žulji si kopičijo dobičke. Predlog bo prišel v razpravo v narodni skupščini najbrže na eni izmed prvih sej. Pri tej priliki s? bo pokazalo, kdo bo podpiral pravične zahteve našega delavca. Z rešitvijo tega vprašana bo vsaj delno rešeno vprašanje rudarske brezposelnosti, ker bodo š'i doslu-ženj rudarji lahko brez skrbi v zasluženi pokoj, njih mesta pa zavzeli mlajši brezposelni delavci.
Za izbo!
Uradovi člani in svojci naj v lastno ko- j rist upoštevajo zgornja navodila. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dol- I žni izvršiti vsak obisk na domu zavarovan- j
Od leta 1931. se je pri naših denarnih zarodih opažalo stalno nazadovanje vlog, ker so morali izplačevati vlagateljem mnogo več vlog, kakor so jih od njih prejemali. Na ta način se je slovenskim denarnim zavodom odtegnilo več sto milijonov vlog, v vsej Jugoslaviji okrog šest milijard dinarjev.
Podatki, ki jih je sestavila Zveza jugoslo-• venskih hranilnic v Ljubljani o gibanju vlog pri vseh 29 slovenskih hranilnicah v prvem letošnjem polletju, pa kažejo, da se je padanje vlog pri mnogih hranilnicah že ustavilo in da pri nekaterih vloge spet naraščajo. Izboljšanje se vidi tudi pri številu vlagateljev, ki je v juniju naraslo za 129 proti številu v maju. Število tekočih računov je naraslo od januarja do junija od 6999 na 7026. Vloge v tekočem računu so narasle v juniju pri vseh hranilnicah za 3.089.565, vse vloge pa (prvič po petih letih) za 561.956 Din.
Vloge na knjižice so znašale ob koncu junija blizu 616 milijonov in vloge v tekočem računu 433 milijonov, skupaj 1049 milijonov dinarjev, ki so bili porazdeljeni na 143.038 računov.
Te številke so dokaz, da so se začele razmere pri naših hranilnicah polagoma boljšati in da se zaupanje v domače denarne zavode, ki so storili toliko za napredek zasebnega in javnega gospodarstva v svojih področjih, četudi počasi, vendar spet vrača. Kakor je videti iz gornjih številk se novo poslovanje, ki ni podvrženo nikakim omejitvam, pri hranilnicah lepo razvija Zato smemo upati, da bo nastopilo poživljenje našega gospodarstva, ako se izvršijo tudi še
Soteščan:
Pod nesrečno 7
zvezdo
Janez mu ni odgovoril. Brž je izginil za ovinkom in hitel dalje kakor Kajn, ki je umoril brata.
Po hribih nad Zakotjem je zorilo raznovrstno sadje. Dre v e se ie kar šibilo pod sladki ti bremenom. Ljudje so delali sadjevec in kuhali žgan e. Pozno v noč ie odmevalo razbi/jane tolkačev in škripanje stiskalnic; vmes ie kdo zatrobil na kapo, preden jo je pritrdil 7ia kotel. v katerem ie vrelo namočeno sad e.
Berač Škur je hodil tisto jesen po hribih in pomagal kmetom pri spravlanju sadja. Delo mu sicer ni dišalo; opriijel se ga je zaradi pijače v času. ko je ponehala vrocna. Poleti 'e rajši polagei po sencah in motil ljudi s pripovedovanjem. Ves. kolikor ga je bilo, je bil ustvarjen za prosiaka.
Žganje in rdeči Jaka sta bila dobra znanca. Pripisoval mu je čudovito zdravilno moč. kadar ga je zavidalo v trebuhu. V takem primeru je bilo žganju treba pridejati kumne in pelina. Sredstvo je veljalo tudi za zunanjo uporabo proti trganju ali revmatizmu. Tudi bezgo-ve jagode in borovnice ie priporočal za uspešno notrame in zunanre zdravilo.
Škur je bil človek, ki ni imel nikjer obstanka. Kakor se je poprej navel čal do'ine, tako mu zdaj tuei v hribih ni prav preveč ugajalo. Spet ga je mikalo navzdol in nekega dneva je res oprtal svojo bisago ter se oprl na debelo, okovano palico. »Zdaj poidemo! Pa
ca, naj ta kliče podnevi ali ponoči. Vsak zavarovanec naj se zato čimpreje pouči, kdo je njegov pristojni krajevni uradov zdravnik in kje stanuje.
nekateri potrebni ukrepi, da bo vsak vlagatelj zaupal denarnim zavodom tako kakor
v prejšnjih časih, ko so bili denarni zavodi s svojimi posojili gibalna sila napredka.
Politični pregled
V	zadnjem času
so priredili stari radikali številne sestanke po Srbiji.
V nedeljo sta imela v Skoplju bivši vardarski ban Ranko Trifunovič in bivši minster Miloš Bobič shod starih radikalov, ki je bil precej dobro obiskan. Iz govorov obeh staroradikai-sk h voditeljev ie sklepati, da bodo stari radikali pri občinskih volitvah nastopali skupaj z ostalimi opozicijskimi skupinami.
V	Čumlču pri Kragujevcu se je vršil zetnljo-radniški shod. na katerem je glavni govornik dr. Joca Jovanovič
spet napovedal sporazum s Hrvati. Rekel je. da se je v tej smeri že mnogo storilo. Če še ni prišlo do končnega sporazuma med združeno opozicijo in dr. Mačkom, so po Jovanovičevi iz'avi krive le neugodne razmere. Dr. Jovanovič upa, do bo prišlo do končnega sporazuma s Hrvati in dr. Mačkom po občinskih volitvah. To da bo potem končna rešitev hrvatskega vprašanja. Dr. Jovanovič to-re> zelo mnogo upa.
Kakor smo že poročali, je posetil Varšavo šef francoskega generalnega štaba general Ga-melin in se razgovarjal s šefom poljskega generalnega štaba. Razgovorili so bili o
francosko po'jskem vojaškem sodelovan u in so po vesteh časopisja potekali povol no. Sodijo, da se bo sedai skenil med obema dr-
zdravi, dokler se ne vidimo!« se je poslovi! od gospodarjev.
Kmetie bi ga bili radi pridržali. »Viš ga, Jaka! Pa bi se le še pomndil! Nam boš pa še kaj novega povedi"«
Mož pa se ni dal oregovoriti. Neka tajna sila ga ie vlekla v dolino Vled Dotio se ga .ie bil nalezel. Pri vsaki h'ši neka i krepkih po-žirkov. pa se ga je nabral, da ga ie komaj nesel. Vzlic temu pa je bil prav dobre volie. Pel ie vso pot do gozda svoje stare pobožne pesmi, kakor;
»Mariia pa na rajžo gre čez strme žalostne gore. Marija pride do morja, prav lepo prosi mornaria: .Prepelii me za božji Ion. da prideš pred nebeški tron.«
V	gozdu se j> zapletel med korenine ;n trme ga je opraskalo do krvi po rokah in po obrazu.
V	senci na robu gozda je izviral bister stu-denček. Jaka ie sedel na kloplco ter se napil studenčroice. Voda mu ie pogasila žeio ter ga počas' iztneznila. Tukaij je ponovil drugo kitico, ki se je glasi'a:
»Mornar Mariji govori: .Ne morem Te prepel ati. Ne vozim jaz za božji Ion, pa tud ne za nebeški tron. Jaz vozim le za krajcarje in tiste bele zeksarje.«
. Pod njim je ležala dolina, razdeljena v rodovitno polje, travnike in vrtove. Zakotje se je skrivalo v soteski med gostim drev:em Od h'š so se videle le s'amnate strehe, samo Mlakarje^ je bila krita z opeko.
žavama sporazum o tesnejšem vojaškem sodelovanju.
Nemška vlada je izročila francoskemu poslaniku v Berlinu
odgovor na francoski predlog glede nevtralnosti nasproti dogodkom v Španiji.
V odgovoru se Nemčija izreka za splošno nevtralnost. Zdai bo še Mussotoni izpregovoril in se bo baje tudi izrekel za nevtralnost. Druge države so že pristale na to, da se v španske zadeve ne bodio vmešavale.
V Španiji se voyna sreča mennje. Zadnje dni so uporniki na več krajih začeli napadati in so zavzeli Badajoz, kier so po vesti Havasa
ustreli« nad 1.5(10 oseb,
med njimi zlasti vse oficirje in podoficirje, ki so se borili na vladni strani, in tudi mnogo meščanov. Strašni pokol, ki kaže na divjo krvoločnost uporniških voditeljev, je silno razburil vladne čete. Vladna vojska je zaradi tega ponovno napadla uporniške čete pri Bada-jozu, da se maščujte za strašni pokol. Na Ma-lorci vladne čete le polagoma napredujejo. Mesteoe Gijon ob Biskajskem zalivu je že tretjič zavze'a vladna vojska. Na skrajnem severu je položaj nejasen. Vladna vojska je izvršila grožmjo. da bodo ustreljeni vsi uporniški u:etniki v San Sebastianu in Irunu. če bo padla lie ena granata z mora v eno ali drugo mesto. Ker so uporniki začeli obstreljevati San Sebastian, so v San Sebastianu ustrelili 700 upornikov, v Irunu oa okrog 1200 Po vesteh iz Lizbone so uporniki obkolili Bilbao na severozapadu Španije. Danes se še ne more presod ti. na katero stran se bo vojna sreča obrni'a. Borbe se vrše na nož in zahtevajo neštevline žrtve.
Pred dnevi je bila v Grčii uv°d na diktatura. ki na: napravi kon:c tamkajšnjim strankarskim borbam, in pretekli teden je
grški ministrski predsednik Metaksas opravičeval diktaturo
v govoru po radiu. Dajal je med drugim: Pozivam vse Grke. da sodelujejo z vsemi slami pri velkem delu narodnega preporoda. Zdai poznate že vs' nevarnost, ki nam ie grozila v medsebojnih strašnih bo ih, ki so nam jih pripravljali sovražniki družabnega reda.
Naše po!it;6ne stranke ne morajo zapustiti tesnega okvira malenkostnih prepirov, ker so samo od teh oreoirov živele. Zato so stranke
»Kaj neki počne Gobar pod svojo nesrečno zvezdo?« si je mislil Jaka ob pogledu na prijazno vas:co med odmorom na tretio kitico, katero ie zapel prav glasno: »Nato mornar začne vozit, začne se barka mu topit; vzdihuje, vpiie na vso moč, Mariio kliče na pomoč: .Pomagai mi. pomagaj mi, Mariia. morska zvezda ti!«
Po kratkem oddihu še zapel še poslednjo kitico, namreč:
"Marija mu odgovori: .Ne morem ti pomagati! Naj rešiio te kraoarji in tisti beli zeksarii.«
Spodai na gozdni planoti je čepela skoDU-hova koča. Škur si ie misli; »Dedec 'e kakor sova; pred solncem se skriva, ponoči pa bedi in čuva svoje bogastvo.«
»Nocoi ga bom podražil,« je skleni! sam pri sebi. »Dal mi ne bo seveda ničesar, pa tudi ničesar ne maram. Ak" bo z menoi dober, bova načela steklenco žgana, v katerem je namočen janež zorer naduho Tudi kruha in kP^aso mu hom dal za večerio«
Tako ie sklenil! in krevsal počasi proti koči »Hoj. Ločnik. hoj!« ie nosa! in poklical skopuha. Svoj klic je ponovil, a čudak se ni oglasi'.
»Odpri, mrcina!« fe udaril po vragih s palico. »Saj nisem prišel beračit: še dobil boš neka;. ako se bova razumela. Škur ne hodi prazen, njegova bisaga ie zmeraj dobro založena «
Iz koče pa ni bilo odgovora.
"Lenuh, zaspanec!« Jaka je bi! že nestrpen. »Vsaj ozmerjal bi me. kakor si vajen! Ali pa
Prvi znaki izboljšanja
pri slovenskih hranilnicah
ustvarile zadušljivo ozračje, kjer bi bila počila strela splošnega prevrata. Dne 4. t. m. vas je poteza Nj. Vel. kralja rešila v trenutku, ko ste bili tik nad prepadom. Vlada se zaveda odgovornosti za čim. ki ga je izvršila. Izgubili niste nobene izmed svojih državljanskh svoboščin. Ali ne čutite, da se vam je dvakrat olajšalo, ker ste na eni strani oproščeni stra-hovanja komunistov, na drugi strani pa stra-hovanja političnih strank, torei dveh straho-valcev, ki sta vam ogražala državljanske svoboščine. Svobodo so izgubili samo tisti, ki so jo zlorabljali in ki so jo izkoriščali v svoje namerne.	•
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
HMELJ. Obiranje v Savinjski dolini bo približno v enem tednu končano. Cene se še ne razvijajo. Kakovost je prav dobra. Iz 2 a t c a poročajo, da hlad. ne noči zelo ovirajo razvoj kobul. zaradi česar bo hmelj droben. Položaj v žateškem kakor tudi v drugih okoliših v tujini je tak, da se hmeljarjem. nikakor ni treba bati, da ne bi mogli po primerni ceni spraviti blaga v denar.
GOVED. Na ptujskem sejmu so prodajali za kg žive teže: vole po 2.25 do 3.75, krave po 1.75 do 3.50, bike po 2.75 do 3.25, junce po 2.50 do 3, teleta po 2.25 do 3.75, Din, konje pa po 250 do 3.800 in žrebeta po 900 do 1.300 Din za glavo.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so prodajali prasce, stare 6 do 12 tednov po 60 do 115 Din rilec, debele svinje po 5.50 do 6 in plemenske svinje po 5 do 5.50 Din zn kg žive teže.
Sejmi
24.	avgusta: Javorje pri Litiji, Kočevje. Laško, Murska Sobota, Rogatec, Slov." Bistrica, Sv. Duh (srez Ljutomer), Št. Jernej na Dolenjskem, Velenje-
25.	avgusta: Loka pri Zusmu.
26- avgusta: Breg pri Ptuju, Ljubno (srez Gornji grad — (samo za blago), Rajhen-burg, Veliki Gaber v Slov. Goricah.
28.	avgusta: Dolnja Lendava, Sv. Trojica v Goricah.
29.	avgusta: Muta, Poljčane, Sv- Filip v Ve-račah, Sv. Tomaž pri Ormožu, Zagorje ob Savi. Žalec.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili (s prišteto premijo) v devizah:
1 holandski goldinar za 29.67 do 29.82 Din: 1 nemško marko za 17.54 do 17-68 Din 1 angleški funt šterling za 219.09 do 221.14 Din;
1 ameriški dolar za 43.33 do 43-70 Din; 100 francoskih frankov za 287.71 do 289.15 Din.
100 češkoslovaških kron za 180 41 do 181.51 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 365, investicijsko posojilo pa po 84 Din. Avstrijski šilingi v zasebnem kliringu so bili po 8-58 Din. Nemški klirinški čeki so se trgovali po 13.48 Din, klirinške nakaznice na lire pa po 3.18
Drobne vesti
= bankovci po 1000 Din iz leta 1920. se sprejemajo za plačilo davkov. Iz Beograda poročajo, da je oddelek za državno računovodstvo v finančnem ministrstvu izdal davčnim upravam navodilo, da sprejemajo bankovce po 1000 Din z datumom 30. novembra 1. 1920. (brez rozete ali s pozneje natiskano roze'o) za odplačilo dolžnega državnega davka. Predpisan je tudi podroben postopek pri sprejemanju takih bankovcev za plačilo davka. Kakor znano je bankovcem po 1000 Din z datumom od 30. novembra 1. 1920. potekel rok za zamenjavo pri Narodni banki 4. maja letos. Po poteku *ega roka pa se je izkazalo, da je še precej teh bankovcev med ludmi. Zato je finančno ministrstvo izdalo davčnim upravam navodilo, da sprejemajo v nadalnjo zamenjavo te bankovce.
DOPISI
GORJE PRI BLEDU. Podružnica SPD je letos izdala za povzdigo tujskega prometa prospekte. Glede na to je obnovila v vsem svojem okolišu markacije in napravila večje
"Kakor novo je
-perilo!"- saj je oprano z Gazelo!
TERPENT1N0V0 - MILO
GAZELA 4©»
pere res lepo belo
število novih križiščnih kažipotih tabel. Usta. novil se je jamarski odsek in marljivi člani jamarji so pridno na delu. Prijatelji narave se naprošajo, da jih obveste, ako vedo za nova jame ali prepade. V nedeljo 2. t. m. je imela podružnica vsakoletno planinsko veselico. Letos so si zbrali skalnato votlino, zvano Po-glesko cerkev. Podružnica je s to svojo prireditvijo že'ela seznanili javnost z naravno votlino, v kateri so se pred stoletji skrivali naši pradedje pred Turki, o čemer še danes priča obrambni jarek. Žalostno je, da so se na našem lepem planinskem slavju stepli domači fantje. Podružnica ima s tem škodo 'a* ko na ugledu kakor pri blagajni. Zamišljeni lepi spored se ni ves izvršil, saj nam bi bili naši jamarji pokazali svojo jamarsko spretnost, katero je oen;eno občinstvo tako nestrpno pričakovalo. Škoda! Nepridiprave naj oblastvo najs^rože kaznuje.
ZAGORJE. (Smrtna kosa.) K večnemu počitku so položili 74-letno posestnico vdovo Marijo Sotenškovo iz Zavin, ki jo je
nii vošči lahko noč .in srečno pot v dolino.
V podstrešju je zaropotalo. Na tla je sko-' čila mačka ter se skrila za butare, zložene ob steni.
Berač se je čudil in premišljal. Ako bi bil skopuh odšel od doma. bi bil najbrž zaklenil vrata. Kam pa naj vendar gre. ako za nikogar ne mara. Ob tem času je stal navadno pri ognjišču in kuhal borno večerjo.
Okno je bilo celo odprto. Prosiak je stopil na prste in pogledal v sobo. Nekdo .ie ležal pod klopjo ob peči. Glava mu je bila zasukana v stran in desnica sključena na prsih, levica pa razprostrta po sohi.
»Mrtev je!« Jako je vrglo od okna. Vendar se je hotel prepričati, preden odide v dolino.
Napravil je s palico pred seboi križ, da bi se mu kaj hudega ne zgodilo. »Vsaj vrag se ne bo upal blizu«, si je mislil, ko je krenil v kočo.
Spotaknil se je ob razbiti svetilki. Umazane cunje so bile razmetane po tleh; nedaleč od mize je ležal prazen pehar. Škur se je sklonil in dotaknil s prstom mrliča.
Jaka še ni bil nikdar tako hitro v dolini. Preden je dospel v Zakotje, se je že zmrači'o. Naletel je na gručo fantov, ki so prav živahno kramljali. Izbirali so pesmi ter se prerivali. kdo jo bo prvi urezal.
Prosjak je planil mednje kakor jastreb med kokoši. »Ne. spodobi se. da uganjate nerodnosti!« jih je opozoril. »Mrliča imate v bližini...«
»Koga in kje?« so hiteli vpraševat.
»Uganite!« jim je dražil radovednost. »No, kdo bo prvi uspnii?«
»V Zakotju ni bil nihče bo'sn in nenadno tudi ni nihče ugasnil. Nocoj še ni nikomur zvonilo... «
»Mar je Ločnik še živ?« je odkril novico. »Ali res ne veste, kaj se je zgodilo?«
»Skopuh naj bi bil umrl?« so ostrmeli.
»Saj že trohni, pa še nič ne veste. Nekdo ga je moral umoriti... «
Jaka je pripovedoval, kako ga je klical, ko se je ustavil ob njegovi koči. Ker ni bi'o odgovora, je stopil noter. Našel ga je na tleh in okrog njega ie bilo vse razmetano, as o\[m »'[rdojo uj juouin a( sg op>f»N«
je glasila sodba razburjenih vaščanov. Vse ie drlo na grič pred kočo, a po odredbi župana ni smel nihče vstopiti. Zadovoljiti so se -morali z gledanjem skozi okno do prihoda orožnikov.
Med poslednjimi je dospel tudi Mlakarjev Pater. Orožniki so že ogledali m rtič a in iskali sled za zločincem. Nato so zadišali vaščane, pred vsem berača, ki je prvi našel umorjenca.
Tudi Peter je prišel na vrsto. »Jaz bi lahko vse vedel«, je rekel važno. »Prejšnjo noč sem ležal na kozolcu. Okrog polnoči je moralo biti, ko sem se prebudil. Cul sem neko klicane, pa nisem mogel vedeti, odkod prihajajo g'a-sovi.«
»In potem?« je vpraševal orožnik.
»Mislil sem. da se tepejo fantje v kaki sosednji vasi. Vstal sem iti poslušal, a kričanje se ni več ponovi'©. Nato sem legel in zadremal.«
Tudi Grilc je izpovedal, da je čul ponoči glasno govorjenje. Spa'1 je ob odprtem oknu. Slišal je tudi nagle korake — nekdo je moral bežati mimo njegove hiše.
»Morilec ni bežal skozi vas«, je sklepal orožnik. Taki ljudje se ogibljejo hiš in javnih potov.«
Preiskava je dognala, da je bogatega samotarja ponoči nekdo napadel. Ubil ga ie s topim orodjem. Nato ga je oropal in pobegnil domnevno v hosto. odtam pa navzdol v dolino.
Mnenje izvedencev ie potrdila priletna ženica, ki je tistii dan nabirala v gozdu suho dračje. Tam, kjer se pot ob hosti nagne v bregove, je našla svetinjo — kakor .ie imenovala svetlo kovino, katero je pokazala orožniku.
»To je srebrnik«, je spoznal orožnik, zakaj tudi v kotu pod capami so našli nekaj dragocenih ostankov ugrabljenega imetja.
Denar je izgubil napadalec, o tem se ni dalo več dvomtii. Tako jim je pokazal pot, po katerj je bežal z obilnim plenom.
»V Zakotju nima menda nihče takega denarja«, je menil orožnik.
»Mlakar je petičen so vedeli vaščani.
»Pa ne trosi okrog denarja«, se je oglasil Peter,' kar so mu potrdili brez ugovora.
Mrliča so odnesli drugo juto v mrtvašnico. Sodna komisija je izvedla raztelesenje, nato pa so ga pokopali. Kočo pa je oblastvo uradno zapečatilo.
Umor v samotni koči je ostal na mrtvi točki. Razen splošnega mnenja, da je bil zločinec tujec, ki je poznal skopuha in vedel, da je denaren, ni bilo nikakih pravili podatkov. Morda ga bodo izdali srebrniki, ako jih bo neprevidno razsipal. Zakotci so komai čakali, da bi se to zares zgodilo. Tako se bo izkazalo, da v skrivnostni dogodek niso bi1; zapleteni.
predzadnjo nedeljo ponoči zadela kap. Pred dvema letoma j,e za kapjo umrl tudi njen mož Jože. Pokojnica je bila splošno priljubljena. Blag ji spomin!
ZAGORJE. Število brezposelnih delavcev narašča. Z zavidanjem čitamo poročila, da se marsikje razmere boljšaijo. Pri nas pa je Du-kičevo podjetje, ki je v kotredeškem rovu vršilo razna dela, že pred 14 dnevi odpustilo 12 delavcev. Vsi ti hodijo dnevno na občino prosit, da bi jih kje zaposlili. V nedeljo je bil na občinski deski nabit razglas, da ;e na Slačniku pri gradbi ceste odpuščenih 10 delavcev. Razumljivo je, da so siromaki, ki bi radi ,prijeli za kramp, samo. da bi kaj zaslužili, potrti in tudi ogorčeni. Obljube pred volitvami so pač bile zapeljive, a zdaj so težko izvedljive. To mora marsikdo izkusiti na svoji koži. Zato ni čudno, da zagorsko delavstvo drugačnih misli čaka jesenskih volitev. .
iomače novost!
♦	Naš mladi kralj je obiskal Ljubljano.
Ljubljana je v četrtek 13. t. m- prvič v letošnjih počitnicah pozdravila svojega mladega kralja. V spremstvu svojega angleškega učitelja, dvornega maršala in adjutamta se je Nj. Vel- kralj Peter H. po 11. uri pripeljal z avtomobilom v Ljubljano in se ustavil pred Krisperjevo trgovino Mladi vladar se je po-mudil v trgovini dolgo časa. Izbral je za svoje počitniško razvedrilo nekatere tehnične novosti, posebno tudi nekaj dobrih filmov za svoj kinemafotografski aparat. Ko se je mladi kralj, s športno čepico na glavi in v kratkem plašču, vrnil iz trgovine, ga je množica, ki se je zbrala pred trgovino, navdušeno pozdravlja. Izpred trgovine se je mladi kralj spet z avtom vrnil na Bled..
♦	Kraljica Marija na Visokem. Predzadnjo sredo je Nj- Vel kraljica Marija s svojo materjo kraljico Marijo Rumunsko napravila izlet v Poljansko dolino. Kraljica je svoj avtomobil sama šofirala. Med potjo so se visoki gostje ustavili na Visokem, kjer jih je sprejela in pozdravila dvorna dama ga. Tavčarjeva. Prav ob tem času je bilo na Visokem odposlanstvo Obrtniškega društva iz Ljubljane, ki je prišlo tja radi važnih stanovskih zadev. Ljubljanski obrtniki so Nj. Vel. kra-
ZJočinca pa tudi oblastvo ni moglo zaslediti. Zaman je bilo vsako poizvedovan e. Pazili so na sumljive osebe, ki bi izmenjavale srebrnike, toda zlobnik ni razmetava! denarja, zato ni bilo uspešno nobeno zasledovanje. Orožniki so pač nabrali nekaj podatkov, ki pa niso bili drugega kako- izrodk; domišljije razburjenih vaščanov.
Koča nad vasjo je dobila novega gospodarja. Sodišče jo je prodalo na dražbi, ker m bi'o zakonitih dedičev. Kupil jo je Mlakar, ki je pozneje iskal najemnike, pa se zaradi nasilne smrti skopuha ni maral nihče tamkaj naseliti.
Tako so preživeli Zakotci dva zanimiva dogodka: odhod Gobarjevega Janeza ir, zločin v samotni koči. Vajeni napetih različnosti in dogodljajev so pričakovali novih zaninr-vosti po resničnem prego/oru. ki pravi: »V tretje gre rado.«
8.
Po odhodu Gobarjevega Janeza je poteklo prvo leto. Hudo ie bilo sosedom po mirnem mladeniču in doma so ga silno pogrešali pri delu. Očetu je bilo vsak dan hujše pri srcu. Saj ni nikdar mislil, da pojde Janez res kdaj od doma. In ko je odšel po svetu, je bil prepričan, da se bo skoro povrnil. Sin pa se ni oglasil odnikoder.
Skrita bolest in zadržane solze so starcu trgale dušo, ni pa hotel tega očitno pokazati. »Ni naš še konec zaradi njega«, je nekoč omenil hčeri. »Vse gre lepo naprej; vsako delo je opravljeno o pravem času.«
»Ako bi nam ne pomagali Mlakarjevi, bi ne mogli shajati,« je dostavila Minka. »Kdo bi nam klepal kose in popravljal orode?«
»Peter jt fant. kakršnega je treba iskati. Kako se je spremenil in popravil! Dokler se
ljico in njeno mater navdušeno pozdravljali in ga- Tavčarjeva jih je predstavila kraljici, ki je z njimi izmenjala nekaj prijaznih besed- Po enournem odmoru sta se kraljici prijazno poslovili-
*	Knez namestnik Pavle na razstavi v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob zaključku je posetil šentviško obrtno razstavo tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Petroviča in Aleksandra Obradoviča. Avto z visokim gostom se je -ustavil pred šolskim poslopjem, kjer je bila razstava. Nj. Vis. kneza so pozdravili šolska mladina, razstavni odbor, narodni poslanec za ljubljansko okolico Ko-man, župan Erjavec in dekan Zabret. Narodni poslanec Koman je visokemu gostu obrazložil težavni položaj prebivalstva ljubljanskega sreza. Poudaril je, da ga prebivalstvo pozdravlja zato tem prisrčneje, ker vidi, da posveča vso pozornost in skrb vsem krajem naše domovine in vsem panogam našega narodnega gospodarstva. Po pozdravih je odšel knez namestnik v razstavne prostore in si razstavo pozorno ogledal. O razstavi se je izrazil zelo laskavo in pohvalno. Zunaj ga je obkolila skupina šolarjev, ki je pod vodstvom učitelja Jovana zapela tri pesmice. Petje šolskih otrok ie visokemu gostu zelo ugajalo in je otroke pohvalil. V spremstvu domačinov je odšel nato v cerkev in si ogledal njeno notranjost. Knez namestnik se je potem odpeljal s svojim spremstvom nazaj proti Gorenjski.
*	Sokoli olimpi.ici spet doma. K sprejemu olimpijske vrste Sokolov in Sokolic se je v ponedeljek zvečer zbrala na ljubljanskem kolodvoru ogromna množica občinstva. Na kolodvoru je bila tudi močna četa Sokolov v krojih z godbo Sokola I. Savez sta zastopala prvi podstarešina Gangl in Švaijger, ljubljansko župo starosta dr. Pipenbacher in Krapež, Ljubljanskega Sokola starosta Kajzelj, mariborsko župo pa profesor Degen. Ob prihodu vlaka je godba zaigrala sokolsko koračnico, ki so jo skoro zagiušili vzkliki množ'ce. Takoj ko so Sokoli olimpijci izstopa®, sta pristopila drug k drugemu podstarosta Gangl in vodia olimpijske vrste dr. Murnik iin se poljubila a Sokoli so dvignili prvaka Štuklija na rame. Sokole olimnijce je nagovori! podstaro-sta Gangl. Njegovim besedam so s'ed !e dolgotrajne počastitve, ki se jim ie zahvalil dr.
je ukvarjal z Jerinko, ga ni bilo kaj prida. Zdaj je ves drugačen.«
Hči je pobesila glavo. Skrivaj se je strinjala z očetom, rekla pa ni nobene besede. Njen molk je razodeval pripravljenost, ako bo treba ugoditi njegovi volji.
»Minka!« Starcu se je poznalo, da ima nekaj važnega na srcu. »Z Mlakarjem sva včeraj govorila. Kakor .je videti, nima nič proti temu...«
Dekle je pomišljalo: »In če se oglasi Janez? Kdo ve, ali ni že na poti ves skesan in pre- I drugačen? Vsak dan ga pričakuiem in če pride, je verjetno, da se bo poboljšal.«
»Prepozno!« mu je zaprl vrata. »Nisem ga podil od hiše ter ga ne bom nikdar klical in vabil. Kadar pride, bo dobil svoj delež, pa nai si kje drugje zgradi domačijo!«
«Sponašal mi bo. da je moral od doma zaradi mene. Nikoli več me ne bo mogel videti in do smrti mi ne bo tega pozabil.«
»Sam je kriv! Čemu se bo jezil na druge? Niti toliko mu nisem vreden, da bi mi kai pisal. Tak sin ne zasluži nobene milosti,« je rekel ves užaljen.
»To je pa tudi res,« mu je pritrdila.
»No, vidiš!« Ugajalo mu je, ker ie priznala bratovo krivdo. »Ali Jerinki kaj piše?« je bil radoveden.
Minka ni vedela, ali pa ni hotela vedeti. »Odkar ve, da občujem s Petrom, mi Tončka več ne zaupa,« se je opravičevala. »Menda mi je nevoščljiva...«
»S Petrom ne bo nič,« se je posmehljivo rogal. »Kar obriše naj se pod nosom!«
Murnik, poudarjajoč pomen vztrajnega sokolskega dela. Po Masarykovi cesti se ja razvil potem dolg sprevod:
*	Peter Živkovič v Dubrovniku. Nedavno je iz Splita prispel v Dubrovnik predsednik JNS g. Peter Živkovič, ki ostane tam več dni.
*	Predsednik vlade na Bledu. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel v ponedeljek na Bled in je bil na Brdu sprejet v avdijenco od Ntj. Vis. kneza namestnika Pavla.
*	Pravosodni minister dr. Subotač je prevzel posle. V ponedeljek ije dr. Nikola Subotič prevzel posle pravosodnega ministra od dosedanjega zastopnika pravosodnega ministra Dragiiše Cvetkoviča, ministra za socialno politiko dn narodno zdravje.
*	Uspele konjske dirke na Krškem polju. Kmečki praznik in konjske dirke, ki jdh je priredilo v nedeljo na Krškem pol'u Dirkalno in jahalno društvo iz Krškega, so bili izredno številno obiskani. Prva darila so prejeli; pri emovprežni dirki za dve in tri lata stare konje Ivan Lipej z Bizeljskega, pri drugi dirki (za štiirilieitne in starejše konje) Jože Smeh iz Mestinj, pri tretji dirki A (jahalni galopni brez zaprek) Viljem Stanjko iz Zagreba, pri 3 dirki B Ivan Košak, pri četrti dirki (za ameriške dirkače domače reče) Josip Petan iz Sromelj. prj peti dirki (dvovprežni za toplokrvne koiniei) Josip Petan iz Sromelj im pri šesti dirki (jahalni galopni z zaprekami) Viljem Stanjko iz Zagreba.
*	Zniž; na voznina za strelsko proslavo v Kranju. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznfno na železnicah udeležencem proslave strelske družine v Kranju.
*	Poruhrski rojaki v domovini. V soboto 15. t. m- je prispela z vlakom v Ljubljano skupina okoli 60 rojakov iz Poruhrja. Izlet v domovino je organiziralo Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« v Gladbe-cku. Rojakom so na kolodvoru priredili prisrčen sprejem. Za pozdravne nagovore izseljenskega nadzornika g. Finka in drugih se je z iskrenimi besedami zahvalil vodja izletnikov g. Jazbec- Poruhrski rojaki ostanejo v domovini do 30. t- m. in se tega dne ob 17.15 zjutraj odpeljejo iz Ljubljane. V Gladbeck prispejo ob 23.43- Dragim rojakom želimo, da bi jim bilo bivanje med nami prav prijetno!
»Jezi jo, ker ji vsako upanje odnese voda. Ljudje pa brusijo jezike . . •«
»Pri nas bo skoro urejer.o . . . Mlakar je zadovoljen- Pa ti?« jo je vprašal naravnost.
»Ne vem. ali se je zgodil čudež-Zmotil se mežljivo-
Oče je navidez porasel: »No, ta je pa lepa! Janezu sem moral braniti; tebe pa silim, pa se mi še upiraš . . . «
»Naredite, kakor veste, da bo prav,« se je naposled uklonila. »Ako bi vas silila, hi mi morebiti še očitali, če bi se kdaj kesali. Saj pravite, da smo rojeni pod nesrečno zvezdo« > Ne vem, ali se je zgodil čudež. Zmotil se menda nisem,« je začel modrovati-Minka je sledila pazno njegovim besedam. »Tiste rdeče zvezde ni več nad našo hišo. Od vsake odseva čisto bela svetloba. . . «
Hči se je kakor oddahnila: »Da bi tiste nesrečne zvezde le res več ne bilo! Želim vam vse dobro na stara leta-«
»Mlakar pravi, da se mi ni treba ničesar bati. Kdor ima denar, si lahko kupi nebesa. Celo na pokopališču se pozna razlika med ubožci in bogatimi.«
Mimka mu je verno prikimala. Tudi Peter ji je že obetal, koliko denarja bo prinesel in kako bo uredil gospodarstvo, kateremu ne bo enakega daleč na okoli.
»Kakor vidim, sta se že zmenila.« je iznena* dilo očeta.
»Govorila sva že o tem,« mu ni marala tajiti. »Odločala bo seveda vaša volja • • • « Gobar je bil zadovoljen- »Tedaj se bomo kar dogovorili. Čemu bi odlašali, saj potrebujemo mladega gospodarja;«	(Dalje)
SARGOV
Rajši takoj KALODOUT ~~ Poiem ostanejo zobje zdravi in lepi
PROTI ZOBNEMU KAMNU
♦	Dr. Cankar poslanik v Buenos Airesu. Za
jugoslo venskega poslanika v Buenos Airesu ie imenovan dr. Izidor Cankar, vseučiliški profesor za umetnostno zgodovino v Liubliani.
♦	Koristna in poučna za vsakogar bo na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra štiri velika poslopja obsegajoča propagandna razstava »Za naš les«. Na njej bomo iz statisk spoznali, kako naj preosnu-jemo dosedanje svoje gospodarstvo z lesom, da ga čimveč porabimo in obdelamo dcma. Vsakega obiskovalca bodo statistike o razprostranjenosti in bogastvu naših gozdov in o produkciji in izvozu prepričale, da moramo sami začeti na najrazličnejše načine obdelovati les, ne pa da bi prodajali sirovega in polizdelke v inozemstvo, odkoder smo dose-daj kupovali iz našega lesa izdelane predmete za drag denar nazaj. Razstava nam bo pokazala vso produkcijo lesa, predvsem pa seveda vse načine uporabe v stavbarstvu in za najraznovrstnejše Industrijske in obrtne predmete. Videli bomo modele najrazličnejših stavb. Zlasti zanimivi bodo pa tudi izdelki iz lesa. ki jih producira kemična industrija. Tej razstavi so priključeni živalski park z živalstvom naših gozdov, razstava »Naš sodoben vrt« s krasnimi posebnimi razstavami vrtov, cvetja, sadja, zelenjave in sploh vsega, kar prijatelja vrtov zanima, naposled pa tudi razstava malih živali, da. si rejci lahko izbeiro za pleme čistokrvne kunce, perutnino in golobe. Mnogo novega in praktičnega bomo videli tudi v oddelkih za industrijske, obrtne in živalske sezonske predmete, enako pa tudi veliko razstavo pohištva, ki bo gotovo spet imela velik uspeh. Tudi za jesenski ljubljanski velesejem bodo velljjali polovični popusti na železnicah, parnikih in letalih.
♦	Najdba rimskega nagrobnega spomenika v Celju- Pri prezidavi hiše v Prešernovi ulici 2 so našli pred kratkim pol metra globoko v temelju hiše vzidan kakih 60 cm visok in 80 cm širok ostanek rimskega nagrob-
nega spomenika iz 2. ali 3- stoletja po Kristusu. Z napisa na nagrobnem spomeniku je razvidno, da ga je dala postaviti »Žena . • . tia(prve črke so izbrisane) Uršula svojemu v starosti 50 let umrlemu najslajšemu soprogu.« Kamen so spravili v celjski muzej.
*	Smrt starega narodnjaka. V Vareji pri Sv. Vidu je preminil ugledni posestnik g. Franc Habjanič, neomajen narodnjak še izza starih hudih časov. Štel je 74 let'. Pokojnik ;e bil med ustanovitelji Hranilnega in posojilnega zavoda v Ptuju iin ptujske narodne čitalnce. Kot naroden mož je bil sotrudnik rajnkega dr. Juntele in je moral za svojo narodno zavednost prenesti marsikak hud udarec. Na zadnji poti je spremljala rajnkega velika množica ljudi. Priljubljenemu narodnemu možu bodi ohranjen časten spomin!
*	Nenadna smrt župnika. Župnik šeintpeter-ske župnije v Ljubljani g. Janko Petrič se ;e te dni odpeljal z g. dr. Demšarjem na Dolenjsko obiskat sošolca iz bogoslovja župnika g. Jakoba Zusta v Cerkljah ob Krki. Iz Novega mesta s'a se pripeljala z avtobusom do Kostanjevice, kjer je župnika g. Potrča nenadno zadela kap, da je bil takoj mrtev. Njegove zem-ske ostanke so pripeljali v Ljubljano. Pokojnik se je rodil 1. 1875. v Vasici pri Cerkiijah. Eno leto je bil semeniški duhovnik, potem je pa šel za kaplana v Škofjo Loko. Zatem je bil kaplan v Zagorju ob Savi, od koder je prišel za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani. Bil je vzoren duhovnik. Bodi mu lahka zemlija!
*	Stavka lesnih delavcev v Škofji Loki. Pri lesnem velepodjefcju Franca Dolenca v Škofji Loki je naspala stavka vsega delavstva. Podjetje je namreč odpustilo večje število delavstva ter ni hotelo sprejeti zahteve delavstva, naj ne bo nihče odpuščen, temveč naj bi se kvečjemu skrčil delovni čas. Delavci so doslej delali po 11 ur na dan, zdaj pa zahtevajo, na|j bi se delavnik skrčil na 8 ali na 6 ur, tako da bi imeli vsi vsaj skromen zaslužek. Pogajanja doslej še niso uspeHa. Dolavsitvo zatrjuje, da bo v stavki vstrajalo, dokler se ne ugodi
njegovim zahtevam. Delavstvo je odločeno, da s stavko izvojuje svoje zahteve, ki so prav skromne, ker itak ne zahteva efektivnega zvir šanja svojih res malenkostnih mezd.
*	Dekle je postalo fant. Primarij sarajevske bolnišnice dr. Bahtijarevič je operiral 15-letno Almaso Popovičevo, ki se je začela razvijati v fanta. Operacija se je posrečila in Almasa zapusti v kratkem bolnišnico kot fant.
*	Smrt v brzem vlaku. Te dni je iz Postojne poseben brzi vlak' peljal skozi Slovenijo in Ljubljano izletnike v Budimpešto. Vlak je imel 400 potnikov drugega iin 150 potnikov tretjega razreda. Med Zalogom in Lazami pa je v vlaku nenadno zadela kap izletnika 42 letnega zdravnika iz Napolija dr. Brapaccia Francesca. Zaradi smrti se je moral vlak v Lazah ustaviti, kjer so truplo mrtvega zdravnika prenesli iz voza najprej na postajo in nato v mrtvašnico.
*	Smrt v jezeru. V Blejskem jezeru je utonil poštni uradnik Kobole Franc. Kopal se ie im plaval naibrže precej daleč od kopališča, pa ga je moral prijeti krč. Bil je doma iz Konjic in je bil vesten uradnik. Prišel je na Bled le čez poletje, prej pa je bil v Ljubljani.
*	Smrt pod avtom. Pri posestniku Francu Tretnjaku v bližini Slovenjgradca je 25-letni hlapec Repnik Franc vozil iz gozda hlode. Ko je proti večeru pripeljal zadnji voz se je s kolesom napotil še po čevlje, pa je treščil v neki zagrebški av^o. Šofer Wiesinger je ranjenca odpeljal v sloverijgraško bolnišnico. Toda zaradi hudih ran na glavi je Repnik kmalu izdihnil.
*	Nesreča avstrijskega planinarja. V soboto so šli 19-fetni Ulrik Molzer iz Sinče vasii in še trifje niegovi tovariši iz tistega kraja s Skute v Savinjskih planinah na Okrešelj. Pod Skuto je stopil Molzer k potoku in pil vodo. V tem trenutku se je nad njim utrgal plaz kamenja. Molzer je dobil pri tem hude por škodbe na glavi in notranje poškodbe. Reševalna ekspedicija SPD je potrebovala vso
TONE BRDflR:	2
Velika ljubezen
ROMAN IZ PRETEKUI8 DNI
Cvetka je iznenada zajokala.
»Oh, iz tega se bo rodilo še gorje! Prosim vas še enkrat — rotim vas: pozabite me! Vi ne morete in ne smete pustiti svoje neveste! Tako visokega stanu ste, jaz — jaz pa sem samo revno dekle!«
»Jaz ne vprašujem po tem! Kaj je to ljubezni mar? Pozabi, kdo sem! Verjemi mi in srečna bova!«
»Domov moram! Moja mati je bolna!«
Kakor preplašena ptica se mu je izvila iz rok, on pa je dejal:
»Spremim te, Cvetka! Saj si imava še toliko povedati.«
»Ne, ne,« se je branila. »Lahko naju kdo vidi--«
»Torej dobro. Cvetka, ampak videti se morava kmalu spet! Ali morda ne maraš? — Ali me res ne ljubiš?«
Njeno ljubeče srce se ni moglo upirati prošnjam. Slonela je spet na njegovih prsih in Stanko jo je poljubljal na solzne oči.
»Pojutrišnjem so binkošti, Cvetka, praznik veselja in ljubezni. Veš, kje se lahko snideva? V vrtu gostilne ,Pri treh lipah' se dobiva. Tam naju nihče ne pozna in lahko se bova pogovorila. Kajne, da prideš, Cvetka?«
dar privolila vkljub vsem pomislekom. Še enkrat jo je grof Stanko objel, še enkrat jo je poljubil, potem pa sta se poslovila:
»Na svidenje!«
Cvetka je odhitela proti domu, grof Stanko pa je gledal za njo, dokler mu ni izginila izpred oči.
Nato je odjezdil proti očetovemu gradu in ni slišal zaničljivega smeha izza smrečja.
»Aha!« je govoril Hugo in šel počasi za svojim bratom. »Pojutrišnjem torej, v gostilni ,Pri treh lipah*. Tudi jaz bom tam in ti bom, ljubi bratec, zagodel takšno, kakršne še nisi občutil!«
II.
»PRI TREH LIPAH«
Nebo je žarelo škrlatno rdeče in počasi je zagrinjal mrak zemljo.
Maj je prišel in vdihnil svetu novo življenje.
V gostilni »Pri treh lipah« je vse vrvelo. Zapeljivo se je slišala godba iz široko odprtih oken plesne dvorane. Fantje in dekleta so kar v trumah prihajali iz sosednih vasi.
Tudi Cvetka je stopila v gostilniški vrt, oblečena preprosto, a okusno. Boječe je šla mimo smejočih se fantov, samo za trenutek je obstala in se ozrla v dvorano, kjer so se začeli vrteti prvi pari. Potem je hitela dalje med tiho grmičje v ozadju.
Tam je stala košata lipa. Pod njo je bila narejena klopica in bezeg se je zarasel na okoli tako gosto, da je nastala prava senčnica. Tako samoten je bil ta kotiček, kakor bi bil nalašč za zaljubljene ljudi. Godba se je sem le malo slišala.
Cvetka je sedla na klop. Srce ji je nemirno utripalo. Kako naenkrat se je vse izpre-menilo v njenem pustem vsakdanjem življenju! Zdelo se ji je, kakor bi se bila prebudila v novo srečo. Še zmerom ni mogla vsega 'azumeti in mislila je, da živi samo v pravljicah taka neizmerna blaženost.
»On me ljubi, on me zanesljivo ljubi!« se ja veselilo njeno srce. »In malu pride sem, da mi iznova razodene svojo ljubezen!«
Sladko in prijetno ji je bilo okoli srca pri tej misli.
Tedaj je nekaj zašumelo v grmovju in za~ slišal je hitre korake. Grof Stanko se je prikazal pri vhodu v senčnico.
»Cvetka! Cvetka!« je vzkliknil in jo poljubil.
Tiho, zaljubljeno sta šepetala. Sedela sta na klopici tesno objeta. Vse tiho je bilo naokoli, samo iz dvorane se je slišal valček.
Cvetkino srce je bilo tako polno, da je morala jokati od sreče.
»Ah, tako sem srečna! Tako neizrečno srečna! Toda to ne bo moglo ostati! Kaj bo iz tega? Midva nisva drug za drugega. Ljubila ta bom do groba, ampak tvoja ne morem biti, ker te ne maram storiti nesrečnega«.
»Nikar ne jokaj, Cvetka moja!« jo je nežno tolažil. »Sicer se bova morala ločiti, ker bo kmalu konec mojega dopusta, toda tebi ostanem zvest, pa naj pride, kar hoče. Ti boš moja nevesta in nobena druga!«
»Tega tvoj oče ne bo nikoli dopustil!« jfl vzdihnila Cvetka.	1
»Potem te pa vzamem brez njegovega dovoljenja!«
»Stanko, ali se smem postaviti med tebe in tvojega očeta? Nekoč se boš kesal, da si vsa meni žrtvoval, če se boš sprt s svojim očetom.
■oč, da je ponesrečenca spravila skozi močno zasneženi Turški žleb na Okrešelj in dalje v Logarski dolino, odkoder ga je Logarjev avto prepeljali v celvsko bolnišnico. Dva izmed tovarišev ponesrečenca sta krenila čez Savinjsko sedlo, da obvestita o nesreči starše ponesrečenca, četrti tovariš pa se je peljal s ponesrečencem v Celje, kier je uredil načelnik reševalne ekspedicije g. Kopinšek vse potrebno, da se je mogel poškodovanec peljati domov.
*	Velika nevihta nad Ljubljano. Predzadnjo sredo je bila nad Ljubljano in okolico huda nevihta. Še hujše neurje je besnelo v Pohograj-$k!h Dolomitih. Tudi okoli Vrhnike in po Notranjskem je besnela v velikem obsegu nevihta. Vmes je padala tudi drobna toča. Na poljih v okolici nevihta ni napravila posebne škode. Okoli Domžal in Kamnika pa je sil.in vihar napravil večjo škodo. Na radijski anteni
Sni Domžalah je potrgal 14 milimetrov de-eilo antensko bakreno žico. ki veže oba velika oddajna stolpa iin ki jc dolga 90 metrov. Zaradi te poškodbe postaja en dan ni mogla delovati. V Št. Vidu ob železniški progi v bližini vižmarske postaje gradi neki zasebnik vilo, ki je že skoro dograjena. Tam so zavetja pred nevihto iskali trije mladi dečki, stari do 10 let. Zdajci pa je v h:šo udarila strela, ki je omamila vse tri dečke. Vsi so nezavestni obležali na tleh. Prvi je prišel k sebi m -zar.iev sin Viktor Bančič s Trate. Poklicani so bili po telefonu ljubljanski reševalci, ki so Viktorja prepeljali v bolnišnico. Ostala dva dečka so starši prevzeli v svojo oskrbo. Vsi trije so že. izven nevarnosti.
*	Granate je izkopal. Posestnikov sin Ja-mez Justin v Lescah je pri domačem skednju Izravnaval zemljo in izkopal kar 52 ročnih granat. Ročne granate so zložili previdno na kup in ga potem, ko so bili o nenavadni najdbi obveščeni tudi leški orožniki, zastražili. da ne nastane nesreča. Kdo je granate v Lescah zagrebel, se ne ve- Nekateri trdijo, da Nemci, drugi pa pravijo, da so jih zakopali Madžari ob svojem odhodu iz Lesc.
*	V smrt zaradi žalosti za možem. V nedeljo popoldne se je zastrupila v Karlovcu 37-letna vdova Mileva Pavlinova. Prepeljali so jo v bolnišnico, kier je kmalu v strašnih mukah izdihnila. Samomor je izvršila zaradi smrti moža, ki je bil carinski uradnik v Prištini.
In če me ne boš več ljubil, če me boš zapustil —«
»Nikoli, nikoli se ne b0 to zgodilo!« ji je strastno zatrjeval. »Nikoli, Cvetka, te fte bom nehal ljubiti! Ti si moja edina sreča! Vem dobro, da se bom moral hudo boriti, toda zadovoljen sem, samo če mi ti ostaneš zvesta!«
Cvetkini pomisleki so se razkadili v nič in Stisnila se je bližje k njemu. Mislila sta, da Sta sama in da ju nihče ne posluša.
Toda kakor tedaj v gozdu, tako se je tudi tu priplazil Stankov brat Hugo v njuno bližino. Skril se je za debelo lipo in je od tam slišal vsako besedo. Izprva je mislil obvestiti Stankovo nevesto Eliviro, da se snideta grof in tovarniška delavka tu, kmalu pa se je premislil, ker bi ga bila baronica Elvira samo ovirala pri tem, kar je namerava! storiti.
Stiskal je pesti. Ze davno je namreč zasledoval lepo Cvetko, zdaj pa mu jo je naenkrat prevzel srečnejši brat. Smehljal se je, ko je poslušal, kakšne resne namene ima Stanko z in jo.
»Ti norec!« je mislil sam pri sebi. »Kar slepo drviš v svojo nesrečo! No, jaz ti bom še pomagal, da prej zabredeš vanjo! Oče te bo Izgnal in te razdedinil. Potem pa stopim jaz na itvoje mesto, potem bo vse moje: tvoja nevesta, grad, tovarna, vse premoženje! Haha, potem bom jaz gospod, ti pa pojdeš lahko ka-imorkoli s svojo delavko!«
Zaljubljenca nista slišala njegovih hudobnih groženj. Ljubila sta se in si slikala prihodnost IV zlatih barvah.
»Zdaj pa moram domov!« je dejala Cvetka in vstala.
»Zdaj že? Tako zgodaj, ljubica? Ostani še!«
In spet jo je potegnil grof Stanko k sebi na
*	Smrtna nesreča otroka. V Zgornji Hu" din ji pri Celju je vaga voza zadela v glavo 18mese6no hčerko posestnika Ivana Brenceta Ljudmilo tako nesrečno, da je otrok kmalu umrl. Nesrečo je zakrivila voznikova neprevidnost.
*	V rudnik je padel in si razbil glavo. V
Medvecah pri Majšperku je premogovnik družbe Hrastovec—Podlož. Te dni se je tam zgodila huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev- V neko rudniško jamo je padel 30 let stari delavec Jože Krošl. Pri padcu se mu je zdrobila glava, a tudi prsni koš je bil hudo poškodovan. Nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je izdihnil-
*	Strela vžiga. Ko je te dni divjala nad Mariborom in okolico nevihta, je udarila strela v hišo upokojenega uradnika Franca Zakošeka v Slomškovi ulici na Pobrežju in zažgala stanovanje. Vendar se je zakoncema še pravočasno posrečilo pogas i požar. Strela je one-zavestila tudi tri otroke, vendar pa so jih kmalu spet spravili k življenju.
*	Smrten padec z drevesa. V Zgornji Ročici v Slovenskih goricah je 78 letna pre-užitkarica Ivana Rokavčeva obirala hruške. Nenadno pa je padla z visokega drevesa in si zlomila hrbtcnico. Nesrečniea je kmalu umrla.
*	Obesil se je 45-letni gostilničar Josip Malle v Suhem dolu pri Slovenjgradcu. Žena je pri samomorilcu našla pismo, v katerem se poslavlja od nje in treh nedoraslih otrok ter pravi, da gre v prostovoljno smrt zaradi bede, ki grozi njegovi rodbini.
*	Veliko gospodarsko poslopje zgorelo. V Zgornjih Verjanah pri Sv. Troj:ci v Slovenskih goricah je ogenj upepel.il veliko gospodarsko poslopje posestnika Magdiča Jožefa. Z velikim naporom gasilcev od Sv. Trojice in Sv. Lenarta in vaščanov so rešili le živino in nekai orodja. Pri reševanju živine se je hudo opekla gospodinja Jožefa po obeh rokah in obrazu. Govori se. da je ogeni zanetila zločinska roka.
*	Otrok ie zažgal. Na Lučkem vrhu je imel posestnik Doki lepo viničarijo. v kateri je stanoval viničar Vinko Geratič. Predzadnjo nedeljo se ie Geratič s svoo ženo napotM v cerkev k Sv. Trojic', doma oa so ostali trjje otroci v starosti do sedmih let. Kmalu po odhodu staršev so se začeli otroci v Hstnjaku ierat: z vžigalicam' Tam :e tudi nasta' požar kj je
klop. Kmalu pa sta oba vstala in se začela iz-prehajati po tihem, samotnem vrtu. Iz hiše jima je svetila luč in glasovi godbe so postajali vabljivejši. Ustavila sta se in poslušala. Cvetka se je spomnila tiste srečne ure, ko je prvič plesala s Stankom, ko se ji je zdelo lepše kakor v nebesih.
Godba je igrala isti valček kakor takrat. Skoraj nehote se je vzdignila njena drobna nožica v taktu in sladko smehljajoč se je gledala Cvetka svojega liubčka.
»Ali se še spominjaš?« ji je šepnil. »Ali še veš, tisti večer!«
»Oh, da, tako nebeško lepo je bilo!« je sa-njavo pritrdila.
»Ali ne bi hotela spet plesati, Cvetka? Z menoj! Pojdi, saj naju nihče ne pozna!«
Cvetka se je sicer bala, da jo ne bi ljudje videli v njegovi družbi, naposled pa so jo le premagale njegove prošnje in veselje do plesa.
Stanko jo je edvedel v dvorano. Cvetka je šla za njim; nikamor se ni upala pogledati cd sramu in zadrege. .
Lepa postava grofa Stanka in Cvetkina nenavadna lepota sta zbujali splošno pozornost. Fantje so iztegovali vratove in kakor očarani strmeli v Cvetko, dekleta pa so se ozirala za grofom.
Od ust do ust so ljudje šepetali: »Kdo sta ta dva?« Toda nihče ni vedd odgovora.
Neznani par je čakal, da se je končal ples. Potem pa ie vrgel prof Stanko godcem zlatnik in jim velel: »Valček!«
Godba je zaigrala in Stanko je objel ljubico. Kakor vihar sta zaplesal v prostrani dvorani. Oči vseh so jima sledile.	v
v kratkem času upepelil vso viničarijo. Zgorelo je vse, tako da je viničar Geratič dobesedno postal berač. Posestnik Doki pa trpi okoli 20.000 Din škode.
*	Umrla zaradi poškodb. Te dni je neznan avtomobilist v Košakih povozil 70 letno prev-žitkarico Terezijo Očkerlovo. Nesrečniea ie po večdnevnem trpljenju v mariborski bolnišnici umrla.
*	Smrt pri delu. Pri montiran u električne napeljave v Stični je zadel mrtvoud Alojzija MaHjašiča iz Grosupelj. uslužbenca pri bano-vinskem elektrovodu. Truplo so prepeljali v Grosuplje. Blag mu spomin!
*	Obešenec je pobegnil. Kaj takega se ne zgodi vsak dan. Ves preplašen je te dni pri-h tel v hišnikovo stanovan e na Ljubljanskem gradu gostilničar Tomšič in telefonično obvestiti reševalno postaiio v mestu, da visi na drevesu v parku približno 40 let star moški. To je bi5o tudi res, a ie obešencu, ki se je odločil za prostovoljno smrt. eden izmed sprehajalcev medtem prerezal vrv. Reševalci so prihiteli z avtomobilom in našli obupanca 2e na tleh. Naenkrat se je ta zdramil, odprl oči, v nas'edniem trenutku pa tudi že skočil po-koncu in jo ucvrl proti Florjanski ulici, kjer se je kmalu izgubil.
*	Toča in požar v okolici Mirne. Te dni so se zgrnili nad Mirnsko dolino temni oblaki, iz katerih so švigale strele. Blizu Mirne je strela udarila v skedenj posestnika Franceta Jermana. Na skednju sta bila tedaj dva otroka, ki pa sta po srečnem naključju ostala nepoškodovana. Ogenj je skedenj in hleve upepelil, hišo, kozolec in ostale zgradbe pa so rešili gasilci iz Mirne, ki so jim prispeli na pomoč še gasilci iz .št. Rimerta in Trebnjega. Pred nevihto je padala kake četrt ure precej debela toča. ki ie hudo oklestila najlepše vinograde Op-lenka. Zadrage, Okroga in* Gorce. Od toče je zbita tudi ajda.
*	Smrtna nesreča. Te dn: so na pokopališču v Turju pokopa1 devetnai^tktne^a Franca Meaka doma iz Črete pri Sv. Jedert* nad Laškim. Mlad: rudar se 'e v petek popoldne nanoMl s tovariš' v rudniški jašek Lišo p-i rudniku Hudi jami. Kmalu zatem j" omabnii z vozičkom kamena vred v g^Nio 75 metrov in obležal na mestu mrtev. Priljubljenega, poštenega rudarja globoko pomi!uj:jo vsi. ki
so r»07nali
Toda tudi dvoje hudobnih cči je gledalo za njima. Ilugo je bil namfeč prišel in se pomešal med gledalce. Pa ga ne bi kdo spoznal, je obleke! slabo suknjo in si dal na glavo čeoico. Tako je bil najbolj podoben kmečkemu fantu. Previdno je ostal v zadnjih vrstah, da ga brat Stanko ne bi opazi!. Poželjivo je gledal Cvet-kino vitko telo, ki se je tako lepo gibalo v plesu.
Toda vsi niso gledali mladega para samo z občudovanjem. Nekateri fantje so temno gledali lepo oblečenega tujega gospoda in kmalu so se zaslišale hudobne opazke.
»Kaj pa išče tu gosposki škric?« je zagodr-njal širokopleč, grd fant. »Kako, da se meša med nas? Tega ne bomo trpeli!«
»Prav imaš, Miha!« mu je pritrdil drugi. To je predrznost! Njegova ljubica ni grda. To bi pa že rad imel!«
»Rad verjamem!« je pripomnil tretji. »Ampak to dek'e ni za nas!«
»Ven bi morali škrica vreči!« je rentačil Miha in stiskal pesti.
Hugo je pozorno poslušal pogovor napol pijanih fantov. Dobro se mu je zdelo, da so se 'tako razvneli in skušal je še podžgati njihovo jezo proti svojemu bratu.
»Tako bi bilo prav!« jim je pritrdil. »Tega vam res ni treba trpeti! Vrzite napihnjenega škrica ven! Jaz dam za pet litrov vina, če naredite to reč!«
Fantje so bili takoj zadovoljni in Hugo se je že naprej veselil, nenrijptno se bo godi'o bratu. A njegove podžigajoče besede je slišal mlad fant, ki mu niso bili hudobni nameni zlobnežev prav nič všeč.
Mk.di fant je bil orjaške postave, oblečen v lovsko obleko. Daleč naokoli je bil znan pod
*	Štirje pogcrelci. Dravsko polje je ozemlje večnih požarov, ki po večini nastanejo v okoliščinah, da pravega vzroka ni mogoče dognati. V nedavni noči je bili in a Dravskem polju spet večji požar. Iz nepojasnjenega vzroka je začelo goreti gospodarsko poslopje po-sestnice Marije Javornikove v Spodnjih Jablanah. Poslopje, ki je bito delno krito s šmarno, je zgorelo do tal. Spričo velikih plamenov so se drug za drugim vnela še sosednja gospodarska poslopja posestnikov Vnuka Štefana, Beraniča Jerneja in Javornikove Neže. Tudi vse te zgradbe, ki so bile delno krite s slamo, so bile uničene iin z njim mnogo žtf a, krme in slame. Zgorelo je tudi mnogo orodja in ena svinja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Cirkovc in Šikol, katerim se je po večurnem napornem gašenju posrečilo požar omejit/..
*	19 zgradb v plamenih. V vasici Pilatovcih v radatoviški občini ije pred dnevi začelo goreti pri posestniku Petkovicu, a 'trenutek za tem še v nekaterih drugih hišah, ki so bile skoro vse zgrajene zelo preprosto in po večini krite s slamo. Spričo burje je v kratkem razdobju bilo 12 stanovanjskih in 7 gospodarski zgradb v plamenih. Na brzojavni klic sa-horske pošte so mehiški gasilci z motorno brizgalno takoj hiteli na mesto nesreče in se ffim je delno posrečilo og.nj vsai omejiti med tem ko je bilo na gašenje zaradi velikega pomanjkanja vode skoro nemogoče misliti. Metliškim gasilcem so prihiteli na pomoč tudi gasilci z Lokvice in seveda "udi domači gasilci iz Radatovičev. Škoda, ki znaša 300 000 Din. je poravnana z zavarovalnino. Vzrok požara je še zagoneten. Oblastva so uvedla preiskavo.
*	7"Ietni požigalec. V torek popoldne je nastal v gospodarskem poslop u posestnice Jere Planinškove pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju požar, ki se je razširil tudi na gospodarsko poslopje soseda Jožefa Drevenška. Obe zgradbi sta zgoreli s poljskimi pridelki in krmo vred. Domača garfska četa je po napornem prizadevanju omejila požar. Orožniki iz Cirkovc so dognali, da je požar zakrivil 7-lef-ni Albin Ogrizek, ki je v oskrbi pri posest-nici Antoniji Doman kovi. Fantič se ie pred požarom nasproti drugim otrokom izrazil, da bo pri Planinškovi zažgal slamo.
*	Na Gorjancih oropan in na ogenj vržen. Pišejo nam: Za kruhom se je napotil te dni na Hrvatsko 55-le trn zidar in posestnik Jože
imenom Kolarjev Jurij. Hug0 ga je dobro poznal, ker je bil mladi mož v službi pri n e-govem očetu, toda zdaj ga ni videl, ker je bil skrit za širokimi hrbti fantov.
Kolarjev Jurij je spoznal tudi grofa Stanka in pri pogledu na Cvetko se je ves stresel. Na njegovem zarjavelem obrazu sta se kazala etrah in bo'est; kakor bi hotel reči: »Tega si oe bi bil nikoli mislil! Cvetka, uboga tovarniška delavka v rokah mladega grofa! ...«
Kolarjev Jurij je žalostno zmajal z glavo ikakor bi že naprej videl nesrečo in pogubo lepe Cvetke.
Med tem je pa z očmi zasledoval oba fanta, ki sta si hotela zaslužiti nekaj litrov vina. Počasi je vtaknil pipo v žep, potem pa se je naglo preril skozi gnečo.
Grof Stanko in Cvetka nista slutila, kakšen vihar se zbira nad njima.
Fanta sta med tem prišla na sredo dvorane. Tam sta se z močnimi rokami zagrabila za rame in počasi in nerodno zaplesala valček. Pri tem pa sta pazila na to, da sta se čedalje bolj bližala tujemu paru, hoteč ga podreti na tla.
Stanko je ob pravem času opazil njun namen in se je znal tako dobro ogniti, da se je eden izmed fantov takoj prevrnil po tleh. Jezen je skočil izzivalec pokoncu.
Godba je v trenutku obstala. Začudena sta t* Stanko in Cvetka ustavila. Fanta pa sta se zagnala s stisnjenimi pestmi proti njima.
»Ven! Ven s škricem!«
Cvetka je prestrašena zakričala. Toda napadalca še nista prišla do njiju, ko je skočil vmes Kolarjev Jurij. Ne da bi kaj izpregovo-ril, je z železno pestjo priiel oba pretepača za suknjič in v trenutku je bil z njima na vrtu.
Srebernjak iz Velikih Roi pri Št. Jerneju. Peš- | pot drži mimo Mirčevega križa, majhne cerkvice na vrhu gozdnatih Gorjancev. Blizu cerkve je Srebernjak opazil ogenj, ob katerem sifa stala dva okrinkana in s karabinkama oborožena vojaka in ena v Lahinjo oblečena, ki je bila bržčas tudi moški. Ničesar hudega sluteč se je Srebernjak približal tej družbi in prosil, da bi si smel na ognju prižgati cigareto. Ko je pa pristopil k ognju, so ga prijeli in zahtevali od njega denar. Imel je le 40 Din, katere so mu vzeli, ga zvezali, vrgli na ogenj in šli. Z velikim naporom se je potem, ko je bil že po vsem telesu opečen in mu je obleka čisto zgorela, reši! smrti v ognju. Pričel je klicati na pomoč in ker ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, se je z veliko težavo privlekel do bl žne vasi Vodenice, odkoder so ga usmiljeni ljudje z vozom prepeljali do zdravnika v Kostanjevico in od tam v bolnišnico.
*	V prepad je padel In se u^il. Nedavno popoldne je šel 67 letni samski delavec Junij So-šter v Črnem vrhu pri Št. Juriju ob Taboru k sosedu, ki je kuhal žganje. Tam je izpil čašico žgana in se kmalu napotil proti domu, oddajnemu kakšnih 10 minut. Pot drži skozi gozd po ozki stezi. Bil je vsai na videz čisto trezen. Ko je šla pozneje po isti poti 18 letna Julka Kovčetova iz Črnega vrha. je naši? Šo^ šterja v prepadu mrtvega. Kakor se je ugotovilo, je Šošterju na ozki stezi spodrsnilo, da je padel v precej globok prepad in si zlomil vrat.
*	Se tretjega so aretirali v zvezi z umorom Strajnška. Mariborska policija je prejela iz Gradca obvestilo o zaslišanju morilcev Šterna in Kolarja, ki priznavata roparski umor finančnega preglednika Strajnška v Mariboru in pravita, da je sodeloval tudi kovaški pomočnik Franc Belak iz Prešernove ulice na Pobrežju. Ta je napravil načrt in določil Šterna za morilca. Policija je Be-laka že aretirala. Belak deloma priznava dejanje. Štern je izpovedal, da je vzel Stranj-šku le 4800 dinarjev in zlat prstan. S tem denarjem sta s Kolarjem šla v Zagreb, kjer sta pet dni bila v nekem tamkajšnjem hotelu. Iz Zagreba sta se napotila v Avstrijo, kjer sta v Leobnu bila aretirana.
*	Otroka je varovala in kradla. Na Kancu pri Kranu stanujeta zakonca Kolman Iva i n Mariija. Oba delaita. v tvorn ci »Semperi1'«. Te dn; je prišla ženo obiskat ni;na prijateljica
Frankova Regina, ki je brezposelna. Zato sta bila oba Kolmanova prav zadovoljna, da bo v njuni odsotnosti pazila na otroka in sta šla na delo . Ko s''a zvečer prišla domov, sta našla otroka ob odprtem oknu nagega in vsega pre-mraženega, Regine pa nikjer. Mož je hitro otroka zavil in ogrel, obenem pa se mu je zazdelo, da ne bo vse v redu. Hitro je pogledal v odprto omaro in tako: ugotovil, da so z Re-gino vred izginili zlata moška ura z verižico, zlat moški prstan in par moških čevljev. Do denarja Regina ni prišla, ker je bil zaklenjen. Kolmanova sta tatvino prijavila policiji, ki je pričela Regino takoj iskati, na preij na stanovanju njenega ljubčka Pliberška brezposelnega tkaminskega delavca, pa ju ni našla. Regina šteje šele 17 let in dela svoji ma,!eri samo preglavice.
*	Pijani razgrajači so obstrelili dve ženski.
Nedavno proti večeru sta se vračali z dela na polju posestnica Marija Kukčeva in njena poročena hči Kokoitova Julijana iz Turškega vrha. Na cesti se jlima je približala skupina pijan h fantov, ki so iu napadli s samokresi in oddali več strelov. Obe ženski sta bili ranjeni, in sicer mati v levo nogo. n eno hčer pa so zadeli kar trije streli v glavo, v prsa in roko Ko sta začeli klicati na pomoč, so se divjaki razbe-žali, ranjeni ženski so pa pustilj na cesti. Hudo poškodovani ženski so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Podivjanci pridejo pred sodnike.
♦	Desetletni tat koles. Mariborska policija je prijela lOletnega posestnikovega sina Vladimira Kranerja iz Slovenskih goric, ki je pred dnevi pobegnil od staršev in se potikal po Mariboru- Fant je na Glavnem trgu ukradel mestnemu šoferju Simčiču kolo in se odpeljal. Toda mladega tatiča s0 kmalu prijeli.
+ Sodba zaradi hranilnih knjižic. Pred malim senatom v Ljubljani se je vršila razprava proti Josipu Grašku ki je bil obdolžen prevar zaradi hranilnih knjižic v 205 primerih in oderuštva- Grašek je bil obsojen na tri in pol leta robije, dalje v denarno kazen 300 Din, odnosno pet dni nadaljnjega zapora-Zasebnim udeležencem priznava sodba le zneske. za katere so bili resnično odškodovani. Glede višjih odškodninskih zahtev pa se vračajo na civilnopravno pot. Prav tako oni, ki se niso prijavili kazenskemu postopanju. Predsednik malega senata je v glavnih obri-
j »Ničvredna pobaana, zdaj vaju bom naučil, da je treba tuje ljudi pustiti pri miru L« je kričal nad njima in trkal drugega ob drugega.
V dvorani se ni nihče zganil, da bi jima šel na pomoč. Vsi so se bali Ko'arjevega Jurija in njegovih železnih rok. Hugo se je zelo jezil, da se mu je ponesrečilo vreči Stanka iz dvorane. Stopil je čez prag prav tedai, ko sta s? napadalca pobrala s tal. Kolarjev Jurij je bil izginil.
Cvetka je vsa tresoča se od strahu slonela na grofu Stanku. Njuno nedolžno veselje je bilo končano in srrof se je ba1, da ga zdaj ne bi kdo spoznal. Hvaležen je bil Juriju iz srca, da ga je rešil iz neprijetnega položaja, toda ni mu bilo ljubo, da ga je Jurij vide1 s Cvetko. Dobro ime mladega dek'eta je bilo v nevarnosti, če Jurij ne bi molčal.
Stanko .je prijel Cvetko pod pazduho in se z njo urno odpravil proti domu. Toda Hugo iu je opazil. V njegovem srcu je divjalo silno sovraštvo.
Tudi tepena fanta sta bila bolj jezna na grofa kakor na Jurija. Vsa besna sta se vrnila v dvorano. Ko Cvetke nista našla tam, je stopil Hugo k njima in jima zlobno rekel:
»Tecita za njima! Na poti proti Jesenicam ju dohitita!«
Fanta sta divje zaklela in sta odhitela za mladima zaljubljencema. Tudi Hugo je naglo šel iz gostilne in si je zadovoljno mel roke.
»Zdaj bomo videli, kako mu bosta zrahljala kosti«.
Zaklel je še jezno na Kolarjevega Jurija in se vrnil po bližnjici domov.
III.
ANGEL IN VRAG
Grof Stanko ni pripisoval dogodku v plesni dvorani posebne važnosti in zato se mu niti sanjalo ni, da bi ga utegni'a fanta iz maščevalnosti zasledovati.
Spremljal je Cvetko skozi temni gozd proti domači vasi in ni slutil velike nevarnosti, ki jima je pretila. Cvetka se je boječe ozirala in se je stresla pri vsakem šumu. Ni pa videla moža, ki je skrivaj šel za njima in ki je kakor angel varuh zadrževal preganjalce. Bil je Kolarjev Jurij.
Na nekem križpotu sta se fanta iznenada pokazala za Jurijem. Mesec je bil dovolj svetel, da sta ga mogla spoznati. Strahopetno sta se umaknila pred močnim nasprotnikom.
»Domov se spravita!« je zagrozil Jurij. Položil je roko na lovski nož in stopil proti njima. »Če se še enkrat prikažeta za tem gospodom, vama zdrobim kosti!«
Fanta sta se urno obrnila in. mladi par je srečno prišel čez četrt ure domov. Pred Cvet-kinimi vrati se je Stanko nežno poslovil. Edino Kolarjevemu Juriju se je moral zahvaliti, da se njun sestanek ni žalostno končal. Kajti kako bi se bil ubranil dveh napadalcev, ko je bil brez orožja.
Ves srečen se je vrnil na očetov grad.
Hugo je bil drugo jutro zelo razočaran, ko je zagledal svojega brata zdravega. Stanko ni niti z eno besedo omenil snočnjih dogodkov in Hugo je sumil, da je spet Jurij obvaroval brata nesreče.
sih utemeljeval sodbo, kar je trajalo dobre pol ure Med drugim je poudarjal, da je špekulacija na inflacijo, s katero se je obtoženec izgovarjal, nedovoljena, ker je tudi kazniva. Sodba navaja dalje vse olajševalne okolnosti, ki so bile upoštevane pri določitvi kazni. Med drugim je predsednik naglašal, da je nastala ogromna škoda, toda obtoženec ni imel od poslov kake večje koristi, marveč dirugi namesto njega- Končno besedo bo pa moral reči stol sedmorice v Zagrebu.
*	Krvav pretep v Črni. Znani razgrajač Janez Sušnik je prišel v nedeljo v Kuhar-jevo gostilno v Črni. Gostilničar ga je pravočasno opazil in mu je na pragu zabranil vstop v gostilno. Sušnik je šel, toda kmalu se je vrnil in dejal gostilničarju, da bo samo pogledal, kdo sedi v gostilni. Komaj pa je stopil na prag, je že začel izzivati mirne goste. Med gosti je bil tudi Sušnik Franc, do katerega je vstopivši Sušnik Janez gojil staro sovraštvo. Kmalu se je v rokah Sušnika Janeza zabliskal nož. Skočil je med mirne goste in zasadil nož v trebuh Sušni-ku Francu. Ranjenec je pdskočil. toda divjaku to še ni bilo dovolj. Skočil je za njim čez mizo in mu ponovno zasadil nož v hrbet. Brat ranjenega Sušnika Franca je priskočil bratu na pomoč in s stolom z vso silo udaril napadalca dvakrat po glavi, da se je na mestu zgrudil z razbito lobanjo. Napadalca Sušnika Janeza so morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico, ranjenemu Sušniku Francu pa so v Kamniku zašili rane in ga oddali v domačo oskrbo.
*	Drzen roparski napad. Ko se je nedavno noč vračal 27-lelni posestnikov sin Martin Figek s Pohorja, kjer je kupoval vole, v Vrho-le, ga je v gozdu napadlo več roparjev in .ga s koli in noži pobilo na tla. Nezavestnemu Figeku so roparji vzeli 7000 Din in zbežali. Hudo poškodovanega mladeniča so pripeljali v mariborsko bolnico. Orožniki so tri osumljence že aretirali.
*	Skesan ubežnik. Pred kratkim je pobegnil oblastvom vlomilec v planinske koče na Mali Planini Lovrenc Starovasnik. Starovas-nik se je 10 dni skrival po samotnih naseljih pod planinami, potem pa je spoznal, da je pač najboljše če odsluži svojo kazen. Skesan se je sam javil v Kamniku in se dal mirno odvesti nazaj v zapor.
*	Med procesijo so se stepli. Pri Sv. Ani pri Makolah je bila predzadnjo nedeljo cerkvena procesija. Blizu cerkve ie prodajal 19-letni pekovski pomočnik Franc Arotončič kruh. Nenadno sta skočila iz procesije dva mladeniča, napadla Antončiča in ga nevarno poškodovala. Do pretepa je prišlo iz zavisiti, ker sta napadalca tudi prodajala kruh.
*	Revolucija v cenah- Zaradi nakupa dveh tovarniških zalog čez 100.000 m bla.ga prodajam kreton in modrotisk po 6 Din. delen po 7 Din, cefir po 8 Din, krep po 9 Din, svilo po 11 Din, volno s svilo po 13, 15, 17 Din. — Stermecki.
*	Vpisovanje In sprejem dijakov, dijakinj v enoletno privatno trgovsko šolo. znani Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, vsak dan ustno ali pismeno. Pcuk vseh trgovskih, pisarniških predmetov. Mesečna šolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove slikame prospekte-
+ Pri Sv. Lenartu v Slov gor- je otvorila ordinacijo zdravnica Dr Drina Gorišek.
♦ Sprejmejo se v letalsko podoficirgko šolo
I mladeniči, stari od 17 do 21 let, v strokovno mornariško od 16 do 19 in v strojno mor-Inarišiko od 15 in pol do 18 in pol leta starosti. Pojasnila se dobijo od 8. do 12.30 pri Peru »Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Majstrova ulica 14. Priložiti je za odgovor znamko za 8 Din.
Po Sloveniji gre glas! ,Domovina" je za nas:
POPOTNIKOVA TORBA Notranjsko pismo
Grahovo, avgusta.
Našo dolino pogosto zadene kaka nesreča. Že sredi junija je toča napravila mnogo škode na polju. Potem se je vreme ustalilo in kmetje so srečno spravili pod streho seno, ki ga je letos precej. Začela se je mla-čev. Predzadnjo sredo popoldne pa je naenkrat utihnila pesem cepcev, zakaj nastalo je strašno neurje. Vlila se je ploha, vsula toča, grmelo in bliskalo se je kakor že dolgo ne. Med grmenjem se je naenkrat zaslišal vrišč ljudi, ki so zbegani tekli na vas. Obenem je začelo zvoniti plat zvona. Strela je bila udarila v gospodarsko poslopje posestnika Vesela v Žerovnici. Vrli žerovniški gasilci so bili takoj na kraju nesreče in posrečilo se jim je požar omejiti, tako da niti hiša, ki se drži poslopja in je pokrita s slamo, ni zgorela. Pri reševanju so sedelovale tudi ženske, ki so nosile vodo v škafih; zajemale so jo kar na dvorišču, kjer je bilo vode do kolena. Vsem se ie dolžna zahvaliti vas, da ni bilo večje škode.
Razen tega je udarila strela tudi v seno, ki ga je imel neki posestnik iz Žerovnice na polju v kopicah. Ljudje se čudijo, da ne udari strela v strelovod zvonika cerkve, ki stoji na hribu za vasio. Če bi se to zgodilo, bi strela gotovo pokvarila zvonik, ker je strelovod pokvarjen. Žica, ki vodi v zemljo, ni napeta in porcelanastih izolatorjev ni.
Vsako stremljenje po zboljšanju ori nas je jalovo, ker ni denarja. Notranjski kmet ni še nikoli trpel take stiske kakor letos. Še zadnja leta se je čulo po cestah veselo pokanje bičev, ker so se dnevno številni vozovi, naloženi z lesom, pomikali proti Rakeku. Dosti ni bilo, kar so pri tem zaslužili, za sol in moko pa je vendarle bilo. Sankciie so še to požrle. Sicer jih zdaj ni več, toda izvoz, kakršen je bil prei. se ni vrnil in tudi upanje nani je prav majhno.
Notranjskega kmeta v mnogih ozirih vara upanje. Tako so lansko leto govorili, da bodo nopravili cesto. Dali so tudi podooro za neke regulacije. Delo se ie že začelo, a zdai je naenkrat vse potihnilo. Zelo čudno je to.
Moravske novice
Nevihta s točo — Gradnja nove ceste — Desetletnica godbe
Moravče, avgusta.
V sredo 12 . t. m. popoldne je prihrumela od zahoda v moravško dolino silna nevihta. Že v prvih jutrnih urah-se je čulo bobnenje daljnega groma. Nastal je vihar, ki je podiral kozolce in ruval drevesa. Vmes je padala toča, debela kakor orehi- Najhujše je razbijala na Vrhpolju, v Tustanju, Steg-nah, Kokošnjah, Dvorju in na Goričici, pa tudi v Češnjicah in Krascah. Ajda, ki se je že pripravljala na cvetje, je popolnoma uničena. Turščica je vsa razcefrana in proso je zbito v zemljo. Predsedstvo moravške občine je ugotovilo, da je oškodovano nad 400 mernikov posetve, in je ocenilo škodo na 50.000 dinarjev. Prebivalstvo naštetih vasi je prizadeto tembolj, ker se je letošnja žetev slabo obnesla. Pšenica in drugo žito sta dala komaj polovico običajnega pridelka in je zrnje po kakovosti mnogo slabše od lanskega.
Gradnja nove ceste Zagorje—Moravče napreduje in je nedavni teden dospela že na ozemlje kamniškega sreza. Stavka zaradi izboljšanja plače je končana in delavci so se spet vrnili na delo. Žal, da vodstvo gradnje ne more sprejeti vseh prosilcev, ki bi radi prišli do skromnega zaslužka.
Letos poteka deseto leto, odkar je bila v Moravčah ustanovljena godba na pobudo nekaterih za napredek vnetih Moravčanov,
med katerimi zavzema odlično mesto šolski upravitelj v p. g. Janko Toman, pod čigar predsedstvom je godba lepo napredovala. V nedeljo 9. t. m. je godba proslavila desetletnico z lepim sporedom, sestoječim iz večerne baklade, budnice, svečane službe božje, krasno uspelega koncerta na morav-škem trgu in velike ljudske veselice, ki se je vršila ob obilni udelžbi domačih in tujih gostov na vrtu znane Kavkove gostilne. Godbi, katero so vsa leta vodili domačini in ki se je morala boriti z raznimi težkoča-mi, čestitamo k desetletnici in želimo sedanjemu voditelju g. Cerarju, da bi jo vodil do nadaljnjih uspehov.
NAŠI NA TUJEM
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, julija
Na mestno zbornico v Ch sholmu je bil poslan poziv, da se pošlje odlična slovenska pia-valka Ana Govednikova na olimpijske tekni« na občinske stroške. Ker pa je mestna blagajna v denarnih stiskah, prošnji ni bilo ugodeno. Govednkova se je kljub temu udeležila olimpijskih tekem.
V	Ahmeeku je umrl rojak Janez Kure. star 75 leit, doma od Črnomlja v Beli krajini. V Ameriki je živel 47 let in zapušča tu ženo, šest sinov in dve hčeri.
Marija Gor.upova v Milwaukeeju je dokončala svoje študije na kdlegiju in je bila imenovana za učiteljico.
V	slovenski nas-lbini v Buenos Airesu v Argentini sta se poročila Anton Makuc iz Šma-rij na Vipavskem in Kristina Peričeva iz Opat-jega sela na Krasu.
V	North Chicagu je bila Marija Goriškova ena izmed najboljših učenk v višji šoli mesta North Chicaga in je dobila kat nagrado prosto šolnino za štiri leta na državnem vseučilišču v Iliinoisu.
V	Onalindi je umrl rcijak Matija ŠuštaršiČ, star 70 let in doma iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu. Rojak Lovrenc Vrh ga je našel na tleh ob postelji in vsaka pomoč je bila pre-kasna. Umrl je v nekaj minutah potem, ko so ga po'ožili v posteljo.
V	Clevelandu so odprli tako zvano jezersko razstavo, na kateri so zastopani tudi Slovenci. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela. En del je posvečen industriui in tehniki, drugi pa je narodni oddelek. V tem narodnem oddelku ima vsak narod svoje naselje, v katerem razkazuje svojo umetnost, narodne šege, narodne plese. Slovenci so razstavili pristno starokrairajsko gostilno, kjer sicer ne točijo cvička iz dolenjskih goric, pač pa ameriška vina, pivo in žganje. Gostilna se imenuje »Ljubljana« in dz nje se ves dan čujeta staro-kranjska harmonika in vriskanje.
V	Milvvaukeeju si je končal življenje Janez Ravnikar, star 63 let, doma iz Sutne vasi pri Škofiji Loki. Zieina ga je našla obešenega v kleti. Baje mu je silna vročina zmešala pamet. Žrtev vročine je postal na železniški progi pri Inon Junstioinu blizu Virginije tudi Joža Delič, star 70 let.
V La Saillaju sta utonila 91etni Robert Ravnikar in lOletni Aleks Mahnič. Na hlodu sta hotiella prebroditi reko Illinois, pa se je hlod prevrnil in ker ni bilo v bližani odraslih, da bi jima priskočili na pomoč, sta utonila.
V	Buenos Airesu so našli doma mrtvega Viktorja Ježa. Pokojni je štel 47 let. Doma je bil iz Manče na Vipavskem. Pravio, da se je zastrupil. V Pittsburgu si je končal življenja Jože Grilc, star 44 let, doma iz Podkorena. 7,apustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke.
V	Taylorsvilleju je v premogovniku zasub dva rudarja; eden izmed njih j« bil Slovenec Lojze Pintar, star 43 let.
V	Clevelandu so umrli; Jože Zabukovec, sitar 51 let, doma iz Ilove gore pri Dobrepo* ljah, odkoder ji si prišel v Ameriko pred 28 leti; Jožefa Slakarjeva, rojena Lubejeva, stara 63 let, doma iz Piršec pri Smiihelu na Dolenjskem; Antonfilla Seršenova, roljena Tratarje-va, stara 61 let, doma iz Mokronoga.
V Ellyju je umrl Jože Pešel, star 70 kit, v Mc Kinleyu Milica SokliSeva, šitara 48 let, v Carson La.ke.iu Marko Gradiša, star 70 let, v Detroitu Janez Zadek, star 57 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Lake Couintyju Janez Petkovšek star 58 tet, doma iz Unca pri Rakeku, v Indianopolisu Marija Zunkova, rojema Gazvodova, stara 48 let, doma iz Suhadola pri Brusnicah, in Janez Dime, star 51 let. doma iz Brusnic, v Sheboganu Elizabeta Krži-čeva, stara 50 let, v Franklinu Neža Močni-kova, stara 65 tet, doma iz Tuhinja pri Kamniku. V Chicagu pa je postala žrtev vročine Ana Režkova. Šla se ije kopat, pa 50 je prijel v vodi krč. Pokojna se je rodila v Ameriki. Prav tako je postal žrtev vročine v Chicagu Franc Pogačnik, star 50 tet. doma iz okolice Krama. Zena ga je našla mrtvega v postelji.
Iz Herne - Sodingena (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko narodno žensko društvo je imelo 15. julija prijetno zabavo z godbo in plesom: Obisk smo imeli tudi od sosednjih društev, posebno iz Buera. Prišla je tudi predsednica zveze ga. Ana Kurentova in nas z lepim govorom vzpodbujala k slogi
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj- denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem Icurzu. Vrši vse bančne po «'.e na jkulantneje. Poštni uradi » Belgifi. Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: Belgija: St 3064-64, Bruxel-les; Francija: St 1117-94, Parts; Holandija. Ste*. 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: št 5967, Lu-xembourg. — Na tahtevo pošljemo brezplačn-naše čekovne nakaznice.	56
ŽENSKI VESTNIK
Red In snaga v hiši
Dobro gospodinjo spoznaš takoj, ko vstopiš v hišo. Kjer vidiš, da je vse razmetano in v neredu, tam žena ni prava gospodinja. Nj pa zadosti, da je soba, v katero povedeš gos/ta, lepo pospravljena, imeti moraš tudi kuhinjo v redu. Kuhinja ni za to, da tam odlagaš nepotrebne reči, da leži nepomita posoda po tleh in med posodo čevlji, nogavice iin druga ropotija. Tudi razmetana drva niso okras kuhinje. Gotovo je v vsaki kuhinji toliko prostora, da lahko postaviš majhen zaboj v kot in vanj deviiješ drva in trske, da se kuhinja ne nasmeti. Ce vidiš, da je kuhinja smetna, čeprav si jo zjutraj potnega, jo pometi vnovič. To ne stame mnogo truda in časa.
Ce imaš otroke, jih že v rani mladosti nauči reda. Ne dovoli jim, da puste igrače ali pozneje šolske reči, ko pridejo domov, ležati vse križem. Vsak otrok nai pospravi za seboj. Na ta način boš naučila o"roke reda, sebi Da prihranila prece dela.
Paziti pa moraš tudi na snago v stranišču. Pometi stranišče vsak dan im vsaij enkrat na teden ga poribaj. Navadi otroke na čistost. Dokler je otrok še majhen, ga ti očedi, pozneje ga nauči, da se bo sam. Navadi se sama in tudi otroke navadi, da ko pridejo iz stranišča, da si umijemo roke. Ne dovoli tujim postopačem. da zahajajo na vaše domače stranišče, ker lahko zanese/o ka«o bolezen v hišo. Tudi nočne posode imej čiste. Posodo vsak dan pomij in imej v niei vedno malo čiste vode. Enkrat na teden posodo zribaj s peskom; če se pa ne da čisto pomiti, jo postavi za nekaj časa v lug od perila, da se tako odmoči uma-zanost. Glej povsod na snago v hiši. Pridno se poslužuj vode.
Za kuhinjo
Vložek za govejo juho. Dva rumenjaka mešaj, nato dodaj štiri žlice moke, tri žlice mleka, žličico pecilnega praška in malo soli. Testo dobro zmešaj ter primešaj še sneg dveh beliakov. Pekačo (majhno) dobro pomaži, zlij noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in
hladno zreži na drobne kocke, stresi v skledo, nalij precejeno govejo juho na kocke im daj hitro na mizo, da se preveč ne razmočiljo.
Jetrni vložek za juho. Zreži 30 dkg žemelj na kocke. V četrt litra mleka žvrkljai eno jajce ter polij po zrezanih žemljah, premešaj in pusti, da se žemlje mapiOejo mleka. Med tem nastrgaj 20 dkg telečjih jeter, jih primešaj k zemljam, dodaj še malo soli, žOičico pecilnega praška, malo prepražene čebule, -stlačen strok česna, limonove lupinice in malo ma-jarona. Vse skupaj dobro zmešaj in če je testo zelo meihko, dodaj še žlico moke. Iz testa oblikuj drobne cmočke iin jih zakuhaj v slanem kropu, kjer maj vro 20 minut. Nato cmočke ocedi, stnesi v skledo in nalij nanje vreie precejene goveje juhe.
Čokoladni žličniki. Stolci trd sneg štirih beljakov, dodaj sedem dek vanilijevega slad-konja. Zavri liter mleka in v vrelo mleko zakuhaj sedem dek naribane čokolade in ko se shladi, primešaj štiri rumenjake, zvrhano žlico moke iin sedem dek sladkorja. Vse skupaj dobro žvrkljaj in žvrklijaije skuhaj v gosto kremo. Ko je krema kuhana in se je shladila, jo polii po mrzlih žličnikih.
Praktični nasveti
Čipkaste ovratnike in sploh fine čipke peri vedno v mlačni milnici, a jih ne mencaj, temveč boli stiskaj in tlači. Nato jih v 6isHi vodi dobro izperi in otšsni; ne smeš jih ožeti. Oprane čipke ali ovratnik položi potem na krpo (krpo večkrat na debelo zloži), nategni v prvotno obliko in pripni z bucikami, bucike vzemi "take vrste, ki ne zarjavijo. Ce si ovratnik ali čipke dobro in lepo nategnila in pripela, jih mi treba niti likati, ko se posušijo.
Čistilno sredstvo za mastne madeže. V dro-geriji ali lekarni si daj napraviti tole zmes: 50 gramov salmiaka, 50 gramov špirita, 50 gramov žveplenega cve'a (etra) in 50 gramov bencina. Pred uporabo tekočino dobro stresi, da se dobro zmeša. S tem čisti madeže. Krtači vedno po črti blaga, im ko so madeži izginili, obesi obleko na obešalnik, da se posuši. Ko je obleka suha, jo po potrebi še zlikaj. S to tekočino lahko očistiš zamazane ovratnike pri moških oblekah, klobuke in drugo. Pazi pa ne čisti pri ognju, ker je zraven primešan bencin.
Neznano pleme so odkrili
na Novi Guineji
Odkar se prometna sredstva čedalje bolj izpopolnjujejo, je naša zemlja postala prav majhna, vendar pa je še tako velika, da še zmerom odkrijejo na njej kaj novega. Neki angleški potovalec po Novi Gvineji, za Grenlandom največjem otoku sveta, je naletel nedavno sredi otoka na neznano pleme. Ko je namreč s svojim spremstvom prišel na neko 2000 metrov visoko goro, je pred seboj zapazil ravnino, zaprto od vseh strani od gor. Po sredi precej velike ravnine pa je videl široko reko. Bil je radoveden, ali kdo v tej dolini prebiva, pa se je z nosa-či in ostalimi spremljevalci napotil vanjo. Že na sredi poti, ko se je spuščal z grebenov gor, je ugotovil, da je vsa dolina pre-prežena z njivami in kanali.
Doli je kmalu naletel na čisto neznano pleme z nizkimi postavami in rjavotemnimi obrazi. Poiskal je poglavarja plemena, ki
x Ruska vojska se skoraj podvoji. Nemški listi objavljajo, da je s posebnim zakonom ruske vlade razširjena vojna obveznost v Rusiji tako, da se začne že z 19. namesto z 21. letom kakor doslej. Števillo rekrutov bo po novem zakonu naraslo od letnih 600.000 na 1.000.000, kar znači skoro podvojitev mirovnega stanja vojske. V bodoče bo ruska veti-ska štela v mirovnem stanju 1,750.000 mož. Berlinsko časopisje pripisuje temu zakonu 0-gromno važnost in poudarja, da bo s to odredbo Rusija pripravljena na evropsko vojno ofenzivo.
X Solnce te sPet nemirno. Letos v juliju so velike zvezdarne poročale, da so divjali na solncu silni magnetični viharji.Taki pojavi si Sešito slede na solncu v enakih presledkih po 27 dni in taka doba lahko traja tudi več tet. Da se res začenja na solncu nova doba silnih magneitičnih viharjev, potrjujejo tudi opazovanja na ameriški mornariški zvezdami, odkoder poročajo, da divja že od konca septembra lanskega leta na solncu silno močan magnetični vihar. Nastal je na ekvatorju 22. septembra na južni solnčni poluti pa 26. septembra. Na severni polici se pomika skupina velikih peg v običajni smeni od vzhoda proti zapadu. Na južni solnčni poluti se je pa pojavilo naenkrat pet velikih skupin solnčnih peg. Magnetični viharj'1 ki so začeli divjati na solncu obenem z naraščajočimi pegami, so po ameriških poročilih najhujši v zadnjih letih.
x Iz 18-letnega mladeniča s« Je razvilo dekle. O zamimivem primeru spolne izpremembe poročajo iz Varšave. Pred dvema letoma ie tedaj 18-letni mladenič Tennenbaum začel
ga pa ni nič prijazno sprejel. Že drugi dan ga je napadel s svojimi vojščaki. Angleži so morali streljati in so poglavarja lahko ranili. To je zadostovalo, da se napadi niso ponovili.
Vseh prebivalcev te doslej neznane doline je okrog 100.000. Zemljo obdelujejo z lesenim, lopatam podobnim orodjem. Ko so jim Angleži ponudili železne lopate, so jih odklonili. Pleme se imenuje Tari Furo-ra in je v primeri z drugimi tamkajšnjimi plemeni na visoki stopnji prosvete. Vsa dolina je skrbno obdelana in pobočja gor so umetno pogozdena. Drevje podirajo z lesenimi sekirami in žagajo s koščenimi žagami. Vasi ne poznajo, temveč stoji vsaka hiša sama zase. Njihovo orožje so loki in sulice iz človeških kosti. Pravijo, da izvira pleme Tari Furora iz Azije, ker marsikaj pri njih spominja na Mongole.
čutiti, da z njim nekaj ni v redu. Šel je k zdravniku na pregled im zdravnik je ugotovil, da je mladenič potreben operacije. In tako je s pomočjo zdravnikovega noža postal Tennen-berg iz dečka deklica. To se je takoc javilo župnemu uradu v Varšavi, ki je iz seznama zbrisal mladeniča Tennenbauma, na njegovo mesto pa zapisal gospodično Tennenbaumovo. Te dni pa se je isti župnijski urad ponovno bavil z bivšim Poljakom, lei se je izpremenil v Poljakinjo. Tennembaumova se je namreč omožila in ije te dni rodila lepo razvitega sinčka. Sinček im maiti, ki je bila pred dvema letoma še moški, sta zdrava. Naravno je, da je ta primer zbudil veliko zanimanje, zlasti med zdravniki.
X Na uro 2500 vozil. Na najživahnejšem berlinskem trgu, to je na Aleksandrovem trgu, so v 14 urah našteli 34.350 raznih vozil: osebnih in tovornih avtov, motornih koles, omnibusov, tramvajev, navadnih voz in koles. Torej prevozi ta trg vsako uro 2454 vozil.	1 i
X Tehnika je premagala morsko bolezen. Ladjedelnica Brown v Edinburghu na Angleškem je izdelala novo vrsto ladje z novimi napravami, ki onemogočajo, da bi se ladja v viharju preveč zibala, kar povzroča morsko bolezen, kakor je znano Na obeh straneh ladje so pritrjeni predmeti iz plutovine, ki zadržujejo, da bi voda ladjo preveč dvigala in metala. S poveljniškega mostu pa je mogoče te plavajoče predmete ob ladji tako uravnavati, da se vedno lahko premikajo tako, kakor je poitreba za odbijanje valov. Prve ladje, ki imajo to pripravo, bodo kmalu prišle v promet.
STKAN 10
DOMOVINA št. 34
X Koliko listov izhaja na svetu. Izračunali so, da izhaja na vsem svetu okrog 12.860 dnevnikov. Največ dnevnikov ima Evropa, in sicer 8650. Na Evropo prideta torej dve tretjini vseh dnevnikov. V Ameriki izhaja 2160 dnevnikov, v Aziji 1640, v Avstraliji 200, . Afriki 210 (od tega v Egiptu 73). V srednji in vzhodni Afriki živeči narodi po večini sploh nimajo listov in ne vedo, kaj se godi po svetu. Zibelka novinstva je Kitajska, kjer je tudi začel izhajati prvi dnevnik. Nazivf' se je »Peiping Blao« in tiskali so ga najprej na žolti svili. Ta list izhaja še zd ij tnei že nad 1200 let. Čeprav se je novinstvo začtlo na Kitajskem, ne zavzema ta d'?"pva zdaj niti v Aziji prvega mesta glede števila listov. Država z najmlaj-šir .io/;n$tvom je Albanija, kjer izhajata samo 1 i dnevnika in sicer šele od leta 1929. 7, iniirivo je, koliko prebivalcev pride v poedinih državah na en dnevnik. V tem pogledu zavzema prvo mesto Švica, kjer odpade en dnevnik na 8.000 prebivalcev. Sledi Nemčija, kjer izhaja 40 odstotkov vseh listov v Evropi in kjer pride en dnevnik na 30.000 prebivalcev. V Angliji pride en dnevnik na 107.000 prebivalcev, južna Amerika prekaša v tem pogledu Severno. V Argentini pride en dnevnik na 53.000 prebivalcev, v Zedinjenih državah pa na 61.000. V Buenos Airesu izhaja 37 dnevnikov skoraj v vseh svetovnih jezikih. Angleški list »Dai-ly Mail« ima največ čitateljev, saj izhaja v ogromni nakladi 2,000.000 izvodov.
x Drag poljub. pred londonskim sodiščem se je zagovarjal te dni mlad bančni uradnik Adam Aleksander zaradi pregreška. ki ga angleški sodniki še vedno strogo kaznujejo. Fant se je bil v vlaku zagledal v lepo žensko, pa ni imeli sreče, da bi se tudi ona zagledala vani. Pelijala sta se v prijetno zibaijočem se vagonu iin ker ni šlo drugače ji je podjetni Adam v trenutku, ko ni bilo nikogar na hodniku, ukradel poljub. Užaljena ženska je odgovorila na njegovo vsiljivost s krepko zaušni-oo, poleg tega se ie pa še zatekla na sodišče. Zadeva je bila še bolj zapletena s tem, ker je potegnil Aleksander za zasilno zavoro, da se je vlak ustavil. Sodnik je obsodil Adama na 30 funtov šterlingov, poleg tega pa je moral Adam plačati železnici še odškodnino, ker je ustavil vlak.
x Zamorcem je umrl božji oče. Zamorski okraj Harlem v New Vorku se je zavili v globoko žalost, ker je umrl za kapjo črni vodja novega verskega gibania, imenovan božji oče. Ko' eden izmed neštetih pridigarjev, ki jih po vojni v Ameriki kar mrgoli, je postal ta mož slaven po svojevrstnem naključju. Pred dvema letoma, ko ga je sodnik v Harlemu obsodil na 50 dolarjev globe zaradi pijančevanja in razgra anja, je črni prid gar sodnika preklel in naključje je hotelo, da je sodnika drugi dan zadela kap. Harlemski zamorci sf> bili prepričani, da je bila to posledica pridigarieve-ga prekletstva, in od takrat je hillro naraščalo število njegovih privržencev. Smatrali so ga za polboga in kar v množicah so prihajali k njemu dan za dnem. da i;h je blagoslovil. V Ameriki je imel 156 verskli f*£-'n in rr: y •• glas je prodrl tudi v Evropo. Božji oče se je pa tudi dobro razumel na reklamo in znal .o je z velikim pridom Okoriščati za svoje gibanje. Kdo bo po nego vi smrti vodia njegove verske občine, še ni znano. Za oporoko božji oče ni imel časa. ker ga je smri presenetila. Ni tudi ;zključeno. da bo njegova sekta zdaj razpadla.
X Kako so v starem Egiptu gradili piramide. Večkrat je že bilo obravnavano vprašane, kako so stari Egipčani gra^Vi sloveče grobnice svojih kraljev — piramide. Marsikdo je že računal, koliko delavcev je delalo samo pri eni pramidi, koliko delovnih dni je bilo, preden je zrasla piramida, koliko je taka orjaška zgradba veljala. Tudi dandanes so razne države začele ogromna javna dela, da dado brezposelnim državljanom dela in jetla. Zato marsikdo rad primerja sedanja javna dela z javnimi dedi pri egiptovskih piramidah. oben&m primer;a.io stroške nekdaj in
zdaj. Dva sloveča gradbenika in raziskovalca sta izračunala, da je največja egiptovska piramida veljala v našem denarju nad osem milijard dinarjev, Toda s tem denarjem bi bili plačani le stroški za gradbeno snov. A po našem sedanjem merilu bi moralo 10.000 delavcev delati celih 200 dni, da bi kaj takega zgradilo. Poleg tega pa ie ta gradba zahtevala še druge stroške, ker je bilo treba marsikaj pripraviti v tej peščeni pokrajini. Zato se stroški še znatno zvišax>. 'a račun bi bil pravilen, če seveda upoštevamo sedanje razmere, ki pa so seveda mnogo dražje glede na naše delovne razmere. Po mnenju slovečih znanstvenikov in poznavalcev starega Egipta je samo za zgradbo velike Keopsove piramide bilo treba 150 milijonov delovnih dni, torej 75krat več, kakor je bilo zgoraj izračunano. Da je zato bilo treba ogromno delovnih sil in ogromno denarja, je jasno, če vemo, da so pred 6000 lati morali graditi z mnogo 'bolj preprostimi sredstvi kakor danes. Zanimivo je, da bi danes piraimida iz železobetona mnogo manj stala kakor pa iz kamenitiih skladov.
X Z osmim se je že omožila. V newyor-škem poročnem uradu so imeli te dni dogodek. 27-Ietna ženska je prišla osmič pred uradnika, da bi jo znova poročil. Osebnost te mlade žene je še posebno zanimiva, ker je bl'la 1. 1927. izvoljena za ameriško lepotno kraljico. Kratko pred svojo izvolitvijo se je prvič poročila. Ta zakon je trajal prav tako kratko. Po ločitvi se je poročila drugič, toda tudi ta sreča ni trajala dolgo. Vsega skupaj je bilo do zadnjih dni osem mož, ki so stopili z Virginijo Overshinerjevo pred oltar, to je pred poročnega uradnika. Pred letom dni se je sedmič ločila in je sklenila, da bo Odslej malo previdnejša z izbero svojih drugov za življenje. Celo leto se ni mogla odločiti za novo poroko, potem jo je premagala stara strast. Pred kratkim se je namreč seznanila z angleškim igralcem Airturom Gould-Porterjem, ki se ji je zdel vreden, da poskusi z njim še enkrat. Pri poroki se je podpisala z vsemi svojimi imeni: Virgini-i,a Overshiner. Patterson, Stark, Seeger, Gil-bert, Hahn. Cogsweil, Oould-Porter. Njen najkrajši zakon je trajal tri tedne, njen najdaljši pa leto in dvajset dni. Izrazila je upanje, da bo njen osmi zakon zveza za vse življenje. Poročni uradnik je kljub temu malo zmajal z glavo.
RADIO LJUBLJANA
od 23. avgusta do 30. avgusta.
Nedelja, 23. avgusta: 8.00: Harmoniko bo igral 14-letni Mirko Remškar. 8.45: Cas. poročila, spored. 9.00: Paul Whitemann s svojim orkestrom (plošče). 9.15:: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Koncert radijskega orkestra. 11.30: Nekaj za šalo in nekaj za res (plošče). 12.20: Slovenski vokalni kvintet. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Dvorišče na kmetih (zvočna slika; napisal inž. Oton Muck; izvajali bodo člani radijske dramske družine). 17.30: Prenos iz hotela »Bellevue« (koncert vojaške godbe). 19.00: Napoved časa, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Otroška ura: Pesmi o živalih (Milena Štrukelj-Verbičeva, pri klavirju profesor Marijan Lipovšek). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dobrne. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Valčkova ura — radijski orkester.
Ponedeljek, 24. avgusta: 12.00: Razni šram li in terceti (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored. obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Naciorialna ura: Naše bolnišnice nekdaj in zdaj (dr. Zelič Milu-tin iz Beograda). 19.50: Havajske pesmi
(plošče). 20.10: Zdravniška ura: Mladina na počitnivah: Kolektivno letovanje, I. del (dr. Ivo Pire). 20.30: Klavirski koncert skladatelja in profesorja Mihovila Logarja. 21.10: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu.
Torek, 25. avgusta: 12.00: Slavni tenoristi pojo (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Godba na pihala (plošče). 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Na Torla-ku leta 1914 (Sibe Miličič iz Beograda). 19.50: Slovenske narodne (plošče). 20.10: O načrtnem gospodarstvu (Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice). 20.30: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Koncert tamburaškega orkestra.
Sreda, 26 avgusta: 12.00: Klavirski koncert lahke glasbe (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 19 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Bosanska muslimanka (Hamza Humo iz Beograda). 19.50: Mladinska ura: Jadralno letalstvo (profesor Andree Leopold). 20.10: Tujski promet na Jadranu v zvezi s Slovenijo (dr. Mam Rudolf, predsednik Tujskopro-metne zveze). 20.30: Pesmi za ples in zabavo (pevski jazz-kvartet iz Trbovelj). 21.10: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Koncert radijskega orkestra.
Četrtek, 27. avgusta: 12.00: Citraški koncert (plošče). 12.45: Poročila, vremen, napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Koncert radijskega orkestra. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Nacionalna nota v jugoslovenski umetniški fotografiji (Karlo Kocjančič iz Ljubljane). 19.50: Reproduciran koncert na harmoniki (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Prenos iz Beograda (sinfonični koncert orkestra kraljeve garde). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Radijski jazz.
Petek, 28. avgusta: 12.00: Kmečke godbe (plošče). 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Slovenske pesmi in slovenska glasba. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Naše gledališče (Josip Kulunčič iz Beograda). 19.50: Reproduciran orkestralni koncert. 20.10: Ženska ura: Žena in tujski promet (Vida Lapajnetova). 20.30: Operetne pesmi bo pel Janko Vekoslav, član ljubljanske opere (pri klavirju profesor Marjan Lipovšek), vmes harmonika (Stanko Avgust). 21.20: Instrumentalni dueti (klavir in harmonij Melite Gniezdove in Ka-škarova Dimitrija). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Ronnv-jazz bo igral (plošče). 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 29. avgusta: 12.00: Druga za drugo se plošče vrtijo. 12.45: Poročila, vremenska napoved. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Drugžf za drugo se plošče vrtijo. 14.00: Vreme, borzni tečaji. 18.00: Za delopust (radijski koncert). 18.40: Potopisno predavanje: Obisk v Tangerju (Maša Slavčeva). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. 19.30: Naciionalna ura: Indijske vode in naša narodna poezija (Pavle Jevtič iz Beograda). 19.50: Koračnice (plošče). 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Laertes na oLimpijadi (pester večer s sodelovanjem pevcev, godcev in članov radijske igralske družine: besedilo: Ivan Rob in Marijan Mchle). 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, spored. 22.20: Lahka glasba (koncert radijskega orkestra).
ALEKSANDER LIC AN:	J 2
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
Nadaljevali smo pot in čez nekaj dni prišli do Aldanske planote, pokrajine polne zla:a. Tisoči in tisoči žive tu in iščejo med peskom skrito rumeno zrnje. To delo je zelo naporno in tudi traja samo tri do štiri mesece v letu. ker potem nastopi zima. V tem času se tamkajšnji prebivalci bavijo z lovom. Kmalu smo prav dobro zamenjali našo drobnjarijo za kožuhovino in zlato ter se polagoma začeli vračati proti aimurski železnici. Bili smo sredi pota, ko nas je ustavila ruska straža. Že sem si mislil, da je bil ves trud zaman, a moji spremljevalci so bili drugega mnenja. Bliskovito so se vrgli na dva moža, ju razorožili, povezali in vrgli na sanke. Vozili smo ju s seboj do prve večje naselbine in ju oddali starešini občine, kjer so ju spoznali kot znana roparja in ubijalca.
Ko smo dospeli do amurske železnice, sem plačal svoje spremljevalce, kovčeg z zlatom in kožuhovino pa sem vzel s seboj. Čakal sem na postaji že dva dni ter šele potem izvedel, da je od partizanov več mostov porušenih in je za teden dni ustavljen ves železniški promet. Za dobro plačilo me je neki ruski mužik s trojko odpeljal dalje. Prve dni je šlo vae dobro, le v vsaki čajarmi se je voznik Gre^O' rij Maksimovič tako napil vodke da je oii vedno židane volje.
Približali smo se gozdovom. V neki čaja/r.i so nam resno odsvetovali — bilo je v mraku — ponoči potovali čez gozdni greben.
»Dovolj je hudobnih ljudi, še več pa divjih zveri, in noč ima svojo moč, rajši ostanite tu!« Mužik mi je pa le prigovarjal, naj greva. Ker se je tudi meni mudilo, sva odpotovala. Napil se je vodke, udaril po trojki in vzela naju je temna noč.
Bilo je okrog polnoči. Na nebu se je pokazala luna, konji so začeli postajati nemirni in Gregorij jih je komaj obvladoval. Okrenil sem se nehote in opazil, da drvijo za nami šakali. Pograbil sem puško in začel besno streljati. Gregorij pa, namesto da bi pomagal, se je križal in klanjal in glasno molil. Med streljanjem sem ga slišal vzdihovati:
»O. ti ubogi Gregorij Maksimovič, nikoli ne boš več videl svoje žene!«
Vendar je uboge konje tako priganjal, da so bili vsi v belih penah. Ustrelil sem dva šakala. Takoj ko so ostali zapazili kri, so se vrgli na tovariša in ju v trenutku razmesa-rili. V tem času smo že odbrzeli za nekaj vrst dalje.
Ustavila sva za trenutek trojko, a že sva zaslišala za seboj tuljenje izstradanih zveri. Odpregla sva desnega konja: pustiti sva ga hotela divji zverjadi da si rešiva življenje. A konj, čeprav ni bil vprežen. je tekel z ostalima konjema naprej. Ni nama preostalo drugo kakor ustreliti zvesto žival, kajti za nama se je podila cela truma šakalov, ki 63 takoj navalili na ubitega konja in trg.-li z njega cele kose mesa. Midva sv? med tem prav pridno poganjala ostala konja in srečno dosegla greben gozda.
V dolini sva zapazila ogenj. Se bolj sva priganjala ubogi živali v prepričanju da se rešimo gotove smrti le, če pridemo do ljudi. Prispela sva do velikega ovinka, ko sta dva volika naskočila konja. Enega sem ustrelil, a drugi je z bliskovito naglico skočil konju na vrat in mu zadal veliko rano. Začel sem streljati kot besen in cbstrelil zver, ki se je tuleča oddaljila v goščavo.
Konj je začel pešati, kri mu je lila in nama ni preostajalo drugo kakor prepustiti žival svoji usodi. Z ostalim konjem sv., drvela v nižino, obraslo z grmičevjem, ter dospela do ognja, okoli katerega je sedelo kakih 50 do zob oboroženih ciganov.
Gregorij je bil napol mrtev: iz niega ni bilo mogoče spraviti niti besedice. Tudi meni ni bilo nič lažje okrog srca. Tolpa oboroženih
ciganov in tako daleč v samoti — to ni bila šala. Orisal sem jim v nekaj besedah najino nevarno potovanje in obenem pristavil, kar tako sebi v tolažbo, da prihaja za nama kakih 100 partizanov. Kakor bi strela udarila med nje, so pobrali šila in kopita in v nekaj trenutkih izginili v goščavo.
Začelo se je daniti, z izmučenim konjem sva nadaljevala trnjevo pot in šele okrcg poldneva prišla do prve ruske naselbine. Da sva prišla spet nekoliko k moči, sva morala ostati tu nekaj dni. Gregoriju sem kupil dva mlada konja in potovala sva le podnevi. Prišedša do amurske železnice je Gregorij prodal konja in odpeljala sva se po železnici: jaz v Vladivostok, a on v svoje selo Ivanovsko.
Vso kožuhovino in zlato sem prodal takoj po prihodu v Vladivostok in začel živeti življenje mladega brezskrbnega grofa. A ne za dolgo; zavohale so me patrulje in me hotele spraviti na fronto proti boljševikom. Čitad sem v tamkajšnjih dnevnikih, da vzhodno-kitajska železnica potrebuje »fešerja« za nalezljive bolezni. Bila je to kakih 35 let stara 50 leti pri nas padarji, tako so še danes na ruskem felšerji, ki morajo imeti nižjo gimnazijo; služiti morajo nekaj let v večji mestni bolnišnici, da oskrbujejo lekarno, po dveh lena že pripuščeni k majhnim operacijam.)
Napotil sem se takoj' k zdravniku za nalezljive bolezni. Bila je to takih 35 let stara dama. dr. Aleksandra Andrejevna. Seveda me je takoj vprašala po dokumentih. Izgovoril sem se, da so mi jih pobrali boljševiki v Sibiriji. Hotela je vendar vedeti, koliko se razumem v lekarstvu, in me je vprašala, katera zdravila je treba držati v temi.
Navedel sem: »Acidum bencoicum, Aether, Ammonium chloratum, Ferratum, Aqua chlo. rata. Chininum, Sulfurium, Crocus, Hydrar-gyrum biodatum, Calcum permanganicum, Liquor Ferri acetium e oxychlorat. Phospho-rus, Santonium, Thallinum sulfurium ...«
Drugo vprašanje: »Koliko bolj nevarnih zdravil lahko daste odraslemu človeku za en. kratno uporabo7«
Navedel sem seveda le nekatera: »Acidum arsenicosum 0.003, Antipyrinum 2.0, Atropi. num sulfurium 0.001, Cantharides 0.03, Chlo-roformium 0.5. Cocainum hydrcchloratum 0.03 Codeicum 0.06, Extractuiu o^ii 0.1. Fo-lio digitalis 0.1, Folio Stramonii 0.1, Tinctura Belladonnae 8 kapelj, Tinctura opii crocata 10 kapelj.«
Tretje vprašanje: »Za katero zdravljenje rabimo Ccdeinum?«
»Za kašelj.«
»In Cresotun?«
»Proti jetiki.«
»Hid^are. b:->hlor (rifius 0.5—1) ?«
»Za kopanje.«
iFerrum >?ctis Fe-rum oxvd s->cch., Fer rum sirupirs?«
»Za okirepčanje « .
Ko sem odgovoril še na nekatera vprašanja. sem bil sprejet v službo vzh^dmo-kitaj-ke železnice. Moje delovanje pa ni bilo lnhko. Naj si vsakdo predstavlja, kako prijetno je bilo hoditi okoli brlnikov, ki imajo izključno nalezljive bolezni V prostem času sem pomagal tudi v lekarni.
Rusi in Kitajci so se zvečer shajali v čakalnici tretjega razreda vladivostoške postaje, ki je imela centralno kurjavo, torej dovolj udobno za bedne delavce, ki so si za nekaj kope^k kupili čaja in se vse večere prav pridno greli. Trumoma so polegali po tleh in cele mesece brezplačno prenočevali na toplem. Policija ie sicer vsako noč nadlegovala te beine ljudi, a naposled zatisnila oči in j:h pustila pri miru. Med temi siromaki se je začel širiti pegasti legar- Vsako jutro je obležalo po nekaj
delavcev, ki so jih takoj spravili v epidemij-sko bolnišnico.
Zelo na roko nam je šel takrat ameriški Rdeči križ, ki je razdelil brez števila oblek in perila med ubogo prebivalstvo. Restavracija in vsi prostori na postaji so bili vsak dan do dobrega očiščeni in razkuženi. a vse skupaj ni nič pomagalo- Nesrečneži so vsak večer razen 1. in 2. razreda zasedli vse prostore, celo po stopnicah in na hodniku je spalo toliko ljudi, da si se le s trudom preril do blagajne. Legar se je čedalje bolj širil. Z odpravljanjem ljudi v bolnišnico smo imeli velike težave. Vedno več ljudi z znaki pegastega legar j a nam je zbežalo in tako po mestu širilo nevarno bolezen. Sklenili so, da bodo vsaj ponoči zaprli vladivostoško postajo, a tudi to ni šlo. Vlaki so namreč vozili tudi ponoči, in da so se ljudje mogli prespati, so si kupovali listke do prve postaje (za 10 kopejk) in tako s kupljenimi listki spali. Naposled je bila postaja odprta le 10 minut pred odhodom vlaka in vsakdo je moral takoj vstopiti. Na ta način smo vendar iztrebili zalego pegastega le-garja s postaje.
Jaz sem imel dovolj opravila s samo postajo. V teku noči so morali biti vsi prostori očiščeni in razkuženi, vsi vagoni vsakega vlaka so morali biti očiščeni s paro. Razen tega sem moral pregledati vse restavracijske prostore, kuhinjo in prostore za služinčad- Nekoč je bil odpuščen kuhar. Kitajec, iz restavracije prvega razreda. Prišel je k meni ter me pozval okrog dveh ponoči, naj grem z njim. Pri-vedel me je v kuhinjo prvega razreda- Kitajski kuharji so ležali popolnoma oblečeni na mizah, na katerih so sekali meso. Meso, pripravljeno za drugi dan, je ležalo na umazanih tleh. Posoda, ki menda že mesec dni ni bila očiščena, je ležala vse vprek. Dal sem poklicati restavraterja, napravil zapisnik ter mu povedal, da mu restavracijo prav gotovo zaprejo. V tej menda največji restavraciji v Vladivostoku so obedovali oficirji mednarodne vojske- Plačevali so dobro, jedli pa take reči, da mi je hotelo obrniti želodec, ko sem popisoval svinjarije, ki sem jih našel v kuhinji. Drugo jutro sem predložil zapisnik gospe dr. Andrejevni- Hotela je takoj brzojaviti v Harbin po glavnega zdravnika, a končno so se vendar pobotali tako. da je moral restav-rater vse osobje zamenjati v teku 24 ur in napraviti vzoren red v kuhinji. Jaz sem dobil nalog, vsak dan dvakrat pregledati vso posodo in delo v kuhinji. Gospodar mi je izročil knjižico za brezplačno pcsečanie restavracije. Mislil je morda, da me s tem podkupi. Jaz sem se prav pridno posluževal teh brezplačnih bonov, a svojo službo sem vedno strogo izvrševal- •
V Vladivostoku me je vsak delavec poznal nod imenom Aleksander Aleksandrovič. Tisočim sem preskrbe! od ameriškega Rdečega križa obleko, perilo, odeje, rjuhe, sploh vse potrebno, kar potrebuje ubog delavec. Na poletje se je začela širiti kolera, posamezno se je pojavila tudi sibirska kuga. Direkciji vzhodno-kitajske in amurske železnice sta dali kurirati sanitetni vagon po svojih progah, to pa zato, ker daleč naokrog ni bilo nobene bol. ■n;fnice. Ako je kak potnik zbolel za tifusom, kolero ali drugo kužno boleznijo, je bil takoj splavljen v sanitetni vaeon, ki je vozil bolnike zdai pa zdaj v Vladivostok. Nikdar si ne bi bil mislil, da bom imel s tem vagonom krasen o:s'ranski zaslužek Prinišal mi je dnevno do 60 dolarjev včasih pa mnogo več-
S severa, posebno z Aldana, so še vedno nrinašali kožuhovino in zlato v prahu. Po železnici je bilo malo varno, zato so navadno hoditi po stranskih potih iin ovinkih, a mnogokrat se je zgodilo, da so padli v roke raznim »šajkam«. ki so jim vse blago pobrali, jih slekli do nagega, tako da .ie zašito zlato ostalo v obleki, ki so jo odnesli s seboj, ubogim okradencem pa so vrgli nekaj raztrganih cunj in jih odslovili Skrbel sem, da so ti ba-rantači dajali kože in zlato meni v varstvo.
(Dalje.)
L
Od 1. do 13. septembra
ljubljanski velesejent.
Polovični popust na železnici, parnikih, letalih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za 2 Din
Vsedržavna razstava »ZA NAŠ LES«. — ti. valski vrt. Divjad v parku- VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA-
Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi, ribe itd.
Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra, popoldne in zvečer.
Krasno zabavišče- — Velikomestnl variete
Vabimo Vas.
NOVOST \ Samo Oin 49*S0>
Si.iiS.HW. iLukar-uia frari Iviotr. »troji Dobra kvailMa. I«p kromlran okrot 3 pismen* garancijo
Oin 49*30
K c.aoi im* ■
MraUjeaunl uuld la Itorutale*.
(RMNumI Oin 59 SO
iabtOTaJU cenik. kt ga rta ooSlJe •ie«) (a poMolM
L3UBL3ANA 6
Lastna protokoli rana tovarna ih- ▼ Svtol
J)unajj>&i veCe&ejetn
6. do 12. septembra 1936. Tehnični in kmetijski sejem do IS. IX. VELIKI TRG SREDNJE EVROPE Razstavljale! in 18 držav. Nakupovale! iz 70 dežel.
Posebne razstave Britske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarska.
Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal na predložitev sejmske legitimacije na meji — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri
Wiener Messe — Akt. Ges. Wien VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, TyrSeva cesta 81.
« Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), TyrSe-va cesta 1.
« Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica v Mikličevem hotelu, nasproti glavni postaji.
Za smeh in kratek čas
IZKLJUČENO
A: »Zdi se mi, gospod profesor, da sva hodila skupaj v šolo.«
B: »Izključeno, izključeno, gospod, ne spominjam se nobenega sošolca z brado.« NA PRAVO JE NALETEL Urška: »Temeljito sem pregnala svojemu možu skomine po skokih čez zakonski plot.« Neža: »Kako si pa to storila?« Rrška: »Kaj lahko. Zdaj mora namreč tako paziti name, da za take reči nima časa.«
NAJBOLJŠI DOKAZ Babica: »Tako, gospod profesor, zdaj pa že lahko greste ■ gledat novorojenčka. Jaz prinesem ta čas pudra.« Profesor: »Pudra? Torej že spet hčerka.«
NEKAJ NOVEGA Gost: »Natakar, danes pa nekaj, česar nisem še nikoli imel.«
Natakar: »Izvrstno, prav danes imamo možgane v omaki!«
IZPREMENJEN NASLOV Gost: »Odklej se pa pravi tej gostilni Pri biku?«
Natakar: »Odkar jo je prevzel novi gospodar!«
V POLETNIH DNEH
Mož: »Salamenska vročina. Le kam naj dam svoj klobuk?« Žena: »V nahrbtnik ga daj!« Mož (ogorčen): »No, ali veš še za kakšen neumnejši prostor za moi klobuk?« Žena: »Potem pa ga daj nazaj na glavo!«
PREROKOVANJE
Vedeževalka, ki prerokuje usodo iz kavine vsedliine: »Preko vašega pota pojde v najbližji bodočnosti mlad mož«.
Dama: »Kaj že spet! Šele včeraj sem povozila enega z avtomobilom«.
VAŽEN RAZLOG A: »Zakaj ste tako zamišljeni, gospod doktor?«
B: »Skrbi imam z bolnikom.« A: »Kaj se počuti tako slabo?« B: »Zelo. Že pol leta ne morem dobiti od njega niti pare.«
POČITNICE
Srečata se dva prijatelja in prvi vpraša drugega: »Kaj, tt si tu? Mislil sem, da si se odpeljal v Dalmacijo na počitnice.
»Ne, ne,« odgovori drugi. »Moja žena se je odpeljala v Dalmacijo, jaz imam pa počitnice.«
V RESTAVRACIJI
Gost se strašno muči s trdim svinjskim mesom. Pokliče glavnega natakarja in pravi:
»Cujte, slišal sem že o zlatem teletu in o železnem orlu, da je pa na svetu tudi gumijast prašič, to sem spoznal tu pri vas.«
RAVNATELJ IN UGANKE
Ravnatelj se je malo zakasnil in uslužbenci rešujeljo iz dolgega časa uganke. »Pove-tei mi stavek s tremi besedami...,« je rekel eden izmed njih, tedaj pa je vstopil ravnatelj.
»Tega vam povem jjaz,« dejal ravnatelj. »Vsi ste odpuščeni!«
POZNA OČETA
Učitelj: »Čo posodim tvojemu očetu 200 Din s pogojem, da mi vrača na mesec po 40 'Din, koliko mi bo čez tri mesece še dolžan?« Mihec: »Dve sto dinarjev!« Učitelj: »Kako to?«
Mihec: »Gospod učitelj, ko pa tako dobro poznam očeta!«
MED PRIJATELJICAMI Vsa srečna pride Elza k svoji prijateljici: »Pomisli. Gustav mi je kupil za moj 20. rojstni dan avto. Poglej ga, zunaj Stoji.«
Prijateljica: »To ije lepo od niega, toda rada bi vedela, ali so bili v onih časih avtomobili že tako moderni.«
" Na pljučih bolni
Več tisoč ozdravljenih.
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj,
zadostuje tudi dopisnica na naslov Poštno nabirališče
ERNEST PASTERNACK, Berlin, S. O. Mlchaelkirchplatz Nr. 13., Abt. Z 491.
MALI OGLASI
CERKVENE ZADEVE
(poročne, ločitvene, pogrebne, taksne, birslce in druge pojasnjuje Janko Voda, Ljubljana, Medvedova. Za odgovor štiri pisemske znamke!
OSAMLJEN GOSPOD
s premoženjem išče nad 40 let staro gospodinjo s posestvom ali z nad 20.000 Din. Dopise: Rabelčfja vas 30. Ptuj.
Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t, k a-
ša, II s ter 1.1, d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKARJU. SV PETRA C. 14.
PRILOŽNOST
Prva žena: »Ali veš, da je bil tvoj mož osem dni zaprt?«
Druga žena. »Glej, glej, meni pa (ie rekel, da jih je bilo dvanajst. Torej si je vzel za štiri dni prostosti!«
BARVE V ZAKONSKEM ŽIVLJENJU
Sodnik: »Obdolženi ste, da ste svojo ženo tako pretepli, da Je bila vsa rdeča in črna.«
Obdolženec: »Seveda, ker me je tako dražila, da sem bil ves rumen in zelen od jeze.«
NE RAZUMETA SE
Uradnik, ki popisuje ljudi, deklici na pn-gu: »Koliko ljudi živi v tem stanovanju?«
Deklica: »Nihče, vsi so že odšli.«
Uradnik: »Nisi me razumela. Koliko ljudi je spalo tu nocoj?«
Deklica: Nihče ni spal. Mojega bratca so boleli zobje in tako vso noč nismo mogli zaspati •:<