1 6. Slovenski geološki kongres / Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi Rogaška Slatina, 3.-5. oktober 2022 5th IAH CEG conference / Making groundwater in the Danube region visible Rogaška Slatina, Slovenia, 5-7 October 2022 Knjiga ekskurzij/Field trip book Elektronska izdaja/Electronic edition © 2022, Slovensko geološko društvo in/and Slovenian Committee of International Association of Hydrogeologists (SKIAH), Ljubljana https://www.geo-zs.si/6SGK2022/ https://www.geo-zs.si/IAHCEG2022/ Odgovorni urednik/Chief editor: Luka Serianz Uredniki/Editors: Luka Serianz, Branka Bračič Železnik, Petra Žvab Rožič Grafično in tehnično oblikovanje/Graphic and technical design: Polonadesign – Polona Šterk Košir, Alenka Šterk Zasnova grafične podobe/Graphic design concept: Eneja Kocjančič, Ivana Katarina Milinkovič, Nina Vene (v okviru predmeta Načrtovanje pisav, študijska smer Grafične in interaktivne komunikacije, študijsko leto 2020/2021, mentorja Nace Pušnik, Gregor Franken) Izdajatelj in založnik/Issued and published by: Slovensko geološko društvo in Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH)/Slovenian geological society and Slovenian Committee of International Association of Hydrogeologists (SKIAH) Za založnika/Represented by: Branka Bračič Železnik in/and Mihael Brenčič Jezikovni pregled/Copy editing: Rok Janežič in/and Jeff Bickert Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji./Authors are responsible for the content of the abstracts. Organizatorja kongresa/Congress organisers: Slovensko geološko društvo in Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) Organizacijski odbor/Organizing committee: Branka Bračič Železnik, Mihael Brenčič, Barbara Čenčur Curk, Tea Hočevar, Klara Nagode, Urška Pavlič, Nina Rman, Luka Serianz, Martin Tilen Tancar, Anja Torkar, Petra Žvab Rožič Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130883843 ISBN 978-961-95928-3-0 (Slovensko geološko društvo, PDF) Vsebina/Content Pohorski ekstenzijski kompleks – ekshumacija, tektonika, magmatizem in sedimentacija . . . . . . . . . . . . . 2 Marko Vrabec, Nina Zupančič Litostratigrafske formacije med Rogaško Slatino in Bočem ter geološka pot v Kozjanskem krajinskem parku . . . 8 Polona Kralj, Kristina Ivančič, Matevž Novak, Nina Valand, Aleša Uršič Arko, Mojca Kunst Gradnja vzhodne cevi karavanškega cestnega predora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Andrej Ločniškar, Erazem Dolžan, Julija Fux, Jože Ratej, Anže Markelj Upravljanje ranljivih teles podzemne vode na primeru Dravskega polja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Janko Urbanc, Nina Mali, Sonja Cerar Mineral and thermal waters in the Sotla region (Rogaška Slatina, Podčetrtek), heat-pump technology, and “beer” water in the Savinjska valley . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Nina Rman, Andrej Lapanje, Simona Adrinek, Dušan Rajver Hydrogeological features of the Dolenjska karst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Luka Serianz, Mihael Brenčič, Mitja Prelovšek Managing vulnerable groundwater bodies: Case Dravsko polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Janko Urbanc, Nina Mali, Sonja Cerar 6. Slovenski geološki kongres 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina “ Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi „ KNJIGA EKSKURZIJ FIELD TRIP BOOK 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Pohorski ekstenzijski kompleks – ekshumacija, tektonika, magmatizem in sedimentacija Vodji/Guided by: Marko Vrabec, Nina Zupančič Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana (marko.vrabec@ntf.uni-lj.si, nina.zupancic@ntf.uni-lj.si) Uvod Pohorje je slovenskim geologom in širši javnosti poznano prelom, ob katerem je bila krovnina kompleksa premaknje-predvsem kot nahajališče metamorfnih kamnin in naše na več kot 100 km proti vzhodu in jo danes najdemo v Tran-največje magmatske intruzije, pohorskega granodioritnega sdanubijskem pogorju na Madžarskem. Raztezanje ozemlja telesa. Ta ekskurzija (Slika 1) želi Pohorje predstaviti z nove-je spremljala sedimentacija srednjemiocenskih sinriftnih ga vidika – kot ekstenzijski kompleks (klasični »metamorp- klastičnih sedimentov v novonastalih tektonskih jarkih, hic core complex«), ki tektonsko pripada najzahodnejšim katerih ostanke najdemo predvsem na severnem obrobju delom Panonskega bazena, ekshumiranim v spodnjem do Pohorja in na Kozjaku. S tektonskim raztezanjem povezano srednjem miocenu. Na območju Pohorja in Kozjaka izdanja hitro dvigovanje skorje v podlagi kompleksa je najverjetneje glavna ločilna ploskev tega sistema, ki je položen normalni povzročilo tudi pohorski miocenski magmatizem. Slika 1: Zemljevid trase ekskurzije. Topografska podlaga: Google Maps. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 2 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Geološka zgradba bila intruzija po nastanku rotirana iz prvotno bolj strme v današnjo položno orientacijo. Temu pritrjuje tudi Pohorski masiv z okolico pripada tektonski enoti pojavljanje subvulkanskih dajkov dacita, ki so pogosti Vzhodnih Alp, ki jo v tem delu gradijo Avstroalpinski v zahodnem (strukturno najvišjem) delu intruzije, narivni pokrovi. Ti pokrovi paleogeografsko izvirajo iz drugje pa jih ni. Pojavi vulkanoklastičnih horizontov v Jadranske mikroplošče in so bili najprej v kredni, potem okolnih miocenskih sedimentnih kamninah kažejo tudi pa še v terciarni fazi alpske orogeneze narinjeni preko na nekdanji obstoj vulkanov, ki pa so danes popolnoma enot Peninskega oceana in evropskega kontinenta. erodirani. Starost intruzije je bila najzanesljiveje Po razdelitvi, ki je uveljavljena v mednarodni alpski določena z U-Pb metodo na kristalih cirkona, ki je dala literaturi, strukturno najnižji del Pohorja in Kozjaka pozno spodnjemiocensko starost (18,6 Ma). Najnovejše gradi narivna enota Koralpe-Wölz, ki jo sestavljajo gnajsi, geokemične in petrološke študije kažejo, da se sestava blestniki, amfibolit in druge visokometamorfne kamnine. intruzije sistematično spreminja od zahoda proti vzhodu, Ta enota je v kredni orogenezi dosegla stopnjo visoko- do kar kaže, da je intruzija nastala v več pulzih magmatske ultravisokotlačnega metamorfizma, kar interpretiramo aktivnosti, ki so se napajali predvsem iz meje med kot posledico intrakontinentalne subdukcije. Nanjo so plaščem in skorjo, deloma pa tudi iz spodnje skorje. narinjene nizko- do zelo šibko metamorfozirane kamnine Štalenskogorske serije, ki pripadajo avstroalpinskemu Najmlajše kamnine na območju ekskurzije so miocenske narivnemu pokrovu Drauzug-Gurktal. Strukturno najvišje klastične sedimentne kamnine v Ribniško-Selniškem ležijo nemetamorfozirane permotriasne sedimentne tektonskem jarku med Pohorjem in Kozjakom, v kamnine, ki pripadajo tektonski enoti Transdanubijskih Slovenjegraškem bazenu zahodno od Pohorja ter v nizov in ki so po sodobni interpretaciji prav tako v manjših erozijskih krpah na vršni planoti Kozjaka. narivnem stiku s svojo podlago. Kamnine te enote so na Enake sedimentne kamnine ležijo tudi na obsežnem Pohorju in Kozjaku prisotne le v obliki manjših erozijskih območju Murskega in Ljutomerskega bazena vzhodno krp. Objavljene datacije narivanje postavljajo v obdobje ter jugovzhodno od Pohorja in Kozjaka, kjer so deloma krede (100–70 Ma), se pravi v prvo (eoalpidsko) fazo prekrite s pliokvartarnimi nanosi. Podatki iz globokih alpske orogeneze. Narivanju sta sledila ekstenzijski kolaps vrtin v teh dveh bazenih kažejo, da talnino miocena gradijo orogena v zgornji kredi in reaktivacija narivnih ploskev v enake kamnine kot na Pohorju. Miocenski sedimenti so položne normalne prelome, pri čemer so nastali manjši pozno spodnjemiocenske do zgodnje srednjemiocenske sedimentni bazeni, v katerih so se odlagale Gosauske starosti (karpatij in badenij, 17–14 Ma) in odražajo plasti, ki so tudi prisotne na Pohorju. začetek ugrezanja Panonskega bazenskega sistema, ki mu kot najzahodnejši del pripada Murski bazen. V metamorfne kamnine Pohorja je vtisnjen Pohorski magmatski kompleks granodioritne do tonalitne sestave, ki je dolg okoli 30 km ter širok med 4 in 8 km. Geometrija Struktura in tektonski razvoj ekstenzijskega kompleksa intruzije iz podatkov površinskega kartiranja ni povsem jasna, vendar pa detajlno kartiranje jugovzhodnega dela Obstoj ekstenzijskih kompleksov z metamorfnim je-nakazuje bolj obliko lakolita kot batolita. Barometrični drom ( »metamorphic core complexes«) so prepoznali v podatki, pridobljeni iz kristalne kemije rogovače, kažejo, 60. letih prejšnjega stoletja v zahodnem delu Severne da je vzhodni del intruzije kristalil v znatno večji globini Amerike, v regiji Basin and Range. Danes poznamo šte- (do 20 km) kot zahodni (pod 10 km), iz česar sledi, da je vilne primere takih ekstenzijskih kompleksov z vsega Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 3 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina sveta, saj so značilni za območja, podvržena močnemu podlagi več kot dve desetletji trajajočih raziskav madžar-raztezanju litosfere. skih in slovenskih geologov so bili zbrani številni podat- ki in dokazi, da tudi ozemlje Pohorja in Kozjaka tvori tak Vodilna struktura ekstenzijskega kompleksa je položen ekstenzijski kompleks. Glavni argumenti za to so: normalni prelom oziroma ločilna ploskev, ki sega globoko • kupolasta geometrija (strukturiranost) masiva, v litosfero in ob kateri je krovnina premaknjena za več • ekshumirane visokometamorfne kamnine v jedru kot 100 km ali celo za nekaj 100 km. V krovnini komple-kompleksa, ksa nastanejo številni normalni prelomi, ki se v globini • sočasnost tektonskega raztezanja, sedimentacije mio-spajajo z vodilnim normalnim prelomom. Ti spremljajo- censkih sedimentnih kamnin in magmatizma, či prelomi krovnino kompleksa razkosajo v številne tek- • številni dokazi za miocensko ekstenzijsko tektoniko tonske bloke, ki pri premikanju krovnine pogosto rotira- z generalno »panonsko« smerjo raztezanja od vzho- jo kot domine. Na ta način znotraj kompleksa nastanejo da proti zahodu, ki segajo od duktilnih deformacij v številni tektonski jarki in poljarki, v katerih se usedajo magmatskih in metamorfnih kamninah do sinsedi- sintektonski klastični sedimenti. Stanjšanje litosfere, ki je mentnih lomnih deformacij v miocenskih kamninah, posledica ekstenzijskega premikanja, povzroči izostatski • izdanjanje glavne ločilne ploskve na območju Kozjaka, dvig kompleksa in njegovo kupolasto izbočenje. Dviganje na kateri ležijo erozijske krpe miocenskih sedimentnih je navadno zelo hitro in zaradi hitre dekompresije ustvari kamnin. Strm vpad plasti v teh krpah kaže, da so bili ugodne pogoje za delno taljenje kamnin v globini in po- bloki nad ločilno ploskvijo rotirani, sledično magmatsko delovanje. Dvig kompleksa povzroči • termokronološki podatki, ki jasno kažejo na hiter dvig tudi kupolasto usločenje vodilnega položnega normalne-in ekshumacijo ozemlja v srednjem miocenu, ga preloma v sistemu. Predvsem pa to dviganje ozemlja, ki • refleksijski seizmični profili iz Murskega bazena in je posledica ekstenzijskega razgaljanja, na površje dvigne njegovega vzhodnega nadaljevanja na Madžarskem, ki visokometamorfne kamnine, ki so bile prvotno v velikih kažejo klasično geometrijo ekstenzijskega bazena nad globinah. Pojav razgaljenih metamorfnih kamnin v jedru položnim normalnim prelomom. kompleksa je zelo značilen in je vodil k poimenovanju strukture kot »kompleksa z metamorfnim jedrom«. Ker Tektonski model nastanka ekstenzijskega kompleksa z me-se ozemlje tudi med dviganjem še naprej aktivno razteza, tamorfnim jedrom tako zelo dobro razloži in poveže vse bi- je naslednja tipična značilnost teh kompleksov, da vodil- stvene geološke značilnosti Pohorskega masiva in okolice. ni položni normalni prelom spremeni značaj iz duktilne strižne cone (dokler je prelom v večjih globinah) v lomni prelom (ko se dvigne nad globino lomno-duktilnega pre- Točka 1: Čepe nad Bresternico – glavna ločilna hoda). Zato v prelomni coni vodilnega preloma najdemo ploskev ekstenzijskega kompleksa in miocenski tako milonite kot kataklastično deformirane kamnine. sinriftni sedimenti Pohorje leži na zahodnem obrobju Panonskega bazen- Obcestni profil v nekaj 100 m dolžine prečka glavno ločil- skega sistema, ki je nastal zaradi močnega zaločnega raz- no ploskev ekstenzijskega kompleksa in pride v krovnin- tezanja kontinentalne litosfere v spodnjem in srednjem ske sinriftne miocenske sedimentne kamnine. miocenu. Raziskave v zadnjem desetletju so identificirale številne ekstenzijske komplekse vzdolž celotnega zahod- Profil se začne v metamorfnih kamninah, pretežno skri- nega obrobja Panonskega bazena od Avstrije do Srbije. Na lavcih in filitih pokrova Koralpe-Wölz. Kamnine so močno Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 4 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina duktilno deformirane in imajo gosto S-C foliacijo s pogo- sortiran konglomerat, peščen konglomerat in peščenjak stimi ekstenzijskimi strižnimi pasovi (Slika 2). Pojavlja se (Slika 3). Profil sicer še ni bil sistematično sedimento-tudi budinaž. Kinematski indikatorji kažejo na smer tran- loško obdelan, a sklepamo lahko, da gre za najnižji del sporta krovnine proti vzhodu do jugovzhodu. Intenzivnost sinriftnega miocenskega sedimentnega zaporedja, ki se deformacij se povečuje proti vrhu profila, kjer je kontaktni je usedal v kontinentalnem ali morda mešanem morsko- prelom. Celoten razgaljen pas vertikalne debeline nekaj kontinentalnem okolju. 10 m lahko imamo za položno duktilno strižno cono. V konglomeratu najdemo večje število prodnikov ma- Prehod v miocenske sedimente v krovnini preloma je po- gmatskih kamnin, večinoma globočnin, ki izvirajo iz mio- krit. V cestnem useku se v preperini začno pojavljati kre- censkega Pohorskega magmatskega kompleksa. Prisotnost menovi prodniki, ki pripadajo bazalnemu konglomeratu. Z teh prodnikov kaže na izredno hitro ekshumacijo ozemlja nekaj sreče je mogoče najti tektonsko glino na glavni ločilni v času srednjemiocenske aktivnosti ekstenzijskega kom- ploskvi, ki je nastala v kasnejši, lomni fazi delovanja ločil- pleksa, saj je med kristaljenjem kamnin v globini okoli 10 nega preloma. Višje v profilu se nato pojavijo kompaktni km pod površjem ter njihovo erozijo in odložitvijo klastov izdanki miocenskega peščenega konglomerata. Izdanek v sedimentih minilo komaj nekaj milijonov let. sekajo manjši prelomi in razpoke, ki s konjugirano geome- trijo nakazujejo nastanek v nateznih razmerah. Plastnatost je nagnjena za okoli 20°, kar nakazuje rotacijo tektonskih blokov na ločilni ploskvi ekstenzijskega kompleksa. Slika 3: Nagnjene plasti sinriftnega miocenskega peščenega konglomerata Slika 2: Ekstenzijski strižni pasovi v filitu znotraj strižne cone Točka 3: Josipdol – kamnolom granodiorita glavne ločilne ploskve ekstenzijskega kompleksa Kamnolom Josipdol je eno klasičnih nahajališč pohorskega granodiorita, ki pa je zaradi odročnosti manj poznano Točka 2: Fala – bazalni konglomerat miocenskega in obiskano. Kamnolom je dober kilometer oddaljen od sedimentnega zaporedja subvertikalne severne meje intruzije. V obcestnem profilu je lepo razgaljeno zaporedje bazal- Kamnina je srednje- do debelozrnata in vsebuje plagioklaz, nih miocenskih plasti, ki jih sestavljajo predvsem slabo K-glinenec, kremen in biotit, zelo malo ali nič pa je rogova-Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 5 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina če. Tako kot marsikje drugod ima kamnina rahlo nakazano imajo deloma lakolitno geometrijo. Najverjetneje gre za foliacijo, ki je v Josipdolu subvertikalna. Mikrostrukture razgaljen globok del vulkanskega sistema, ki je bil nekoč dokazujejo, da je foliacija nastala s kristaloplastičnimi me-nad intruzijo, a ga je erozija v večji meri odstranila. hanizmi v trdnem stanju in torej ni primarna (magmat- ska) foliacija, ampak je tektonskega nastanka. Kamnina V kamnolomu najdemo različke dacita in porfirskega vsebuje do nekaj dm velike temne drobnozrnate enklave mikrogranodiorita (Slika 4), ki so značilne kamnine za ta mafične sestave, ki jih gradijo biotit, rogovača, glinenci in globinski nivo Pohorskega magmatskega kompleksa. kremen. Mafične enklave so značilno razpotegnjene do sploščene v ravnini foliacije in torej odražajo enak tek- tonski mehanizem nastanka. Točka 4: Hudi Kot – tektonsko deformirana meja granodioritne intruzije Izdanek je značilen za severno mejo Pohorske intruzije. Intruzivni kontakt je tu subvertikalen in generalno vpada strmo proti jugu. Ob glavnem telesu granodioritne intruzije potekajo vzporedno subvertikalni dajki dacita in temnejše mafične kamnine, katerih debelina znaša od nekaj dm do več kot 10 m. Tako v glavni intruziji kot v dajkih je prisotna strma foliacija, ki je subparalelna intruzivnim Slika 4: Dacit in mikrogranodiorit v Baronovem kamnolomu kontaktom, šibkeje pa je razvidna subhorizontalna kristaloplastična lineacija. Foliacija je praviloma močneje razvita v granodioritu, kar kaže, da je začela nastajati še Točka 6: Brekova koča – bazalni prelom in miocenski pred intruzijo spremljajočih dajkov. Kristaloplastične sintektonski sedimenti mikrostrukture v magmatskih kamninah kažejo na levostrižne deformacije vzdolž intruzivnega kontakta. V Ob potoku je razgaljen profil bazalnih miocenskih sinri-metamorfnih kamninah, v katere so magmatske kamnine ftnih klastitov, ki leži zelo blizu tektonskemu kontaktu vtisnjene, je foliacija vzporedna. Kontakt je verjetno bočna (položni ločilni ploskvi) z metamorfnimi kamninami v meja intruzije, najbrž bližje njenemu spodnjemu delu. podlagi (Slika 5). Sedimentne kamnine so močno kataklastično deformi- Točka 5: Baronov kamnolom – mikrogranodiorit in dacit rane. Pogosti so položni decimetrski normalni prelomi, ob katerih so bloki rotirani po mehanizmu domino rota- Lokacija je ob skrajno zahodni meji telesa Pohorske cije. Analiza zdrsov ob prelomnih ploskvah kaže na več intruzije in strukturno leži v njenem najvišjem delu. faz normalnega prelamljanja, od katerih se je prva začela, Barometrični podatki kažejo, da so v tem delu intruzije ko so bile plasti še v horizontalni orientaciji. Strukture kamnine kristalile manj kot 4 km globoko pod površjem. kažejo splošno vzhodno–zahodno usmerjeno ekstenzijo, Tu granodiorit preide v dacitna telesa in dacitne dajke, ki glavni tektonski transport pa je bil v smeri proti zahodu. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 6 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Izdanek dokazuje sinsedimentno tektonsko aktivnost ekstenzijskega kompleksa. Slika 5: Sinsedimentne prelomne deformacije v miocenskih sedimentih nad glavno ločilno ploskvijo Viri (Izbrana novejša literatura o Pohorskem ekstenzijskem kompleksu in magmatizmu): Fodor, L., Jelen, B., Trajanova, M., Vrabec, M., Vrabec, M. in sod. 2021: Crustal exhumation and depocenter migration from the Alpine orogenic margin towards the Pannonian extensional back-arc basin controlled by inheritance. Global and planetary change, 201: 103475–1-103475-31. https://doi. org/10.1016/j.gloplacha.2021.103475 Fodor, L., Márton, E., Vrabec, M., Koroknai, B., Trajanova, M., Vrabec, M. 2020: Relationship between magnetic fabrics and deformation of the Miocene Pohorje intrusions and surrounding sediments (Eastern Alps). International journal of earth sciences, 109/4: 1377–1401. https://doi.org/10.1007/ s00531-020-01846-4 Poli, G., Christofides, G., Koroneos, A., Trajanova, M., Zupančič, N. 2020: Multiple processes in the genesis of the Pohorje igneous complex: evidence from petrology and geochemistry. Lithos, 364-365: 105512. https://doi.org/10.1016/j.lithos.2020.105512 Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 7 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Litostratigrafske formacije med Rogaško Slatino in Bočem ter geološka pot v Kozjanskem krajinskem parku Vodje/Guided by: Polona Kralj1, Kristina Ivančič1, Matevž Novak1, Nina Valand1, Aleša Uršič Arko1, Mojca Kunst2 1 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (polona.kralj@geo-zs.si, kristina.ivancic@geo-zs.si, matevz.novak@geo-zs.si, nina.valand@geo-zs.si, alesa.ursicarko@geo-zs.si) 2 Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda (mojca.kunst@kp.gov.si) Uvod Na območju med Rogaško Slatino in Bočem prevladujejo starosti, Boč grade mezozojske karbonatne kamnine, litostratigrafske formacije oligocenske in miocenske permijske karbonatne in siliciklastične kamnine pa se Slika 1: Topografska karta z označenimi točkami ekskurzije. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 8 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina pojavljajo kot velike leče, tektonsko vrinjene med plasti nje obeh plošč nadaljevalo še med oligocenom in je imelo za mlajših kamnin. Na ekskurziji si bomo v kamnolomu Zagaj posledico odlom podrinjene Evropske oceanske plošče pod ogledali litofaciese vulkanskih kamnin oligocenske starosti, Alpami. Zaradi tega se je vzdolž PFS pojavil magmatizem, porfirske in steklaste lave andezitne sestave, peperite, magme pa so iz spodnjega dela litosfere prodirale tudi do hialoklastične breče in hialoklastite ter piroklastične površja vzdolž dobro razvite milonitske foliacije PFS (von kamnine. Vulkanske kamnine so značilno in zelo močno Blanckenburg in Davies, 1995; Handy in sod., 2015). Ma-tektonsko deformirane. Na zgornjem delu kamnoloma gme so bile kalcialkalne ter po sestavi večinoma andezitne izdanjajo tudi leče permijskega apnenca v meljevcu in tufu. in dacitne (Altherr in sod., 1995; Kralj, 1996, 2012). Na območju Drevenika si bomo ob cesti na Boč ogledali spodnjepermijske apnence in siliciklastične kamnine, ki so Na širšem območju Rogaške Slatine izdanjajo oligocenske v stikih z oligomiocenskimi laporovci in meljevci, v Mestinju vulkanske kamnine v dveh geotektonskih enotah: a) v pa si bomo v badenijskih plasteh ogledali markantno Labotski prelomni coni (LFZ) ter b) v geotektonski enoti, ki antiklinalo. Točke ekskurzije so označene na sliki 1. Za se razprostira južno od LFZ in ki jo označujemo s SLF. Med konec si bomo ogledali Geološko učno pot v Kozjanskem geotektonsko enoto LFZ in Šoštanjskim prelomom (ŠF) pa parku. Pot poteka v okolici naselja Olimje. Pestrost geološke so vulkanske kamnine geotektonske enote SLF ugreznjene zgradbe ob poti predstavlja celoten geološki razvoj in pod zaporedjem oligocenskih in oligomiocenskih geološko zgradbo Kozjanskega. Pot vodi po južnem pobočju meljastih, peščenih in karbonatnih sedimentov in Rudnice in severnem pobočju Virštanja. sedimentnih kamnin ter so vodonosnik mineralne vode Donat Mg (Nosan, 1989). Južno od ŠF izdanjajo oligocenske vulkanske kamnine na območju Kozjanskega (npr. Trobni Točka 1: Vulkanske kamnine med Rogaško Slatino in dol, Košnica, Lesično) ter v okolici Rogatca (npr. Trlično) Bočem – Kamnolom Zagaj in profil Irje in Sv. Roka (Aničić in sod., 2002; Kralj, 1996, 1999, 2002). Uvod Litofaciese vulkanskih kamnin, ki izdanjajo v geotek- Na današnjem ozemlju Slovenije so oligocenske vulkanske tonskih enotah SLF in LFZ, lahko združimo v štiri sku-kamnine najbolj razprostranjene v sistemu Panonskih ba- pine: izlivne predornine (I), avtoklastične kamnine (A), zenov (Slika 2). Izdanjajo na območju Smrekovškega pogor- piroklastične kamnine (Py) in sin-eruptivno presedimen- ja, Celjske kotline, Rogaške Slatine in Kozjanskega (Pleni- tirane vulkanoklastične kamnine (V), med katere štejemo čar in Hinterlechner-Ravnik, 1967; Aničić in Juriša, 1985; tudi po sestavi mešane siliciklastične-vulkanoklastične Buser, 2009), njihovo pojavljanje pa je tesno povezano s kamnine (tufite) Periadriatskim prelomnim sistemom (PFS) (Slika 2). PFS se na ozemlju Slovenije vzhodno od Karavank razdeli v več Geotektonska enota SLF – kamnolom Zagaj, profil Irje prelomov, od katerih izstopata dva – Smrekovški prelom Izlivne predornine (I) (SP), ki povezuje PFS z Labotsko prelomno cono (LFZ), in Izlivne predornine izdanjajo le v enoti SLF. Pripadajo Šoštanjski prelom (ŠF), ki poteka dalje proti jugovzhodu jim lave – litofacies I(L), ki so večinoma porfirske, le v (Fodor in sod., 1998, 2002). Nastanek oligocenskih vul-manjšem obsegu najdemo lave, ki jih lahko opredelimo kanskih kamnin je posledica zgornjekredne do paleogenske kot steklaste. Edini podatki o kemični sestavi porfirskih subdukcije Evropske plošče pod Afriško (Dercourt in sod., lav iz kamnoloma Zagaj (Slika 3) kažejo, da pripadajo 1986; Kázmér in sod., 2003). Kljub temu, da se je v eocenu andezitu (Aničić in sod., 2002). Glede na umeščenost v (~45 Ma) subdukcija spremenila v kolizijo, se je približeva-zaporedju vulkanskih kamnin predvidevamo, da so naj- Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 9 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 2: Poenostavljena geološka karta osrednje in severovzhodne Slovenije (po Busr, 2009). SA – Južne Alpe; SA-OD – Južne Alpe in Zunanji Dinaridi; EA – Vzhodne Alpe; SVC – Smrekovški vulkanski kompleks; RS – Vulkanske kamnine območja Rogaške Slatine; PFS – Periadriatski prelomni sistem; SFZ – Sistem Savskih prelomov; LFZ – Labotska prelomna cona; SF – Smrekovški prelom; ŠF – Šoštanjski prelom; DFZ – Donačka prelomna cona. starejše lave porfirske s številnimi, sorazmerno velikimi v večjih (nekaj mm) skupkih. Osnova je bila prvotno stein s prostim očesom lepo vidnimi fenokristali – litofacies klasta, sedaj pa je spremenjena v klorit, mikrokristalni I(L) . Fenokristali večinoma pripadajo plagioklazom, ki so kremen, mikrokristalni albit in železove okside. V osnovi F dvojčični in izrazito conarno grajeni, pogosto dosežejo ve- so mikrofenokristali in mikroliti, strukturo kamnine pa likost nekaj mm, nekateri tudi več kot 10 mm, večinoma lahko opredelimo kot serialno (angl. seriate). Mikroliti so so spremenjeni v drobnozrnate in pogosto optično motne mestoma usmerjeni. agregate albita. Mafični fenokristali so navadno spreme- Struktura lav, ki ležijo nad najstarejšimi v zaporedju njeni v klorit, kremen, karbonatne minerale in železove vulkanskih kamnin, se postopno spreminja tako, da okside, le ponekod najdemo lepo ohranjen avgit, včasih fenokristali postajajo manjši in količinsko manj zastopani, Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 10 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina v osnovi je manj mikrolitov, ki so tudi manjši. Litofaciese Kljub zapletenim tektonskim razmeram menimo, da teh lav smo združili v I(L) . Spremembe fenokristalov in se kot najmlajše lave ponovno pojavljajo porfirske lave f osnove so zelo podobne kot pri lavah litofaciesa I(L) . litofaciesa I(L) , med katerimi pogosto najdemo tudi f f makroskopsko vijoličasto obarvane različke. Tudi te lave Lave litofaciesa αI(L) prehajajo navzgor v steklaste lave imajo velike fenokristale plagioklazov, mafični minerali f αI(L) . Fenokristalov je sorazmerno malo, so sorazmerno (verjetno avgit) pa so spremenjeni v klorit, kremen in g majhni, pogosto veliki manj kot 1 mm, prevladuje ste- železove okside. V steklasti osnovi so sicer sorazmerno klasta osnovna masa, ker je spremenjena v mikrokristalen manj številni mikrofenokristali plagioklazov in femičnih kremen in albit, v njej so drobno razpršeni železovi oksidi, mineralov, pa tudi manj številni mikroliti, pomembna kloritizacija osnove je manjša kot v starejših lavah, kar vi- razlika pa je v spremenjenosti osnove. Osnova je za razliko dimo že makroskopsko v različni barvi, ki je namesto sivo od starejših lav spremenjena v mikrokristalni kremen, zelena zelo temno sivorjava. albit in železove okside, klorita skoraj ni mogoče opaziti. Slika 3: Kamnolom Zagaj. Na desni strani kamnoloma spodaj je stik meljevca (S) z lavami (I). Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 11 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Avtoklastične kamnine (A) Piroklastične kamnine (Py) Na kartiranem območju so avtoklastične kamnine pestro V tektonski enoti SLF so piroklastične kamnine razvi- razvite, kar je v morskem okolju pogost pojav (McPhie et te zelo pestro. Pojavljajo se vzporedno plastnati lapilni al., 1993). Avtoklastične kamnine so po izvoru in starosti tufi (Slika 4) – litofacies hsLT(py), vzporedno plastnati vezane na matične izlivne predornine; navadno se pojav-debelozrnati tufi – litofacies hsT(py), vzporedno drob- ljajo v neposredni okolici lav in so presedimentirane le noplastnati in laminirani drobnozrnati tufi – litofacies v majhnem obsegu. Med avtoklastične kamnine štejemo hlF(py) ter navzkrižno drobnoplastnati in laminirani avtobrečirane lave (AB), peperite (P), hialoklastične breče drobnozrnati tufi – litofacies xlF(py). (HB) in hialoklastite (H). Avtobrečirane lave se pojavljajo Podrobnih mikroskopskih preiskav piroklastičnih sorazmerno redko, enako velja za peperite. kamnin tektonske enote SLZ nimamo, ker so pogosto Avtobrečirana lava nastane pri ohlajanju in strjevanju la- spremenjene, preperele in sorazmerno slabo litificirane. vinega toka, pri čemer se oblikujejo večji in manjši kosi, Na osnovi makroskopskih opazovanj menimo, da med ki ostajajo na mestu nastanka. Peperiti so mešanice vla-lapili prevladuje plovec, ki je pogosto spremenjen v žnega sedimenta in še vroče lave ali magme. Sediment je glinene minerale ali klorit. Enako velja za debelozrnate lahko po sestavi klastičen, karbonatni, piroklastičen in in drobnozrnate tufe, čeprav so navadno nekoliko manj vulkanoklastičen ter lahko ima različno zrnavost. prepereli in vsebujejo več mikrokristalnega kremena. Peperiti so navadno blokasti, v osnovi pa najdemo tako sili- Litofaciesi piroklastičnih kamnin se navadno pojavljajo ciklastični meljevec kot tudi tuf. Meljevec se kot sedimen- skupaj in tvorijo sorazmerno tanka (0,4-3 m) zaporedja z tna sestavina peperita pojavlja predvsem v baznih lavah. zmanjševanjem zrnavosti in debeline plasti oziroma lamin Mnogo pogosteje kot litofaciesa AB in P so zastopane hia- navzgor od hsLT(py) v bazi zaporedja, nad katerim leži loklastične breče HB. Hialoklastične breče sestoje iz ogla- hsT(py), nato hlF(py) in včasih xlF(py). Domnevamo, da so tih kosov in zrn lave – hialoklastov velikosti od 2 mm do zaporedja nastala zaradi sorazmerno majhnih eksplozivnih približno 4–5 dm, osnova pa je hialoklastit (velikosti zrn izbruhov, izvržen vulkanski material se je v vodnem < 2 mm). Hialoklastit matriksa sestoji iz hialoklastov ve- mediju separiral in postopoma gravitacijsko usedal iz likosti od < 63 µm do 2 mm in je po sestavi enak kot večji toka vulkanskega materiala, pomešanega z morsko vodo. hialoklasti. Hialoklasti osnove so tako kot večji hialoklasti Eksplozivna dejavnost je bila močno podrejena izlivni. navadno oglati, večinoma ostrorobi, steklasti in brez votli- nic plinskih mehurčkov. Steklasta osnova hialoklastov je Mešane vulkanoklastične-siliciklastične kamnine (V) močno spremenjena v klorit, mikrokristalni kremen, albit V geotektonski enoti SLF smo našli tudi mešane vulkano- ter včasih tudi glinene minerale in kalcit. Hialoklastiti (H) klastične-siliciklastične kamnine oziroma sedimente. Te se mestoma pojavljajo skupaj s HB, navadno pa na neko- kamnine oziroma sedimenti so običajno drobnozrnati, po liko večji oddaljenosti od matične lave kot HB. Struktura barvi se nekoliko razlikujejo od meljevcev – prevladuje in granulometrična sestava sta podobni kot matriks HB. temna olivna barva (npr. 5Y 4/1, 5Y 2/1; Rock Color Chart, Masivni hialoklastiti, v katerih so hialoklasti velikostne-1970) – so masivni ali drobnoplastnati oziroma lamini- ga reda lapilov (2-63 mm), pripadajo litofaciesu mHL, če rani, pri čemer sta drobna plastnatost in laminacija slabo so velikostnega reda debelozrnatega vulkanskega pepela vidni, saj ni mogoče zaznati niti značilne spremembe v (0,063-2 mm), pripadajo litofaciesu mHT, če pa so manj-barvi niti zrnavosti. Na osnovi terenskih opazovanj smo ši od 0,063 mm, pripadajo litofaciesu mHF; mestoma ločili tri litofaciese – masivne drobnozrnate tufite mF(v), smo opazili hialoklastite, v katerih je plastnatost nekoliko vzporedno drobnoplastnate in laminirane drobnozrnate nakazana, tako da pripadajo litofaciesu h(c)HF. tufite hlF(v) ter navzkrižno drobnoplastnate in laminira- Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 12 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 4: Plastnate piroklastične kamnine (Py) v kamnolomu Zagaj, ki ležijo nad in med lavami (I). ne tufite xlF(V). Ti litofaciesi so običajno nad zaporedjem opaziti zaradi močne tektonike in mineraloških sprememb. piroklastičnih kamnin oziroma nad drobnozrnatimi tufi Pod mikroskopom so vidne močne spremembe kamnine, in so najverjetneje nastali z lokalno presedimentacijo predvsem steklaste tufske osnove, ki je spremenjena v drobnozrnatega vulkanskega pepela ter mešanjem s si-mikrokristalni kremen, albit, železove okside in mestoma liciklastičnim materialom v času mirovanja vulkanske glinene minerale. Ponekod se poleg žil kremena, dolomita aktivnosti. S terenskimi raziskavami nismo mogli prepo-in kalcita pojavljajo žile epidota. Drobci fenokristalov znati bolj debelozrnatih litofaciesov, čeprav menimo, da večinoma pripadajo albitu, ponekod pa se pojavljajo tudi se pojavljajo tudi lokalno presedimentirani hialoklastiti. drobci fenokristalov kremena, iz česar sklepamo, da gre za predornine dacitne sestave. Glede na teksturo in strukturo Geotektonska enota LFZ – profil Irje kamnine predvidevamo, da gre za močne eksplozivne Piroklastične kamnine (Py) izbruhe, s čimer so nastali piroklastični tokovi. Piroklastične kamnine v geotektonski enoti LFZ so tektonsko močno porušene in zato tudi močno Presedimentirane vulkanoklastične kamnine (V) spremenjene. Razvite so zelo monotono. Pojavljajo se kot Nad litofaciesom mT(p) se ponekod pojavljajo tudi lito- drobno- in debelozrnati tufi, ki so masivni, plasti so debele faciesi presedimentiranih vulkanoklastičnih kamnin, in 2-5 m [litofacies mT(py)]. Plastnatosti ali laminacije, ki bi sicer litofacies mF(v) in LF(v). Zaradi močne tektonizira-bila lahko razvita na vrhnjem delu plasti, morda ni mogoče nosti LFZ jih je v splošnem zelo težko prepoznati. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 13 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Točka 2: Spodnjepermske karbonatne in siliciklastič- območju spodnjepermske plasti razvite v cikličnem vzor- ne kamnine na vzhodnem pobočju Dreveniške gore cu sedimentacije. V transgresijskem delu ciklov so nastali kremenovi konglomerati, kremenovi peščenjaki, meljevci Najstarejše kamnine na območju med Bočem in Rogaško in glinavci, ki jim sledijo karbonatni litofaciesi. V regre- Slatino so zgodnjepermske starosti. Nastopajo v močni sijskem delu so se plasti odlagale v zrcalnem zaporedju. transpresijski prelomni coni, marsikje pa jih prekrivajo z erozijsko diskordanco odložene mlajše oligocensko-mio- Na tej točki ekskurzije (Slika 5) bomo videli najpogostejše censke kamnine. Zato so izdanki teh kamnin, v katerih bi različke karbonatnega razvoja. To so sivi do beli masivni lahko v daljših profilih videli odnose med različnimi lito- sparitni apnenci (grainstone), ki ponekod vsebujejo ve- faciesi, zelo redki. Poleg tega so tektonizirane siliciklastič- liko krinoidnega drobirja, ponekod posamezne fuzulini- ne kamnine močno podvržene preperevanju in eroziji, dne foraminifere, redkeje brahiopode ali korale. Sparitni zaradi česar so večinoma pokrite z debelim preperinskim različki so na mnogih mestih selektivno ali popolnoma pokrovom. Kljub temu so rezultati detajlnega geološkega dolomitizirani, ponekod pa prehajajo v debelozrnato kartiranja v letih 2008 in 2009 (Trček in sod., 2011) z apnenčevo brečo z rdečim ali rumenorjavim siliciklastič- analizo kompozitnih profilov pokazali, da so tudi na tem nim vezivom. Redkejši je temnosiv debeloplastnat mik-Slika 5: Tektoniziran spodnjepermski apnenec na točki 2. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 14 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina ritni apnenec (packstone) z algami, gnezdi fuzulinidnih ciesih ujemajo s tistimi v Bornovi formaciji v Dovžanovi foraminifer in daljšimi odlomki krinoidnih pecljev, ki so soteski (Forke, 2002; Novak, 2007), lahko tudi te kamni-lahko debeli več kot 1 cm. Večina stikov med siliciklastič- ne pripišemo isti formaciji. To se ujema tudi z najdbami nimi in karbonatnimi plastmi je normalnih sedimentnih, koral rodu Carinthiaphyllum, najdenih v Bornovi forma- ponekod pa so tektonski (Celarc in Novak, 2011). ciji tako v Dovžanovi soteski kot na vzhodnem vznožju Boča (Slika 6) (Heritsch, 1941; Kossovaya in sod., 2020). V Analize vzorcev še niso dokončane, dosedanji rezultati karbonatnih razvojih, ki se pojavljajo na južnem pobočju analize fuzulinidnih foraminifer pa s prisotnostjo vrst Boča ter na področju Dreveniške gore, Drenovca, Hrastov-Sphaeroschwagerina carniolica, Rugosofusulina cf. lika-ca in Tolstega vrha pri Šegi, še nismo našli dokazov za na in Paraschwagerina mukhamedjarovica v vseh vzorcih zgornjekarbonsko starost kamnin, katerih pojave Ramovš kažejo zgodnjepermsko (asselijsko-sakmarijsko) starost (1959) navaja v Donački prelomni coni med Gabrovcem (Kossovaya in sod., 2020). Ker se razvoji tudi v (mikro)fa-pri Kostrivnici in Žetalami. Slika 6: Rugozna korala Carinthiaphyllum ramovsi, nova vrsta z vzhodnega vznožja Boča, imenovana po prof. Antonu Ramovšu. Levo: na polirani površini bioklastičnega apnenca s fuzulinidno foraminifero vrste Sphaeroschwagerina carniolica ob levem robu in paleokraško površino na vrhu. Desno: prečni in vzdolžni presek. Merilo = 1 mm (po Kossovaya in sod., 2020). Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 15 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Točka 3: Miocenske sedimentne kamnine na območju Posavskih gub, Kozjanskega in Krškega (Hamrla, 1954; med Bočem in Rogaško Slatino. Kuščer, 1967; Buser, 1979; Strgar, 2003; Poljak, 2017). Formacija je sestavljena iz dveh členov: laškega laporja Oligocenske in spodnjemiocenske kamnine so v Sloveniji in litotamnijskega apnenca (Buser, 1979; Bavec in sod., prisotne na območju južno od Donačke prelomne cone in 2005). Slednji je makroskopsko podoben litotamnijske- segajo vse do severnega roba Bohorja. Kamnine so egerij- mu apnencu Govške formacije (Kuščer, 1967). Zaporedje ske in eggenburgijske starosti. Ker pa je egerij stopnja v se začne z bazalnimi konglomerati, sledijo peščenjak, la-Centralni Paratetidi, ki pripada tako oligocenu kot mio- pornati apnenec in lapor. Ponekod je prisoten kalkarenit cenu, so plasti pogosto skrajšano poimenovane OL,M ter (Buser, 1979). Sedimentacija je potekala v priobalnem ter umeščene v Govško formacijo. Kamnine so odložene dis-plitvo- in globokomorskem okolju. kordantno na predkenozojsko podlago (Kuščer, 1967). Ra- zvoj Govške formacije se lateralno spreminja. Zaporedje se začne z bazalnimi konglomerati ali bazalnim prodom, Točka 3.1: profil Drevenik, zgornji oligocen ki ga prekrivajo lapornata glina, pesek in peščenjak. Se-in spodnji miocen dimentno zaporedje se nadaljuje s peščenim apnencem, ki lahko vključuje lepidocikline in ga prekriva spodnje- V profilu Drevenik si bomo ogledali začetno zaporedje miocenski litotamnijski apnenec (Kuščer, 1967). Ponekod Govške formacije. V spodnjem delu so prisotni srednje- je prisotna glina z vložki peska in peščenjaka, sledi me- zrnati konglomerati s temnim karbonatnim vezivom. njavanje laporovcev in glinavcev, ki jih prekriva konglo- Konglomerati predstavljajo prvi zasip na predkenozojski merat, zaporedje pa zaključujeta pesek in peščenjak. Na podlagi, zato jih poimenujemo tudi bazalni konglomerati. območju Kozjanskega so prisotni konglomerat, pesek, pešče- Nanje so odloženi laporovci (Slika 7A), ki postopno pre- njak, melj, meljevec, tuf in premoške plasti (Aničič in sod., hajajo v debelozrnat peščenjak s karbonatnim vezivom, 2002). Sedimenti so se usedali v priobalnem morskem in ta pa v drobnozrnat konglomerat. Stratigrafsko zapored- brakičnem okolju. je se nadaljuje z menjavanjem peščenjakov in lapornatih meljevcev, ki so prisotni v tankih plasteh in lečah med Na kamninah Govške formacije so diskordantno odlože- debelejšimi plastmi peščenjaka in drobnozrnatega kon- ne plasti badenijske starosti. Poznane so pod imenom La- glomerata (Slika 7C). V nadaljevanju je prav tako priso- ška formacija ter so določene na območju Tunjic, Moravč, tno menjavanje drobno- do debelozrnatih peščenjakov in Slika 7: A – menjavanje konglomeratnih in lapornatih plasti, B – laminirani lapornati meljevci z značilno lapornato krojitivijo. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 16 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 7: C – menjavanje debelozrnatih peščenjakov in drobnozrnatih konglomeratov z tankimi vložki lapornatih meljevcev. laminiranih lapornatih meljevcev, ki vključujejo drobne guba v miocenskih plasteh na območju Slovenije, zato je sljude. Ogled bomo zaključili s tankoplastnatimi in lami-uvrščen na seznam naravnih znamenitosti in razglašen niranimi lapornatimi meljevci (slika 7B). za kulturni spomenik. Ker je razglašen za geološki naravni spomenik, je vsako odkopavanje, odnašanje, lomljenje in razbijanje kamnin prepovedano. Točka 3.2: Antiklinala v Mestinju, badenij V Mestinju si bomo ogledali antiklinalo (Slika 8), ki jo Točka 4: Geološka učna pot na Rudnico in Virštanj gradi menjavanje badenijskih drobnozrnatih peščenjakov, apnenčastih peščenjakov in preperelih lapornatih Rudnica, Virštanj in okolica so sestavljeni predvsem iz ka-meljevcev. V spodnjem delu profila prevladuje menjavanje mnin srednjega in novega zemeljskega veka. Obravnavano apnenčevega peščenjaka z ostanki školjčnih lupinic in ozemlje je že zelo zgodaj pritegnilo geološke raziskovalce. drobno- do debelozrnatega peščenjaka. V zgornjem delu Privlačili so jih rudno bogastvo, nahajališča premoga, ter-pa prevladuje menjavanje drobno- do srednjezrnatega malni vrelci in mineralni izviri. Zaradi pojava železove peščenega apnenca ter drobno- do debelozrnatega rude je bilo območje Rudnice natančno raziskano, pozne-peščenjaka s preperelim lapornatim meljevcem, ki vsebuje je pa zaradi termalnih vrelcev tudi območje Podčetrtka. predvsem fosilne ostanke školjk. V nekaterih delih je Na obravnavanem ozemlju lahko zasledimo tudi mnoge lapornati meljevec laminiran. Opazno je izklinjanje sledove tektonskega delovanja. Rudnica je del Dinaridov, posameznih plasti. Profil v Mestinju je edina tovrstna vidna deli, pokriti s terciarnimi plastmi, pa pripadajo Panonske- Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 17 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 8: Antiklinala v Mestinju – menjavanje badenijskega peščenjaka ter preperelega lapornatega meljevca. mu masivu. Plasti so se oblikovale v obsežne sinklinale in Na območju Rudnice so tudi precejšnje zaloge pitne vode. antiklinale, ki potekajo v smeri vzhod–zahod. Med zna- Geološka učna pot ima 21 opazovalnih točk. V sklopu eks- čilnimi gubami so naslednje: Laška sinklinala, Rudniška kurzije si bomo ogledali točke od 1 do 7 (Slika 9). antiklinala in Planinska sinklinala. Ozemlje sekajo tudi številni dolgi prelomi, ki so večji del v dinarski smeri se- verozahod–jugovzhod. Nastali so v pliocenu, ko so ob njih Točka 4.1: Opuščeni rudniški rov potekala močna premikanja blokov. Premikanja so se kasneje počasi umirila, vendar ne popolnoma, saj je bil zadnji S kopanjem železove rude so na območju Rudnice začeli rušilni potres na Kozjanskem leta 1974. Gospodarsko naj- na začetku 19. stoletja. Kot rudne minerale so pridobivali pomembnejša surovina so na tem ozemlju termalni vrel- limonit, siderit in pirit. Odprtih je bilo več manjših rovov. ci pri Podčetrtku. Nekoč so tu kopali tudi premog (Babna Kopali so z enostavnimi, večinoma ročnimi metodami, Gora, Tinsko in Roginska Gorca), vendar so rudarjenje že zato je bil izkoristek majhen. Ob prelomu stoletja so letno zdavnaj opustili. Večji del Rudnice sestavlja dolomit, ki je odkopali od 1500 do 2000 ton rude, ki so jo odvažali v zelo zdrobljen in zato bbrez večje obdelave uporaben za okoliške fužine. Do leta 1934 je v Slakah deloval rudnik gradbene namene. V precejšnjih debelinah nastopa tudi Perghaus. Rudo so od neuporabne kamnine ločevali že na pesek, ki ga domačini kopljejo v številnih manjših peskoko-mestu izkopa, zato lahko še danes marsikje najdemo večje pih in uporabljajo za domače potrebe. Na južnem pobočju kose rude. Kopali so anizijski dolomit in deloma apnenec, Rudnice med Žmarkom, Olimjem in Podčetrtkom se poja-ki sta vsebovala naslednje železove minerale: siderit, pirit, vlja železova ruda (siderit in limonit) v triasnih dolomitih. ankerit in limonit. V kamnini najdemo minerale v tankih Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 18 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 9: Geološka učna pot med Rudnico in Virštanjem. žilicah ali neenakomerno razpršene. Danes lahko v odko- pu opazujemo kose dolomita, prepredenega z vijugastimi orudenimi žilicami siderita in limonita, včasih tudi pirita. Rudarski rovi danes niso dostopni, saj niso vzdrževani. Pri- čujoči rov je dostopen v dolžini okoli 66 m in je na voljo za ogled le pod vodstvom osebja Kozjanskega regijskega par- ka. Ker so rovi že dlje časa izpostavljeni pronicanju vode iz površja, se na njihovih stenah izločajo minerali, raztopljeni v vodi. Opazujemo lahko kalcitne prevleke in manjše ka- pnike, ponekod pa tudi lepe aragonitne kristale, ki jim zara- Slika 10: V opuščenem rudarskem rovu so zrasli lepi aragonitni di žarkovitosti pravimo aragonitni ježki (Slika 10). kristali (CaCO ). Razporejeni so žarkovito iz ene točke, zaradi 3 videza jih imenujemo aragonitni ježki. Točka 4.2: Peščenjak z rastlinskimi fosili, lahko tudi z opazimo sivkasto rjav plastnat lapor s precejšnjo pri- ostanki rib mesjo peska. V njem prevladujejo kremenova zrna nad lističi sljude in karbonatnimi zrni. Če kos kamnine raz- Tu imamo okrog 20 milijonov let star oligocenski laporni koljemo vzporedno s plastmi, lahko opazimo pooglenele in glineni pesek ter peščenjak. Ko odstranimo preperino, ostanke rastlin. Ti so zelo zdrobljeni, kar nakazuje, da so Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 19 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 11: Fosilna riba: ohranjeni sta obe polovici skoraj Slika 12: Črni skrilavi glinavec: temnosiva do črna kamnina, ki popolnega okostja ribe celo z ostanki kože. Riba kostnica še je nastala z usedanjem zelo drobnih zrn v velikosti gline. ni zanesljivo določena, vodi se pod imenom Zeus robustus, Ramovš je mnenja, da fosilna riba pripada rodu Lates. Točka 4.4: Lehnjak bili v vodi preneseni na daljšo razdaljo. Poleg rastlinskih ostankov so v kamnini tudi ostanki planktonskih alg, ko- V potočku za nekdanjo žganjekuho lahko opazujemo na- kolitov in luknjičark, ki pa so vidni le z mikroskopom. Vsi stajanje lehnjaka, ki nastaja tam, kjer preko rastlinja teče ti organizmi dokazujejo, da so plasti nastajale v morju. voda. Rastline odvzemajo vodi ogljikov dioksid in s tem Na nekaterih mestih izven poti lahko v podobnih plasteh zmanjšujejo njeno topnost (Slika 13). Iz vode se izloča najdemo tudi ostanke lusk, posamezne koščice ali celo kalcit ali aragonit, ki se useda na rastline, po katerih teče okostja okamenelih rib. V Slivju, jugozahodno od Olimja, voda. Tako rastlina sama sebi gradi smrtonosni oklep, saj je bila najdena popolnoma ohranjena riba kostnica (Slika prevleka kalcita onemogoča, da bi svetloba prišla do ra- 11), ki še ni zanesljivo določena ( Zeus robustus oziroma Lates). Pri kartiranju tega ozemlja jo je odkril mag. Bo- goljub Aničić. Shranjena je v geološki zbirki Oddelka za geologijo NTF. Kot najlepši najden fosil je tudi zaščitni znak te poti. Točka 4.3: Črni skrilavi glinavec V cestnem useku opazujemo temnosivo do črno kamni- no (Slika 12). Nastala je z usedanjem zelo drobnih zrnc, kakršna ima glina; ker je trdno vezana, jo imenujemo gli- navec. Vsebuje veliko organske snovi. Nastajala je v neko- liko globljem morju, verjetno pod pogoji brez kisika, pred Slika 13: Nastajanje lehnjaka se opazuje v potoku za približno 230 milijoni let (ladinij). žganjekuho, kjer voda teče preko rastlinja. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 20 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina stline, zaradi česar ta propade, ostane pa odtis njene ob- like. Kalcitna zrna se povežejo in otrdijo in tako nastane porozna kamnina lehnjak ali apneni maček. Točka 4.5: Odkop v dolomitu Manjši odkop v dolomitu so naredili domačini. Ker so številni prelomi kamnino zdrobili, je bila uporabna za malte in nasipavanje cest, pa tudi za čiščenje loncev. Dolomit se drobi v značilne paralelopipedne odlomke. Če smo dobri opazovalci, lahko v dolomitu opazimo tudi kockice pirita, ki so ga domačini v preteklosti celo me- njavali za zlato. Točka 4.6: Vulkanska kamnina – diabaz Prvič se ob naši poti srečamo z magmatsko kamnino, ki je nastala v obdobju srednjega triasa. Diabaz je predornina; te so se hitro ohlajale, ko so prišle na Zemljino površje, zato večina mineralov ostane v steklasti osnovi, v kateri lahko opazujemo posamezne kristalčke, imenovane vtro- Slika 14: Večji kamninski kosi zdrobljene kamnine so zlepljeni šnike. Tu so to avgit in plagioklazi. Avgit je črn ter vsebuje z milonitom, ki nastane ob prelomnici, kjer se kamnina močno železo, magnezij in aluminij, plagioklazi pa so skupina zdrobi. Kamnini rečemo milonitna breča. natrijevih in kalcijevih svetlih glinencev. Pri vulkanskem izbruhu nastane tudi večja količina pra- različne kamnine. Tu lahko opazujemo vpliv na dolo- hu, iz katere skupaj s sedimentnimi delci nastane tuf ali mit. V njem nastajajo prelomne ploskve, ki so običajno sprijet vulkanski prah. Od diabaza se loči po bolj enotni močno zglajene in jim pravimo tektonska zrcala. Tik ob sestavi, vendar pa na tem mestu prevladuje diabaz. prelomnici se kamnina močno zdrobi, tako da nastane nekakšna moka ali milonit. Drobci zdrobljene kamnine se lahko sprimejo z milonitom – tako dobimo milonitno Točka 4.7: Tektonsko zdrobljeni dolomit brečo (Slika 14). Gre za zelo zanimivo geološko točko. Zdrobljenost ka- Opazujemo lahko tudi gnezda rdeče gline, ki je nastala kot mnine je posledica tektonskega delovanja. Tu je pre- posledica preperevanja ob prelomnicah, kjer pronicajoča lomnica med zgornjetriasnim dolomitom ter srednje- voda spreminja hitrost. Če je tok počasnejši, ima voda triasnim apnencem in glinavcem. Geološke sile, ki se več časa, da raztaplja dolomit. Netopen ostanek obleži na sproščajo ob prelomih in narivih, različno vplivajo na mestu (glina) in je zaradi železa obarvan rdeče. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 21 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Viri: Aničić, B. & Juriša, M. 1985: Osnovna geološka karta SFRJ, List Rogatec 1:100.000. Zvezni geološki zavod Beograd. Aničić, B., Ogorelec, B., Kralj, P. & Mišič, M. 2002: Litološke značilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem. Geologija, 45/1: 213–246. Altherr, R., Lugović, B., Meyer, H.-P. & Majer, V. 1995: Early Miocene post-collisional calc-alkaline magmatism along the easternmost segment of the Periadriatic fault system (Slovenia and Croatia). Mineralogy and Petrology, 54: 225–247. Bavec, M., Budkovič, T., Brenčič, M., Jelen, B., Kumelj, Š., Lapanje, A., Marinko, M. et al. 2005: Overview of Geological Data for Deep Repository for Radioactive Waste in Argillaceous Formations in Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 124 p. von Blanckenburg, F. J. & Davies, J. H. 1995: Slab breakoff: a model for syncollisional magmatism and tectonics in the Alps. Tectonics, 14: 120–131. Buser, Stanko. 1979: Osnovna Geološka Karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač Za List Celje: L 33-67. Zvezni geološki zavod, Beograd: 72 p. Buser, S. 2009: Geološka karta Slovenije 1:250.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Celarc, B. & Novak, M., 2011: Geološka karta Boča 1 : 25.000. In: Trček, B., Novak, M., Celarc, B., Šajn, R., Janža, M., Rupnik, M., Vončina, E., Določitev optimalnega ravnotežja med varovanjem in izkoriščanjem podzemnih virov mineralne in izvirske vode – primer razpoklinskega vodonosnega sistema Rogaške Slatine: zaključno poročilo. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 67 p. Dercourt, J., Zonenshain, L. P., Ricou, L. E., Kazmin, V. G., LePichon, X., Knipper, A. L., Grandjacquet, C., Sbortshikov, I. M., Geyssant, J., Lepvrier, C., Pechersky, D. H., Boulin, G., Sibuet, J. C., Savostin, L. A., Sorokhtin, O., Wesphal, M., Bazhenov, M. L., Lauer, J. P. & Bijou-Duval, B. 1986: Geological evolution of the Tethys belt from the Atlantic to Pamir since Lias. Tectonophysics, 123: 241–315. Fodor, L., Jelen, B., Márton, E., Skaberne, D., Čar, J. & Vrabec, M. 1998: Miocene-Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Periadriatic fault: Implications for Alpine-Carpathian extrusion models. Tectonics, 17/5: 690–709. Fodor, L., Jelen, B., Márton, E., Rifelj, H., Kraljić, M., Kevrić, R., Márton, P., Koroknai, B. & Báldi-Beke, M. 2002: Miocene to Quaternary deformation, stratigraphy and paleogeography in Northeastern Slovenia and Southwestern Hungary. Geologija, 45/1: 103–114. https://doi.org/105474/ geologija.2002.009 Forke, H. C. 2002: Biostratigraphic Subdivision and Correlation of Uppermost Carboniferous/Lower Permian Sediments in the Southern Alps: Fusulinoidean and Conodont Faunas from the Carnic Alps (Austria/Italy), Karavanke Mountains (Slovenia), and Southern Urals (Russia). Facies, 47: 201–276. Hamrla, M. 1954: Geološke Razmere Ob Severnem Robu Laške Sinklinale Vzhodno Od Savinje. Geologija, 2: 118–44. Handy, M. R., Ustaszewski, K. & Kissling, E. 2015: Reconstructing the Alps-Carpathians-Dinarides as a key to understanding switches in subducting polarity, slab gaps and surface motion. International Journal of Earth Sciences (Geologische Rundschau), 104: 1–26. Heritsch, F. 1941: Nachweis des Oberen Schwagerinenkalkes (Unteres Perm) im Gebiete des Wotsch-Berges bei Pöltschach, südlich von Marburg a.d. Drau. Zentralblatt für Mineralogie, Geologie, und Paläeontologie, B., 9: 274–279. Hinterlechner-Ravnik, A. & Pleničar, M. 1967: Smrekovški andezit in njegov tuf. Geologija, 10: 219-237. Kázmér, M., Dunkl, I., Frisch, W., Kuhlemann, J. & Oszvárt, P. 2003: The Paleogene forearc basin of the Eastern Alps and Western Carpathians: subduction erosion and basin evolution”. Journal of the Geological Society, 160: 431–428. Kossovaya, O. L., Novak, M., Weyer, D. 2020: New data on lower Permian rugose corals from the Southern Karavanke Mountains (Slovenia). Bollettino della Società paleontologica Italiana, 59/3: 261–280. Kralj, P. 1996: Lithofacies characteristics of the Smrekovec volcaniclastics, Northern Slovenia. Geologija, 39: 159–191. https://doi.org/10.5474/ geologija.1996.007 Kralj, P. 1999: Volcaniclastic rocks in borehole Tdp-1/84, Trobni Dol, Eastern Slovenia. Geologija, 41: 135–155. Kralj, P. 2002: Dacite glassy lava flow from Trlično at Rogatec, Eastern Slovenia. Geologija, 45/1: 139–144. Kralj, P. 2012: Facies architecture of the Upper Oligocene submarine Smrekovec stratovolcano, Northern Slovenia. Journal of Volcanology and Geothermal Research, 247–248: 122–138. http://dx.doi.org/10.1016/j.jvolgeores2012.07.016 Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 22 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Kuščer, D. 1967. Zagorski terciar. Geologija, 10: 5–85. McPhie, J., Doyle, M. & Allen, R. 1993: Volcanic textures: a guide to the interpretation of textures in volcanic rocks. Centre for Ore Deposits and Exploration Studies. University of Tasmania, Hobart: 198 p. Nosan, A., 1989: Hidrogeološke raziskave vodonosnika mineralne vode na širšem območju Rogaške Slatine. Arhiv Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana. Novak, M. 2007. Depositional environment of Upper Carboniferous – Lower Permian in Karavanke Mountains (Southern Alps, Slovenia). Geologija, 50/2: 247–268. Poljak, M. 2017: Geološka karta vzhodnega dela Krške kotline 1 : 25 000 Tolmač = Geological Map of the Eastern Part of the Krško Basin 1:25,000 Explanatory Booklet. Geološki zavod Slovenije. Ramovš, A. 1959: Paleozojske in mezozojske kamenine v donački dislokacijski coni (Palaeozoic and Mesozoic Rocks in the Donačka Gora Dislocation Zone). Geografski vestnik, 31: 97–120. Strgar, I. 2003: Final geological and mining exploration and reasons for the brown coal mine Laško closure. Geologija, 46: 141–158. Trček, B., Novak, M., Celarc, B., Šajn, R., Janža, M., Rupnik, M. & Vončina, E. 2011: Določitev optimalnega ravnotežja med varovanjem in izkoriščanjem podzemnih virov mineralne in izvirske vode – primer razpoklinskega vodonosnega sistema Rogaške Slatine: poročilo o izvedbi zadnje faze raziskav. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 60 p. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 23 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Gradnja vzhodne cevi karavanškega cestnega predora Vodje/Guided by: Andrej Ločniškar1, Erazem Dolžan2, Julija Fux2, Jože Ratej2, Anže Markelj3 1DRI upravljanje investicij, d. o. o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana (andrej.locniskar@dri.si) 2IRGO Consulting, d. o. o., Slovenčeva cesta 93, 1000 Ljubljana (erazem.dolzan@irgo.si, julija.fux@irgo.si, joze.ratej@irgo.si) 3Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (anze.markelj@geo-zs.si) Uvod Predor Karavanke je enocevni dvosmerni meddržavni Izgradnja druge predorske cevi po skoraj 30 letih je plod cestni predor. Poteka pod 2000 m visokim istoimen-dobrega sodelovanja tako med sosednjimi državami kot skim gorovjem med Republiko Slovenijo in Republiko med inženirji različnih generacij, ki znane izzive rešuje-Avstrijo. Karavanke so v geološki zgodovini nastale kot jo in obvladujejo na nove načine. Namen predstavitve in posledica narivanja dveh tektonskih plošč, zato je nji-ekskurzije je prikazati izhodišča in izzive, s katerimi so hova geološka zgradba izjemno pestra. Glede na dolžino se srečevali pri gradnji prve cevi, ter uporabo obstoječega 7.864 m (na slovenski strani 3.450 m) gre za najdaljši poznavanja razmer, v kombinaciji z razvojem stroke in predor v Sloveniji. Že iz časa gradnje Karavanškega že-tehnologije, ki omogoča uspešno spopadanje s trenutnimi lezniškega predora (l. 1906) je bilo znano, da se bodo izzivi gradnje. ob izgradnji avtocestnega predora srečevali s težavnimi geološkimi in geotehničnimi razmerami, ki so vključe- vale pojave in izbruhe vode, pojave metana in prisotnost Predstavitev projekta z ogledom stalne zbirke v AC močnih deformacij hribine zaradi velikega nadkritja in bazi na Hrušici (Točka 1) hribinskih pritiskov. Gradnja prve cevi je potekala v letih 1986–1991 in je uspešno premagala vse zgoraj našte- Strukturno geološke razmere na območju predorskih cevi te izzive. Zaradi povečevanja prometa in glede na to, da Trasi predorskih cevi prečita območje med Savsko pre- je predor pomembna prometna povezava med Avstrijo lomno cono na jugu in Periadritskim linamentom na se-in Slovenijo, se je pojavila pobuda po izgradnji druge veru. Geometrija strukturnih elementov in položaj strati-predorske cevi. Dela, vezana na pripravo projektne do- grafskih enot kažeta na več tektonskih faz. Najpogostejše kumentacije, so intenzivno potekala v letih 2014–2018, strukture, ki so hkrati najmlajše, so ocenjene kot post ko so bile izvedene tudi dodatne geološke preiskave za srednjemiocenske starosti z nekaterimi indici na širšem potrebe določevanja geomehanskih značilnosti hribine območju, da gre za strukture, ki so aktivne še v kvartarju. in ugotavljanja strukturne zgradbe na območju nove Ob prelomih je najbolj izražena zmična komponenta pre-predorske cevi, projekt pa je moral kljub izgradnji nove mika (desni zmik ob Savskem prelomu) ter ob nekaterih cevi predvidevati nemoten potek prometa v obstoječi segmentih prelomov tudi reverzen in normalen premik. cevi. Izkop druge predorske cevi se je pričel spomladi Prevladujejo prelomne ploskve s strmim naklonom in 2020 in trenutno še poteka (okvirna stacionaža izkopa smerjo severozahod–jugovzhod ter prečno usmerjenostjo je 2.100 m). (severovzhod–jugozahod). Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 24 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Kompleksno strukturno zgradbo opazujemo med izgra- pobočnih procesov. Pri analizi strukturnih razmer med dnjo vzhodne cevi, ki je le dobrih 60 m oddaljena od za- gradnjo v vzhodni cevi za korelacijo stratigrafskih enot, hodne predorske cevi. Kljub popolni geološki dokumenta- položaja in stikov uporabljamo enako poimenovanje in ciji iz faze gradnje prve cevi ter rezultatom novih raziskav razdelitev kamnin v litostratigrafske enote kot pri gradnji in študij v koridorju načrtovane vzhodne cevi na nekate- zahodne cevi. rih odsekih prihaja do manjših odstopanj od pričakovanj. Pomembnejši strukturni elementi ter položaj litostrati- Glavne strukturne značilnosti sledijo prognozi, do manj- grafskih enot so prikazani na Sliki 1. ših odstopanj prihaja predvsem zaradi strižno deformi- ranih tektonskih lusk znotraj blokov permokarbonskih Litostratigrafske enote na obravnavanem območju (Slika 1): kamnin. Geometrija stikov ter komponenta premika med Pc; pck, pca /ZG. KARBON-SP. PERM/: temno siv in črn gli- sosednjimi bloki se spreminjata na kratkih razdaljah, nast skrilavec in meljevec, siv kremenov peščenjak; siv kre-kar lahko opazujemo tudi v izredno majhnem merilu, ki menov konglomerat; temno siv apnenec. Tka /SP. PERM/: predstavlja npr. izkop čela kalote. Značilne so tudi lateral-Trogkofelski apnenec; masiven bel, svetlo siv in rožnat apne- ne spremembe v stratigrafskih zaporedjih kot posledica nec. Tb /SR. PERM/: Trbiška breča; menjavanje apnenčeve sinsedimentne tektonike in sprememb pogojev iz časa se-breče z vezivom rdečega glinavca, meljevca in glinavcev ter dimentacije. Natančneje predstavljamo strukturno geolo- kremenovega konglomerata. Sgk /SR. PERM/: kremenov ške značilnosti na slovenski strani predora. konglomerat, siva kremenova breča in peščenjak. Rgm /SR. PERM/: Grödenska formacija – rdeč skrilav glinavec. Bd / Kamnine, ki se pojavljajo na širšem območju, so kar- ZG. PERM/: Belerofonski dolomit – siv skladovit dolomit. Wa; bonske do zgornje triasne starosti, pri čemer gre za kla- wl /SP. TRIAS/: Werfenska formacija: temno siv ooliten apne- stične in karbonatne plastnate in masivne kamnine. Na nec in dolomit, temno siv laporen apnenec, žilice sadre; siv površju jih pokrivajo ledeniški sedimenti in sedimenti Slika 1: Poenostavljen prerez vzdolž trase vzhodne predorske cevi s prikazom strukturno geoloških elementov in položajem litostratigrafskih enot. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 25 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina sljudni peščenjak, rdeč in zelen meljevec in dolomit z lečami Gradnja prve predorske cevi sadre. Sad /SR. TRIAS/: Sarlski dolomit – svetlo siv plastnat Ker v Sloveniji in takratni Jugoslaviji na področju pre-dolomit. Ub /SR. TRIAS/: Ukovška breča – siva apnenčeva dorogradnje nismo imeli bogatih izkušenj, smo se tako v breča in konglomerat. d+r /SR. TRIAS/: Buchensteinska for-projektni kot izvedbeni fazi povezali s strokovnjaki iz so- macija, dolomit z rožencem. Sd /SR.-ZG.TRIAS/: Schlernska sednje Avstrije. Ne nazadnje je bil predor grajen po novi formacija – močno razpokan svetlo siv dolomit. Rf /ZG. TRI-avstrijski predorski metodi s postopkom gibkega primer- AS/: Južnoalpska Rabeljska formacija – menjavanje plošča- nega podporja iz armiranega brizganega betona, jeklenimi tih apnencev, laporastih apnencev in laporovcev. Bad /ZG. lokovi in radialnimi sidri, ki so dosegala dolžino do 18 m. TRIAS/: Baški dolomit – tankoplastnati dolomiti z roženci. Faze gradnje so potekale v treh nivojih, in sicer kaloti, sto- Bf /ZG. TRIAS/: Frauenkogel fm. / Baba formacija – ploščati pnici in talnem oboku. Izkop 3500 m predora je na slo- apnenci z roženci. Kf /ZG. TRIAS-SP. JURA/: Hahnkogel fm. / venski strani potekal skoraj 4 leta. Pri gradnji predora smo Klek formacija – ploščati apnenec (mudstone). /KVARTAR/: se srečevali s številnimi težavami, ki so jih povzročali: ledeniški in pobočni sedimenti. • močno deformabilni permokarbonski skrilavci (defor- macije tudi do 1500 mm), Pomembnejše tektonske strukture so prikazane na Sliki 1: • območja predora s prisotnostjo nabrekljivih mineralov • 1 Stik werfenske formacije in kvartarnih sedimentov – (anhidrit), aktivnost in tektonski značaj nista neposredno dokazana • prisotnost številnih prelomnih con popolnoma poruše- • 2 Sinklinalna/antiklinalna zgradba z gubami več redov v nega materiala, zaporedju plasti werfenske formacije in anizijskega dolomita • prečenje zaprtega vodonosnika s tlakom več kot 15 barov • 3 Tektonske luske relativno spuščenih in dvignjenih strižno in izbruhom vode več deset m3/s, deformiranih tektonskih lusk kamnin paleozojske starosti • stalna prisotnost eksplozivnega plina metana. (jugozahodno krilo Mlinške prelomne cone) Tudi po izgradnji predora smo bili na slovenski strani, ki • 4 Mlinška prelomna cona (s smerjo severozahod–jugovzhod) ima na podlagi skupne ocene bistveno zahtevnejše geo- • 5 Serija tektonskih lusk v severovzhodnem krilu Mlinške tehnične pogoje, v 30 letih soočeni s petimi sanacijskimi prelomne cone posegi (Slika 2). Ti so pomenili velik tehnični in organi- • 6 Hrušiška prelomna cona zacijski izziv, saj zaradi sanacij predora ni bilo mogoče • 7 Tektonski stik schlernskega dolomita in kamnin karnijske zapreti (potekali so pri polovični zapori prometa). Vsaka starosti (Goliški prelom) sanacija, ki je trajala 6 mesecev in je obsegala do 159 m Slika 2: Kalota na stacionaži TM3020 m po vdoru vode in razbrebenilna vrtina za zmanjšanje vodnega pritiska (Mikoš in sod., 1991). Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 26 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina dolg odsek, je bila usmerjena v izdelavo novega oziroma preverili možne scenarije izkopa ob znanih tveganjih, kar poglobitev obstoječega talnega oboka. pa brez skrbno določenih geotehničnih parametrov hri- Po tridesetih letih smo se zaradi evropske direktive o bin ni bilo mogoče. Leta 2016 so bile tako izvedene doda-varnosti v cestnih predorih lotili gradnje vzhodnega tne geološke preiskave, katerih naloga je bila: dvojčka predora Karavanke. 1. ugotoviti potek že znanih geoloških struktur na obmo- čju vzhodne cevi, Priprava na gradnjo druge predorske cevi 2. določiti geotehnične parametre hribine in Čeprav je med gradnjo zahodne predorske cevi potekala 3. opredeliti obseg znanih tveganj (vdori vode, hribinski skrbna geološka in geotehnična spremljava, na podlagi pritiski, prisotnost metana) za načrtovanje ukrepov, ki katere je bil izdelan natančen vzdolžni geološki prerez in bodo omogočali njihovo obvladovanje. tloris predora, je bilo v fazi priprave projektne dokumen- tacije za izgradnjo vzhodne predorske cevi ugotovljeno, Izvedenih je bilo 21 vrtin s spremljajočimi terenskimi in da manjkajo predvsem geotehnični parametri, ki podaja-laboratorijskimi preiskavami: 4 vrtine s površja na obmo- jo lastnosti hribin. Ker je morala biti obstoječa cev med čju kvartarnih sedimentov, 1 globoka vrtina s površja na gradnjo v obratovanju, ne glede na geotehnične izzive, ki območju zahtevnih permokarbonskih kamnin in 16 ho-bi se lahko pojavili ob izkopu vzhodne cevi, je bila previ- rizontalnih vrtin, vrtanih iz obstoječih prečnikov v smeri dnost pri projektiranju toliko bolj pomembna. Pripraviti vzhodne predorske cevi (Slika 3). Dela so pomenila pose-je bilo potrebno več modelnih izračunov, s katerimi smo ben izziv, saj so na površini potekala v visokogorskih raz-Slika 3: Izvedba vrtanja v prečnikih prve cevi. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 27 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 4: Primerjava razvoja geoloških struktur v vzdolžnem prerezu predora: fazi IDP in PZI vzhodna cev ter DPG/PZI zahodna cev. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 28 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina merah, dela v predoru (v obstoječih prečnikih) pa hkrati s nja gradnje, kar je novost. S pomočjo geološke in hidro- prometom. Obstoječi prečniki so bili majhni, zato so bile geološke spremljave lahko geotehnični nadzornik oceni, potrebne specializirane vrtalne garniture in ekipe, da je ali je primarno podgradnjo mogoče optimizirati oziroma delo potekalo nemoteno, ter posebni protokoli, ki so eki-povečati, da bi dosegli pričakovan vpliv na vplivnem ob- pam omogočali varen dostop do delovišča in iz njega, ne močju izkopnega čela. Izkušnje, pridobljene pri tehnični da bi s tem bistveno vplivali na prometni tok (Slika 4). spremljavi v sklopu gradnje vzhodne cevi Karavanke, ka- žejo, da je s pomočjo sprotnega analiziranja pridobljenih Gradnja druge predorske cevi podatkov mogoče ažurno izvajati primerjavo dejanskega Tudi gradnja druge predorske cevi poteka po metodi stanja s projektom in s tem optimizirati primarno podgra-NATM, kjer gre za sekvenčno izvedbo del; tako je vplive dnjo, kar omogoča hitro ukrepanje pri izvedbi podzemnih izkopa in s tem spremembo napetostnega stanja v hribini del v zahtevnih geotehničnih pogojih gradnje. Prav tako je mogoče videti šele, ko izkop preide izven vplivnega ob- pri tem projektu novost digitalizacija podatkov in njiho- močja, ki običajno znaša 1 do 2 premera predora za iz- va stalna dostopnost. Izvajamo digitalne geološke popise, kopnim čelom. Časovni razvoj pomikov je odvisen od več ki skupaj s fotogrametričnim snemanjem izkopnih čel dejavnikov (geotehnični pogoji, dolžina izkopnega koraka, omogočajo izdelavo 3D fotogrametričnega modela izko- tip podpiranja, zapiranja talnega oboka, tehnološke di- pa (Slika 6). Podatki, zbrani v okviru geološke spremljave scipline izvajalca …) (Slika 5). Pri projektu je bil uveden izkopa vzhodne cevi, so tako urejeni in zbrani na način, profil geotehničnega nadzornika in geotehničnega vode-ki omogoča tako sprotno interpretacijo kot tudi kasnejše Slika 5: Primer merskega profila (TM 1522) s petimi merskimi točkami v kaloti in stopnici. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 29 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 6: Fotogrametrični model izkopa kalote vzhodne cevi pri predorskem metru 637 z vrisanimi geološkimi strukturami in brez njih. poglobljene analize. Geotehnične meritve kontinuirano že pred pričetkom gradnje: tako so bila v fazi preiskav izvajamo v vzhodni in zahodni cevi, interval meritev se za vzhodno cev predora vzpostavljena merska mesta v spreminja glede na geologijo, rezultate meritev in odda-obliki horizontalnih piezometričnih vrtin, v katerih so bili ljenost izkopa od merskega profila. Spremljava služi tudi merjeni hidrostatski tlaki ob zaprtih in pretoki ob odprtih napovedovanju napetostnih pogojev hribine pred izkop-vrtinah. Poleg tega so bili več hidroloških let pred pričetkom nim čelom in za njim, prilagajanju podpornih ukrepov gradnje merjeni iztoki iz drenažnih vrtin ter spremljani in varovanju obstoječe predorske cevi, ki je med gradnjo iztoki na vodnih virih v predoru. V času gradnje poleg vzhodne cevi v obratovanju. Z uporabo centralnega pro-zahodne cevi predora spremljamo še vse iztoke v vzhodni grama za obdelavo, vizualizacijo in interpretacijo je zago- cevi (Slika 7), torej tako na čelu kot tudi na posameznih tovljen pregled nad vsemi meritvami. dolgotrajnejših iztokih vzdolž že izkopanega dela predora. Hidrogeološka spremljava se je za potrebe geotehnike zaradi Poleg tega smo za potrebe vpliva gradnje na elemente časovne odvisnosti hidrogeoloških parametrov pričela okolja že pred (in med) gradnjo spremljali kemijske in Slika 7: Iztok iz zahodne cevi (levo) in vzhodne cevi (desno) med gradnjo vzhodne cevi predora. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 30 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina izotopske parametre na vodnih virih v predoru ter kot Poleg drugačnih hidrogeoloških pogojev pri gradnji prve del čezmejnega projekta zaščite dokazov še na izvirih in cevi je bilo v preteklosti na voljo bistveno manj merskih vodotokih nad predorom. mest podzemne vode kot danes, zato je odvodnja vzhodne cevi potekala ob nižji stopnji napovedljivosti in posledično Pri gradnji prve cevi je bilo treba računati s precej višjimi ob obsežnejših ukrepih, ko so se dotoki že pojavili. Pri grad-hidrostatskimi tlaki kot pri gradnji vzhodne cevi. Tako so nji zahodne cevi dajemo večji poudarek preventivnemu de-bili tlaki na območju schlernskega dolomita ocenjeni na lovanju, pri čemer skušamo tlake podzemne vode skozi raz-približno 650 m nad predorom, kar je ob izkopu preko Go- položljive odvodnike dodatno zniževati že pred čelom, tako liškega preloma povzročilo izjemen vdor vode, zaradi ka- da dela pri odkopu potekajo v bolj nadzorovanih pogojih. terega je bilo treba izvesti obvodni rov, v katerem je danes zajetje pitne vode. Tako kot zahodna cev že 30 let deluje kot horizontalna drenaža, ki je trajno znižala hidrostatske Ogled območja portala, lokacij viškov materiala in tlake na območju gradnje vzhodne cevi, tudi slednja vpliva predora (Točka 2) na iztoke iz obstoječe cevi. Tak primer je vodni vid na sta- cionaži 315 m v zahodni cevi, iz katerega se je po preboju Ogled bo razdeljen na dve točki: relevantnega hidrogeološkega stika pretežen del voda pre-1. Ogled portalnega območja in površine, spremljajočih selil v novoodkopano vzhodno cev predora. Tudi pri nas- AC objektov, ki se gradijo v okviru navezave na novo lednjem območju večjih dotokov v zahodni cevi, stacionaži predorsko cev, ter lokacije viškov materiala, kamor od- približno 740 m, so se dotoki v preteklosti dodatno izvede- lagamo višek izkopa. ne drenažne vrtine praktično ustavili. Na območju zajetja 2. Ogled gradnje nove predorske cevi. pitne vode na stacionaži okoli 3000 m je predvideno do- datno območje zajema tudi v vzhodni cevi, pri čemer se bo pitna voda odvajala po vodovodu skozi novo predorsko cev. Viri: Mikoš, B. in sod., 1991: Predor Karavanke : geologija in geotehnika. Mladinska knjiga, Ljubljana: 134 p Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 31 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Upravljanje ranljivih teles podzemne vode na primeru Dravskega polja Vodje/Guided by: Janko Urbanc, Nina Mali, Sonja Cerar Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (janko.urbanc@geo-zs.si, nina.mali@geo-zs.si, sonja.cerar@geo-zs.si) Uvod Aluvialni vodonosnik Dravskega polja zaradi svojih ugo- Problematiko onesnaževanja spodnjega pliokvartarnega dnih hidrogeoloških lastnosti, kot sta dobra prepustnost vodonosnika predstavlja naraščanje koncentracij nitratov in velika debelina zasičene cone, velja za enega perspek-v podzemni vodi. Tudi pri podzemni vodi, ki jo črpajo iz tivnejših medzrnskih vodonosnikov z vidika oskrbe s Vrbanskega platoja, največjega črpališča v regiji, se občas-pitno vodo v Sloveniji (Slika 1). Po drugi strani pa prav no pojavljajo težave s kakovostjo vode. V zadnjih letih je zaradi teh lastnosti Dravsko polje spada med bolj ranlji-bilo tu kot primer dobre prakse izvedenih nekaj projektov ve vodonosnike za onesnaženje podzemne vode. Slabo in aktivnosti za zaščito kakovosti pitne vode, hkrati pa so kemijsko stanje vodonosnika Dravskega polja povzroča-ti pokrivali tudi celotno Dravsko in Ptujsko polje. Poleg jo previsoke koncentracije nitratov in pesticidov. Posebej onesnaženja podzemne vode z nitrati in pesticidi je pri-problematičen je južni del vodonosnika, kjer je tudi črpa- sotno onesnaženje z nekaterimi anorganskimi snovmi, ki lišče Skorba, ki s pitno vodo napaja mesto Ptuj z okolico. izhajajo pretežno iz lokalnih virov obremenitev in jih zato Slika 1: Vodonosnik Dravskega polja Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 32 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina pogosto ne zaznamo kot značilne parametre obremenitev pesek) kvartarne starosti. Drugi vodonosnik je vodonosnik v toku podzemne vode Dravskega polja. Primer lokalnih v terciarnih sedimentih, ki ga sestavljajo pesek, prod, melj, obremenitev predstavlja zaprto odlagališče nenevarnih glina in lapor terciarne starosti. Tretji vodonosnik je ter-odpadkov Rdeče blato, kjer se od leta 2015 izvaja obrato- malni vodonosnik v globljih terciarnih sedimentih in na valni monitoring stanja podzemne vode. predterciarni podlagi. Sestavljajo ga pesek, prod, melj, glina ter metamorfne in mestoma karbonatne kamnine. Hidrogeološki opis vodonosnika Dravskega polja Vsi trije vodonosniki so v navpični smeri razviti praktično na celotnem območju. Prvi, aluvialni vodonosnik je na Dravsko polje je poplavna ravnica reke Drave, ki je zapol- površini in do globine približno 32 m, drugi, terciarni njena s holocenskimi in pleistocenskimi prodnimi, pešče- vodonosnik je v splošnem od globine 40 m naprej ter nimi in glinasto meljastimi naplavinami (Žlebnik, 1982). najpogosteje do globine približno 200 m, tretji, termalni, Dravsko polje se prične na severni strani z urbanim območ- pa je najgloblje, to je tudi do 1000 in več metrov globoko. jem mesta Maribor. Proti jugu se razprostira pretežno kme- Razporeditev onesnaženj po globini prvega vodonosnika tijsko območje z manjšimi zaselki. Dravsko polje se konča je dokaj zvezna. Del vodnega telesa s slabim kemijskim na jugovzhodni strani pri Ptuju ob reki Dravi, kjer se proti stanjem podzemne vode je v aluvialnem vodonosniku. vzhodu prične Ptujsko polje. Na območju Dravskega polja so trije vodonosniki (Slika 2; Klasinc, 2013). Prvi vodonos- Oskrba s pitno vodo se danes že v veliki meri dopolnjuje nik je prodno peščeni zasip Drave – aluvialni vodonosnik, s podzemno vodo iz drugega vodonosnika. Razlog je slaba ki ga sestavljajo debelozrnati terestrični sedimenti (prod in kakovost vode v zgornjem vodonosniku. Razpoložljive za- Slika 2: Konceptualni model vodonosnikov Dravskega polja (Klasinc, 2013). Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 33 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina loge v Ptujskograjskem terciarnem vodonosniku so veliko Oskrba s pitno vodo v Mariboru bolj omejene in ne morejo nadomestiti vodnih količin iz zgornjega vodonosnika. Poleg tega že obstaja resna nevar- Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in leži v seve- nost prodora onesnažene vode iz aluvialnega vodonosnika rovzhodnem delu Slovenije, vzdolž najvzhodnejšega dela v terciarni vodonosnik zaradi padca hidravličnega tlaka ob Alp, na aluvialnih sedimentih reke Drave. Z leti je zaradi izkoriščanju vode iz terciarnega vodonosnika. urbanizacije in razvoja industrije onesnaženje podzemne vode postalo nezanemarljiv problem. Mariborski vodovod Ena najpomembnejših opazovalnih postaj za spremljanje je regionalni sistem vodooskrbe za Maribor, Lenart, Pe-sprememb koncentracij nitratov v podzemni vodi zgornje- snico, Ruše, Kungoto, Duplek, Šentilj in delno Radgono. ga vodonosnika Dravskega polja je črpališče Skorba (Slika Vsak dan se iz 26 vodnjakov na sedmih črpališčih (Vrban-3). Poleg zveznih meritev koncentracij nitratov v podze- ski plato, Bohova, Betnava, Dobrovce, Ruše, Selniška dob- mni vodi z UV_VIS spektrometrom so na postaji (tudi na rava in Šentilj-Ceršak) v 1.600 km dolg vodovodni sistem vseh ostalih) nameščeni še merilniki nivoja, temperature načrpa med 35.000 m3 in 40.000 m3 pitne vode. in električne prevodnosti podzemne vode ter mala mete- orološka postaja z zveznimi meritvami temperature zraka Približno 60 % pitne vode, ki jo potrebuje mesto Mari- in količine padavin. Na vsaki postaji delujejo tudi TDR bor, se črpa iz napajalnega območja Vrbanskega platoja na merilniki za merjenje vsebnosti vode v tleh in tempera-severnem obrobju mesta. V preteklosti je bila podzemna ture tal. Podatki meritev se prek GSM povezave prenašajo voda Vrbanskega platoja onesnažena s kromom. Zato so v bazo podatkov na Geološkem zavodu Slovenije, kjer jih že leta 1986 uvedli stalno umetno napajanje s podzemno ustrezno obdelamo in pripravimo za nadaljnjo uporabo. vodo z Mariborskega otoka. To napajanje povzroča lokal- ni dvig nivoja podzemne vode izven mesta in s tem pre- prečuje vdor onesnažene vode. V času upravljanja s tem vodnim virom je postalo jasno, da je nadaljnje težave in stagnacijo vodooskrbe mogoče preprečiti le z intenziv- nim, pospešenim vlaganjem v nov RAZVOJNI PROGRAM, ki temelji na analizah in preiskavah, upoštevajoč obsto- ječe spremembe, zagotavljanje kakovosti vode in raci- onalizacijo rabe energije. S tem razvojnim programom smo poskušali rešiti problematiko kakovosti in količine pitne vode ter problem naraščajočih izgub vode v siste- mu. Umetno napajanje 75 l/s z Mariborskega otoka sča- soma ni več zagotavljalo dovolj kakovostne zaščite vode z Vrbanskega platoja. Posledično se je količino napajanja (umetno bogatenje) podvojilo (150 l/s). Količina napaja- nja trenutno znaša 130 l/s. Kljub temu ostaja problem kakovosti pitne vode, pred- vsem vode z Vrbanskega platoja, še vedno nerešen. Razlogi Slika 3: Postaja za spremljanje vsebnosti nitratov so v vodnih virih, ki ležijo pod mestom in v naraščajočem v podzemni vodi Skorba V-2. tranzitnem prometu v tej regiji. Obstaja še en problem, in Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 34 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina sicer je talni monitoring pokazal nanos neugodnega mu-so varstvena območja v tej smeri določena do razvodni- lja na levem bregu Drave ob Mariborskem otoku. Statični ce napajanja na območju Pohorja. Glede na to, da voda potencialni nivo vode v akumulaciji Vrbanski plato ob iz vodnjakov na Mariborskem otoku večinoma izvira iz Dravi je upadel. Širjenje onesnažene podzemne vode iz Limbuške dobrave, je bila v varstveno območje podzemne vseh delov mesta postaja vse bolj neugodno. Načrt Mari-vode vključena tudi celotna Limbuška dobrava s svojim borskega vodovoda vsebuje maksimalno zaščito vodnega napajalnim območjem. vira na Vrbanskem platoju, ki daje ustrezno izhodišče za srednjeročni načrt zmanjševanja odvisnosti od enega sa- Raziskave za umetno napajanje in zaščito podtalnice na mega vodnega vira z aktiviranjem dodatnega ustreznega Vrbanskem platoju vodnega vira, npr. v Selniški dobravi. Na podlagi izkušenj črpanja pitne vode za Maribor z Vrbanskega platoja, dolgoletnega umetnega bogatenja V okviru zgoraj navedene problematike Mariborskega podzemne vode s črpanjem vode z Mariborskega otoka, vodovoda so v preteklosti potekale tri t.i. raziskovalne akcije: obsežnih hidrogeoloških raziskav vodonosnika in kemij- skih analiz podzemne vode je dovolj podatkov in izkušenj, Vodovarstvena območja podzemne vode da lahko sklepamo: Leta 1991 je bilo onesnaženje s kloriranimi topili na ob- • Varovanje in povečanje zmogljivosti črpališča Vrbanski močju Maribora kritično. Onesnaženje se je pomikalo iz plato je neizogibno povezano z umetnim napajanjem mesta proti črpališču. Ugotovljeno je bilo, da so potenci- podzemne vode. alni onesnaževalci aktivni predvsem na desnem bregu • Umetno obnavljanje podzemne vode, če je tehnološko Drave, kar vodi do možnosti pretakanja podzemne vode in količinsko pravilno izvedeno, lahko v celoti prepreči pod Dravo z desnega na levi breg. Vodovarstvena območja onesnaženje podzemne vode, ki prihaja z območja mes- Vrbanskega platoja so segala do Drave. Z leti se je gladina ta ter z desnega in levega brega Drave. podzemne vode zmanjšala. Izkoriščanje vodnih virov ima • Na voljo je dovolj hidrogeoloških podatkov o pretoku za posledico širši vpliv črpanja vode iz vodnjakov, ki seže podzemne vode in neprepustni podlagi vodonosnika, izven takratnih varstvenih območij. Varstvena območja ki sega od Limbuške dobrave, preko Mariborskega oto- podzemne vode so bila novelirana za Vrbanski plato ter ka in Vrbanske planote do območja pod Mariborom na za območja napajanja Limbuške dobrave, Pohorje in des- obeh bregovih. ni breg Drave na vzhodu. V ta namen je bil implementi- ran matematični model. Modelirani rezultati kažejo, da Raziskovalci, predlagatelji projekta, menijo, da raziskava se celotno območje od Limbuške dobrave do Dravskega ponuja zanesljivo in kratko pot do želenih rezultatov: po-polja v glavnem napaja iz Drave: največji delež vode se na večanja zmogljivosti in večje zaščite podzemne vode pred Limbuški dobravi napaja iz akumulacije na Mariborskem onesnaženjem. otoku, manjši del na Meljskem jezu, najmanjši del pa na območju Mariborskega otoka. Precejšnja količina podze- Določitev vodnih zalog in varstvenih pasov podzemne mne vode odteka tudi iz napajalnih območij na Pohorju vode v kvartarnih skladih Selniške dobrave in Dravskem polju. Na vzhodu voda priteka do črpališča Problem črpanja zadostnih količin kakovostne vode iz vo-tudi pod Dravo. Interpretacija toka podzemne vode na donosnika Vrbanskega platoja odpira še eno vprašanje, in podlagi kemijskih in izotopskih analiz je potrdila rezul-sicer črpanje dodatnih količin vode v primeru okoljskih tate matematičnega modela. Potrdila se je domneva, da se nesreč. Od leta 1993 se raziskuje vodonosnik Selniške vplivni radij depresije širi proti vzhodu pod Dravo, zato dobrave, 20 km od Maribora, gorvodno ob Dravi. Dose-Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 35 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina danji rezultati raziskav so potrdili, da je ta vodonosnik lišča onesnaževanja podzemne vode. Ob prodoru onesna-primeren nadomestni vodni vir za oskrbo Maribora z ženja v tok podzemne ali v površinske vode lahko pride okolico. Glavni vodonosnik leži v prodnih nanosih stare tudi do onesnaženja širšega okolja. Onesnaženje se lahko struge Drave, ki poteka vzporedno s sedanjo strugo. Vodov podzemni vodi razgrajuje desetletja ali celo stoletja. V nosnik se napaja iz Drave, s padavinami in s pronicanjem obdobju, ko poteka razgradnja odpadkov, mora biti zago- iz vodonosnika zgornje terase. V okviru preiskave so bile tovljeno pravilno delovanje vseh sistemov odlagališča, ob opravljene geoelektrične meritve za določitev podlage, tem pa moramo spremljati in izvajati obratovalni moni-postavljenih osem piezometrov, izdelana testna vrtina, toring stanja podzemne vode. Ta se izvaja v ciljni hidroge-izmerjene gladine podzemne vode in odvzeti vzorci za ološki coni, litostratigrafski enoti, v kateri lahko zaradi iz-kemijske analize. Ocenjujemo, da je nasičena cona glav- cejanja onesnaževal z območja vira onesnaženja nastane nega vodonosnika debela približno 12 m, prekrivna plast onesnaženje podzemne vode (Cerar in sod., 2022). znaša 30 m, prepustnost vodonosnika pa je 8 x 10-3 m/s. Za gradnjo vodnjakov je najprimernejše območje gozdna- Eden od primerov točkovnega vira onesnaženja je zapr- to, kar je ugodno za zaščito podzemne vode, predvsem v to odlagališče nenevarnih odpadkov Rdeče blato (Slika bližini črpališča. Kemijske analize vode kažejo, da je voda 4), ki leži na ravninskem delu Dravskega polja, v občini primerna za javno oskrbo. Rezultati raziskav kažejo, da je Kidričevo. Odlagališče je od industrijske cone Kidričevo vodonosnik Selniške dobrave primeren dodatni vodni vir oddaljeno približno 2 km v smeri proti zahodu in leži se- za oskrbo Maribora. verozahodno od odlagališča inertnih odpadkov Pepelišče (oddaljenost približno 200 m). Odlagališče danes obsega Iz navedenih dejstev je razvidno, da obstajajo različni skupno okoli 47 ha in je sestavljeno iz dveh odlagalnih polj, pristopi k reševanju problemov vodooskrbe Maribora. ki sta v preteklosti služili odlaganju rdečega blata. Rdeče Na podlagi preiskav bo treba čim prej izbrati najbolj za-blato, ki je nastajalo kot odpadek pri razklopu boksita pri dovoljivo rešitev za Mariborčane. Območja okoli črpališč proizvodnji glinice iz Tovarne glinice in aluminija (TGA) Mariborskega vodovoda se intenzivno urbanizirajo, kar in kasneje podjetja Talum, d. d., so v letih 1954–1991 na povečuje problem učinkovite zaščite kvartarnih nahaja-odlagališče odlagali v tekočem stanju. Leta 1991 je bila lišč v neposredni povezavi z Dravo. Povečano onesnaže- izvedena revitalizacija odlagališča s hlevskim gnojem, nje lahko torej pričakujemo tudi v prihodnje. Čeprav bo muljem iz čistilne naprave Ptuj, pepelom in zemljo, na stanje na teh črpališčih izboljšano s čiščenjem vode (raz-revitalizirano površino pa so zasadili drevesa in travnato lična onesnaževala zahtevajo različne postopke čiščenja, rastje. Aktivna je ostala le še površina velikosti približno zato je delovanje čistilnih naprav tehnološko zahtevno), 7 ha (Slika 4), ki jo je uporabljalo podjetje Silkem, d. o. bo treba poiskati nov vodni vir, upoštevajoč razvoj mesta o., za odlaganje odpadkov iz proizvodnje silikatov (vodna in njegove potrebe po pitni vodi. Najprimernejše območje stekla, zeoliti) in specialnih glinic. Z delno revitalizacijo je Selniška dobrava. odlagališča so končali avgusta 2006. Višina odpadkov naj bi do leta 2005 znašala med 16 m in 17 m. 31. 10. 2007 so na odlagališču Rdeče blato prenehali z odlaganjem od- Odlagališče Rdeče blato padkov. Skupno naj bi bilo na odlagališču odloženih med 4 in 5 milijonov ton odpadkov. Odlagališča odpadkov so nujen del našega načina življe- nja. V splošnem veljajo za manjšo lokalno nevšečnost, Rdeče blato je bilo odloženo na naravna raščena tla, brez vendar pa so lahko velik okoljski problem, predvsem s sta-ustrezne neprepustne zaščite. Na odlagališču odvodnja od- Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 36 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina Slika 4: Lega odlagališča Rdeče blato na ortofoto posnetku. Z oranžno označena površina odlaganja odpadkov podjetja Silkem. lagališčnih vod (lastne oziroma izcedne vode, zaledne vode podzemne vode niha prosto v odvisnosti od napajanja. Na in padavinske vode) ni urejena. Za odvodnjo padavinskih območju odlagališča se podzemna voda napaja z zahod-vod so na površini odlagališča in po njegovem obrobju iz- ne strani Pohorja in neposredno z infiltracijo padavin. V kopani zemeljski jarki, v katerih se voda prosto razteče in splošnem so vodonosne plasti Dravskega polja dobro pre-ponikne v dobro prepustna tla. Po sedaj znanih podatkih pustne (K = 10-3 m/s), na podlagi meritev prepustnosti v pred začetkom odlaganja tesnilni tampon, ki bi ščitil pod-izvedenih opazovalnih vrtinah pa je bilo ugotovljeno, da zemno vodo, ni bil izveden. Tako se lahko izcedne vode iz je koeficient prepustnosti med 2,17 x 10-4 in 5,01 x 10-3 m/s. odpadkov najprej izcejajo do podzemne vode v vertikalni Podlaga vodonosnika so spodaj ležeče pliocenske in mio-smeri, ko pa pride do podzemne vode, prenos onesnaže- censke plasti s spremenljivo prepustnostjo. nja poteka v horizontalni smeri, tj. v smeri toka podzemne vode (zahod–vzhod) (Ivanuša Šket in sod., 2013). Smer toka podzemne vode na območju odlagališča je od zahoda proti vzhodu s hitrostjo okoli 1,73 m/dan. Gladi- Odlagališče leži na kvartarnih prodno peščenih plasteh, na podzemne vode je v srednje nizkem vodnem stanju ki se nahajajo v zgornjem delu geološkega profila in so približno 6 m pod površjem, na koti okoli 235 m n. m. dobro prepusten odprt vodonosnik, v katerem gladina Vplivno območje je sloj slabo sortiranega peščenega proda Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 37 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina z meljem, ki je na obravnavanem območju v povprečju za-običajno ne zaznavamo. Povišane vrednosti mineraliza- sičen v debelini okoli 35 m. Obsega območje, na katerem cije oziroma električne prevodnosti dolvodno od odlaga- leži odlagališče, in območje dolvodno od njega, kamor se lišča so posledica obremenitev podzemne vode z natrijem širi onesnaženje z območja odlagalnega telesa. Potenci-in sulfatom. alni prejemniki onesnaženja podzemne vode z območja odlagališča so Drava, ki je od odlagališča oddaljena prib- Mikroelementi, ki so opredeljeni kot indikativni para- ližno 9 km, črpališče tehnološke vode Kidričevo, črpališči metri za spremljanje vpliva odlagališča na stanje podze- za oskrbo s pitno vodo Skorba na severu in Lancova vas mne vode, se večinoma pojavljajo v sledovih oziroma so na jugu ter ekološko pomembno območje 42.500 Dravsko pod mejo določanja analitske metode (LOQ). Največje polje – vpliv nanj do sedaj še ni bil opredeljen. obremenitve podzemne vode se kažejo predvsem v zelo povišanih vsebnostih aluminija, arzena, molibdena in va- Za opredelitev potrebnih sanacijskih ukrepov, predvsem nadija v podzemni vodi. Med njimi aluminij in arzen pre-z vidika oskrbe s pitno vodo, je pomembno poznati obseg segata mejne vrednosti za pitno vodo. Na osnovi rezulta- onesnaženja podzemne vode. Rezultati kemijskih analiz tov kemijskih analiz podzemne vode lahko ugotovimo, da podzemne vode kažejo, da je največje onesnaženje pod-se oblak onesnaženja razteza v ozkem pasu od odlagališča zemne vode zaradi odlagališča odpadkov dolvodno od od- v smeri toka podzemne vode vsaj do IED naprave Talum, lagališča odpadkov, kar se kaže v povišani električni pre- d. d., medtem ko vplivi na črpališči pitne vode Skorba in vodnosti in bistveno bolj bazičnem pH, ki ga v Sloveniji Lancova vas do sedaj še niso bili opredeljeni. Viri: Cerar, S., Serianz, L., Koren, K., Prestor, J., Mali, N. 2022: Synoptic risk assessment of groundwater contamination from landfills. Energies, 15/14: 5150. https://doi.org/10.3390/en15145150 Ivanuša Šket, H., Brenčič, M., Keršmanc, T. 2013: Program obratovalnega monitoringa podzemnih voda za zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Rdeče blato – Talum d.d. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja, Maribor: 76 p. Klasinc, M. 2013: Pliocenski vodonosnik Dravskega polja : diplomsko delo. Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 85 p. Žlebnik, L. 1982: Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija, 25: 151–164. Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 38 5th IAH CEG conference 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Making groundwater in the Danube region visible FIELD TRIP BOOK 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Mineral and thermal wat Miner ers in the Sotla region (R s in the Sotla r ogaška Slatina, P ogaška Slatina, P odčetrtek), heat-pump t heat echnology, and “beer echnology ” water in the Savinjska valley Guided by: Nina Rman, Andrej Lapanje, Simona Adrinek, Dušan Rajver Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (nina.rman@geo-zs.si, andrej.lapanje@geo-zs.si, simona.adrinek@geo-zs.si, dusan.rajver@geo-zs.si) Introduction Rogaška Slatina stores globally-unique natural mineral nesium (1.1 g/l), sulphate (2.2 g/l) and dissolved inorganic waters originating from an andesitic aquifer rich in mag- carbon (204 g/l). This aquifer is cut by two fault zones, Figure 1: Main fault zones in Rogaška Slatina area and locations of mineral and thermomineral water wells (Rman et al. 2021). Making groundwater in the Danube region visible 40 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia the Donat and the Šoštanj FZ (Figure 1). The sequence was captured in the deep wells V-6/67 in Rogaška Slatina, outcrops in two W–E directed patches. The one along the V-3/66-70 in Podplat, and K-2/75 in Spodnja Kostrivnica. Donat Fault Zone is cut by the Labot Fault in the west. Due to the high magnesium content (over 1 g/l), the Mg The second outcrops south of the Šoštanj FZ, which prob- acronym was officially added to the brand name in 1976 ably acts as a conduit for CO from the Mantle. to become Donat Mg. Very recently, the brand changed its 2 name back to Donat. Today, the water is used for bottling The geological structure of Rogaška Slatina is very com- and for drinking treatments in the mineral water drink- plex and has been the subject of recent investigation. The ing hall of the Rogaška Medical Centre. oldest rocks are claystones, quartz sandstones and con- glomerates of Carboniferous age (C), which were encoun- Different geological settings, deep-seated faults, different tered in the geothermal well RT-1/92 under a mixed car- retention times of groundwater, and other settings lead to bonate-clastic-volcanic Pseudozilijan series of formations chemically different waters (Figure 2). The hydrogeochem- (T ). In the area of Boč, Dreveniška gora, and along the Do- ical type of groundwater from the northern carbonate mas- 2,3 nat fault zone from Kostrivnica to Zg. Negonje (the north- sif are Ca2+-Mg2+-HCO - with mineralisation of 0.5 g/l. The 3 ern andesite belt) rocks of Middle Permian age outcrop. mineral water tapped in the northern and central parts of These are massive limestone (Pa), sandstone, conglomer- the andesitic tuffs are of the Na+-Ca2+-Mg2+-HCO3--SO 2- 4 ate, claystone (Pk), and Tarviso breccia (TB). The Middle type, with a mineralisation of 6-9 g/l (wells G-10/95, K-1/71, Permian rocks are overlain by black marly limestone of Kraljevi vrelec). Bottled mineral waters from the southern the Lower Triassic age (T ), massive limestone (T 1a) and part of the andesitic tuffs have a characteristic water type of 1 2 massive dolomite (T 1d) of Middle Triassic age in the area Mg2+-Na+-HCO --SO 2- with a mineralisation of about 14 g/l 2 3 4 of Boč. Fault zones contain erosional residues of the Upper (wells V-3/66-70, K-2/75, RgS-2/88). South of the Šoštanj Eocene numulitic limestone (E ). The mineral water aqui- fault, thermomineral water of Na+-HCO --SO 2--Cl- type 3 3 4 fer consists of pyroclastic rock series – andesite tuffs, tuff with mineralisation of 6 g/l is captured in the deepest well breccias, and tuff sandstones (2Ol ), in which a thick layer in the region, RT-1/92. 1 of andesite (α) is deposited (Novak et al., 2010). Natural mineral waters in Rogaška Slatina The oldest known written sources on mineral water in the Rogaška Slatina area date back to the 12th century. Initially, mineral waters called Tempel and Styria were exploited from shallow dug wells. In 1908, mineral wa- ter was captured in the 10 m-deep drainage Knetteum, where highly mineralised mineral water of the new Do- nat type was captured for the first time. After 1950, under the leadership of Josip Bać and Anton Nosan, the peri- od of mineral water extraction from boreholes began in Rogaška. Research was extended eastwards to Rogatec Figure 2: Piper diagram of mineral and thermomineral and westwards to Gabernik. The Donat mineral water waters in Rogaška Slatina (Rman et al., 2021). Making groundwater in the Danube region visible 41 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia The stable isotopes of oxygen and deuterium in the 31.7 ‰. The strontium isotope ratio (87Sr/86Sr) indicates mineral waters are lighter than recent precipitation and three sources: 0.7106 for Miocene clastic rocks, 0.7082 show distinctive oxygen depletion due to the CO effect. for Triassic carbonates, and 0.7070 for Lower Oligocene 2 Tritium activity in these wells is very low, mostly below andesitic rocks (Rman et al., 2021). 0.02 TU (Trček and Leis, 2017). Carbon-13 indicates that all mineral waters dissolve carbonates, while this effect is not so evident in RT-1/92. Carbon-14 indicates Thermomineral water from RT-1/92 borehole a retention time of several thousands of years, but a reliable determination is difficult to make due to CO gas The thermomineral water in Rogaška Slatina is exploited 2 and the dissolution of carbonates. CO represents more from an entirely different aquifer than the mineral water 2 than 99 vol % of the dissolved gas and more than 95 vol % – a complex of Ladinian Psevdozilian series. Below the of the separated gas. All waters have an excess of helium. Tertiary, the Ladinian dark grey to black clay slate that Mineral waters contain 75-97 % helium from the Earth’s overgoes diagenetic dolomitisation is encountered to mantle, while thermomineral water from the well RT-1 depth of 1.6 km. The borehole RT-1/92 was drilled in 1992 contains only 16 % (Brauer et al., 2016; Figure 3). Since all and ends at 1.7 km in Carboniferous black clayey siltstone of them show subsurface degassing, the paleo-infiltration (Figure 4). The rocks are poorly permeable; geophysical temperature could not be calculated (Rman et al., 2021). measurements marked the section between 1506-1570 m in the dolomitic clayey slate as water-bearing, while the The waters are rich in heavy sulphur isotopes – � 34S from major thermal water inflows occur only in a few narrow 26.6 to 28.9 ‰, and � 18O from 8.9 to 11.1 ‰, indicating the fractures between depths of 1507 and 1518 m. predominant origin of sulphur through the dissolution of evaporites in carbonate rocks. Boron in water has two The artesian water has a thermal and gas lift with a dynamic origins – from hydrothermal alteration with � 11B=11.3- wellhead pressure of 3.2 bar. The hydrogeochemical type 16.4 ‰, and from dissolution of carbonates with � 11B=26.6- of the water is Na+-HCO --SO 2--(Cl-), mineralisation 3 4 Figure 3: Origin of helium in mineral and thermal waters of Rogaška Slatina (Rman et al., 2021). Making groundwater in the Danube region visible 42 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia is 5.4 g/l, electrical conductivity is 5760 µS/cm, and tersection area between two tectonic zones, the so-called contains 1.3 g/l of dissolved CO . The dynamic reserves Idrija - Mid-Hungarian transection zone, which is char- 2 are estimated at 6 l/s. The stable isotopes of oxygen and acterised by a typical parquet structure and the absence deuterium are rather heavy and similar to freshwater of a dominant direction of shear displacements. Thus, in from the dolomite. Carbon-14 shows a longer retention the triangular segment between the Idrija and Mid-Hun- time than that of mineral waters. garian tectonic zones, called the Sava compressive wedge, a field of increased N-S oriented normal tensions was The thermomineral water is used in the thermal pools of formed, which led to the folding of the W-E oriented Sava the Grand Hotel Sava and SLKI Co. 800 m from the well, folds. As a result of the folding, the compressive wedge water reaches an average outflow below 2 l/s and an av- shortened by about 20 km in the N-S direction, leading to erage temperature of 57.2 °C in 2016. Before utilization, a southward shift of the Periadriatic tectonic zone and its the iron must be removed in sandy filters and the water narrowing. The compression is related to the folding and must be cooled. uplift of the compressive wedge and the formation of the antecedent valley of the Sava River between the Ljubljana and Krško basins (Placer, 1999). The internal structure of the Sava folds with its three structural packages is very important for the occur- rence of thermal water. The lowest package consists of soft Paleozoic clastic rocks of Carboniferous to Permian ages. The middle structural package, which is thrusted over the lower package (decollement) in the form of ex- tensive nappes, consists of Permian, Triassic, Jurassic, and Cretaceous rocks composed of marine carbonate, clastic rocks and volcanoclastic facies. The third, upper- most structural package consists of discordantly sedi- Figure 4: Wellhead of thermomineral water well RT-1/92 mented Tertiary loose clastic and carbonate rocks. The with a monitoring system. rocks of the third package function as an impermeable hanging-wall and thermal blanket for the thermal aqui- Occurrences and use of thermal water in Podčetrtek fers formed in the Mesozoic carbonate rocks of the mid- (Terme Olimia, a former “Atomic spa”) dle package. Some secondary thermal aquifers are also developed in the Badenian lithotamnian limestones in Terme Olimia is situated in Podčetrtek, where it is one of the third package. the several thermal water occurrences in the crossborder region between Slovenia and Croatia, which structurally Thermal springs in the Sava folds occur where the imper- belongs to the Sava folds. The Sava folds are situated in meable Tertiary rocks pinch out, usually at the intersec- the triangle between the W-E striking Periadriatic fault tion of faults with anticline limbs. Some thermal springs zone in the north, the NW-SE Idrija tectonic zone in the also occur in the fold crests from fractured Badenian west, and the WSW-ENE Mid-Hungarian tectonic zone in limestones and conglomerates (e.g. Tuheljske Toplice and the east. The folding is related to the shaping of the in- Krapinske Toplice in Croatia) (Figure 5). Making groundwater in the Danube region visible 43 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 5: Thermal water occurrences in the Sava folds (modified after Placer (1999) and Šimunić and Avanić (2008)). In Podčetrtek, thermal water gushed naturally from sev- eral springs on the Toplice meadow on the Slovenian side of the Sotla River and in its riverbed, as well as from the Harina Zlaka spring on the Croatian side of the river. The thermal water outflows from the Anisian dolomitic aqui- fer, where impermeable Tertiary clastic rocks pinch out. The Harina Zlaka spring itself was captured as a prim- itive excavated pool with a temperature of up to 33 °C. In 1965/66, the first hydrogeological investigation was carried out on the Slovenian side of the Sotla River. From Figure 6: Left: Impression from wooden basin in 1970 the borehole V-3/65, 4 l/s of thermal water with a tem- (Lešnik, 1970). perature of 35 °C flowed out. A wooden basin was built next to the borehole (Figure 6) (Lešnik, 1970). The yield of The need for larger amounts of thermal water at high- the Harina Zlaka spring depleted significantly. With the er temperatures rises proportionally with the develop- quick development of spa over the following decade, the ment of spas (Figure 7). Consequently, several wells were natural springs ceased to exist. drilled (K-1/67, K-2/70, V-1/72, V-2/72, V-3/75 and fi- Making groundwater in the Danube region visible 44 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 7: Terme Olimia Spa in 2022 (photos by Terme Olimia d.d.). nally V-4/84). Each well was drilled further west of the The recharge area for the Anisian dolomitic thermal aqui- Sotla River and deeper as the thickness of the imperme- fer is in the Rudnica (SI) in the west, and Brezna, Košnička, able rock increased towards the northwest. The deepest and Desinička gora (HR) in the east. Precipitation infil- borehole, V-4/84, is 500 m deep and can produce 20 l/s trates the Anisian dolomitic aquifer in the mountainous of thermal water at 43 °C from the Anisian dolomite at region of the Rudnica-Ivančica anticline and partially sinks depths ranging from 272 to 500 m. through the aquifer northward into the Laško syncline, where the dolomitic aquifer (T 1) is covered by imperme- 2 The radioactivity of the spring in Harina Zlaka was meas- able Tertiary (OM) and Ladinian rocks (T 2, ββ) (Figure 8). 2 ured for the first time in 1952. Already in 1956, journalist The basement of the thermal aquifer consists of Scythian Boris Kuhar sensationally announced in the newspaper clastic and carbonate rocks (T ). The actual thickness of the 1 Slovenski poročevalec that the water of the Harina Zlaka thermal aquifer is estimated at 300 m. The depth of water spring was radioactive and named the location Atomske circulation in this aquifer is estimated to be about 1000 m Toplice (Atomic spa). The name was used as the commer- below the surface. At this depth, the water heats up to about cial name of the spa for almost fifty years; later, in the 45 °C and then rises due to gravity through the fault zone mid- 2000s, the name was changed to Terme Olimia af- in the NW-SE direction, to the surface in Podčetrtek. The ter the nearby monastery. The measured radioactivity of recharge of the thermal aquifer is limited. Nowadays, the the thermal water is elevated (radon activity up to 100 natural thermal springs have dried up and the periphery Bq/l), which is comparable to and characteristic of all of the thermal zone (in shallow wells) near the Sotla River deep-circulation waters. shows slowly decreasing water temperatures. The thermal water in Podčetrtek is of the hydrogeo- chemical type Ca-Mg-HCO to Mg-Ca-HCO , TDS is Shallow geothermal systems technology and 3 3 between 500 and 600 mg/l. The temperature of the applications – KRONOTERM company thermal water varies: the water from the westward- and deepest borehole V-4/84 is warmest, while the temper- Shallow geothermal energy (SGE) is a renewable energy ature of the water from the boreholes situated near the source that will play an important role in future ener- Sotla River is lowest. gy management plans (EU Directive 2018/2001/EC). It Making groundwater in the Danube region visible 45 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 8: a) Hydrogeological cross-section of the dolomitic thermal aquifer at Podčetrtek. b) Location of the geological profile with thermal wells. is a reliable source of energy used for space heating and In 2021, there were a total of some 14,818 operating cooling through the application of various ground source ground source heat pumps (GSHP) with a total capac- heat pump technologies, including open-loop (GWHP ity of 237.75 MWt in Slovenia. Of these, 47.8 % were – groundwater heat pump) and closed-loop (GCHP – open-loop systems that extracted about 724.85 TJ of ground-coupled heat pump) systems (Lund, 2000). In subsurface heat; 34.2 % use horizontal closed-loop heat GWHP systems, the main heat carrier is groundwater exchangers (with 272.93 TJ of heat); and 18 % are verti- extracted through wells, while in GCHP systems, fluid cal borehole heat exchangers (with 187.56 TJ of heat). circulates in closed pipes of various configurations (hori- Thus, a total of 1,185.34 TJ (= 329.26 GWh) of heat was zontal loops, borehole heat exchangers, energy baskets, used in 2021 (by 8.8 % more than in 2020) (Figure 10), slinky loops) of ground heat exchangers (Lund, 2000). while our approximate estimate is that at least 240 TJ of heat was released underground in cooling mode (Rajver In Slovenia, the boundary between shallow and deep et al., 2022). geothermal energy is not precisely defined. According to the Drilling guidelines for shallow geothermal systems One of the leading manufacturers of heat pumps in Slo- (2021), it is 300 m. Down to this depth, the temperature venia is the Kronoterm company (Figure 11 - left). In their of geological layers under natural conditions is usually more than 30 years, the company has produced almost in the range of 2 to 20 °C (Figure 9) (Rajver et al., 100,000 pumps, is present on 20 markets, and employs 2006). The GSHP efficiency is highly dependent on more than 110 people. The mission of the company has the local geological and hydrogeological conditions, so been to design, develop, produce, and implement high- determining the natural conditions is crucial for proper tech equipment for economical and environmentally design and operation (Casasso and Sethi, 2017). friendly heating and cooling. Making groundwater in the Danube region visible 46 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 9: Expected subsurface temperatures at a depth of 250 m and locations of GHP and hydrothermal HP units with a capacity of at least 20 kW in 2021 (Rajver et al., 2022). They develop and produce air-to-water heat pumps and total installed capacity of 163 kW. In addition to the air-to- ground-to-water or water-to-water heat pumps. The advan- water heat pump, an open-loop system (one pumping and tage of ground source heat pumps is their extremely high one injection well) with an installed capacity of 42 kW and efficiency and therefore low costs, the reliability of the heat a closed-loop system with an installed capacity of 82 kW source, and an extremely long service life. More and more are used (Figure 11 - right). The closed-loop system consists companies and industrial concerns are opting for ground- of 10 boreholes at a depth of 100 m. They use a passive source heat pumps because they offer great savings, a approach to cool the building. shorter payback period, and the possibility of using waste heat. Among other things, three years ago they developed the largest heat pump in Slovenia: a geothermal heat pump Groundwater for beer production in the Savinjska with an output of 2 MW heats the tomato greenhouses and region – Clef brewery provides cooling for the warehouses of the Paradajz com- pany. Since 2014, the new Kronoterm building has been At the end of our field trip, we stop at the Clef brewery, heated and cooled using shallow geothermal energy, with a which is located in the middle of the Lower Savinjska Making groundwater in the Danube region visible 47 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 10: Trends of utilized geothermal energy by categories of direct heat use in Slovenia in the period 1994-2021 (total utilized energy in 2021: 1657.43 TJ) (Rajver et al., 2022) Figure 11: The Kronoterm company on the left, and one of their ground-source heat pumps on the right (photo courtesy of Kronoterm d.o.o.). Making groundwater in the Danube region visible 48 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 12: Average annual nitrate values in groundwater samples at the sampling points of the Slovenian national monitoring in 2020. The Lower Savinjska valley is marked by the black rectangle (modified after Internet 1). valley. We also call it the green gold valley, as it is one The groundwater table is shallow. According to the nation- of the most important Slovenian (as well as European) al groundwater monitoring of the Slovenian Environment regions for hops. The Lower Savinja valley is a large area Agency, the average depth of groundwater ranges from 0.7 covering 73.5 km2, with an alluvial aquifer, mainly re- to 7.5 m, with an average of 2.4 m and a standard deviation charged directly by precipitation, and locally by infiltra- of 2 m. The amplitude of the groundwater level is in the tion from surface waters. The average annual precipita- range of 1.4–7.5 m. tion is about 1100 mm and the surface runoff coefficient is very low. The shallow, unconfined aquifer system An important part of the valley’s water demand is covered consists of low permeable Pliocene sediments filling a by pumping groundwater from the alluvial aquifer. More Miocene depression. Overlying the Pliocene sediments than half of the aquifer’s area (69 %) is used for agricul- are Pleistocene and Holocene layers, mainly gravel and ture (ARSO, 2022), therefore the groundwater is heavily sand with some interbedded conglomerates and clay in- polluted with nitrates and pesticides. A recent analysis of tercalations. The middle- to low-permeable Pleistocene national groundwater monitoring data shows poor ground- and high-permeable Holocene sediments are up to 30 m water chemical status. The trend in nitrate concentration thick (Uhan et al., 2021). is statistically insignificant and shows no improvement in Making groundwater in the Danube region visible 49 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia groundwater quality (ARSO, 2022). The nitrate concentra-The Clef brewery uses water from the local water supply sys- tions in many wells and boreholes are above the thresh- tem for beer production. The water source is located in the olds defined in the Decree on groundwater status (Official dolomite aquifer in the mountains of the southern rim of Gazette of the RS, no. 25/09, 68/12, 66/16, 44/22–ZVO-2), the Lower Savinja valley. The brewery only started brewing where the limit for nitrates in drinking water is set at 50 beer here in 2019. Their special marketing angle is that the mg/l (Figure 12). production is closely related to music, therefore selected craft beers are named after songs by legendary Slovenian bands. References: ARSO, 2022. Nitrates in groundwater. Available on: https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/. Accessed on 1. 9. 2022. Brauer, K., Geissler, W.H., Kämpf, H., Niedermannn, S., Rman, N. 2016: Helium and carbon isotope signatures of gas exhalations in the westernmost part of the Pannonian Basin (SE Austria/NE Slovenia): Evidence for active lithospheric mantle degassing. Chemical Geology, 422: 60-70. https://doi. org/10.1016/j.chemgeo.2015.12.016. Casasso, A., Sethi, R. 2017: Assessment and mapping of the shallow geothermal potential in the province of Cuneo (Piedmont, NW Italy). Renewable Energy, 102: 306-315. https://doi.org/10.1016/j.renene.2016.10.045. Drilling guidelines for shallow geothermal systems till 300m. 2021. Republic of Slovenia, Ministry of Infrastructure, Ljubljana: 82 pp. EU Directive 2018/2001/EC of the European Parliament and of the Council of 11 December 2018 on the promotion of the use of energy from renewable sources. European Council, Brussels, Belgium: 128 pp. Lešnik, R. 1970: Atomske Toplice. Odbor za izgradnjo Atomskih toplic pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah and Turistično društvo Podčetrtek, Šmarje pri jelšah, Podčetrtek: 35 pp. Lund, J.W. 2000: Ground-source (geothermal) heat pumps. In: Lienau P.J.(conv.): Heating with geothermal energy: Conventional and new schemes, Course on WGC 2000 Short Courses. Tohoku District, Japan: 209-236. Novak, M., Celarc, B., Lajmiš, L., Leis, A., Trček, B. 2010: Geologic structure of the Rogaška Slatina aquifer system and its geochemical characteristics. In: Košir, A. (ed.) et al.: Povzetki in ekskurzije = Abstracts and field trips - 3. Slovenski geološki kongres, Bovec. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Postojna, Ljubljana: 36 pp. Placer, L. 1999: Structural meaning of the Sava folds. Geologija, 41: 191-221. Rajver, D., Šafanda, J., and Dedeček, P. 2006: Monitoring of air-ground temperature coupling and examples: Geologija, 49/2: 279-293. https://doi. org/10.5474/geologija.2006.021. Rajver, D., Lapanje, A., Rman, N., Prestor, J. 2022: Geothermal energy use, country update for Slovenia. In: Proceedings of the European Geothermal Congress 2022. EGEC, Berlin: 13. Rman, N., Szőcs, T., Palcsu, L., Lapanje, A. 2021: Chemical and isotopic composition of CO2 rich magnesium-sodium-bicarbonate-sulphate type mineral waters from volcanoclastic aquifer in Rogaška Slatina, Slovenia. Environmental Geochemistry Health, 44: 2187-2214. https://doi.org/10.1007/ s10653-021-01062-2. Šimunić, A., Avanić, R. 2008: Geotermalne i mineralne vode Republike Hrvatske. Hrvatski geološki institut, Zavod za geologiju, Zagreb: 343 pp. Trček, B., Leis, A. 2017: Overview of isotopic investigations of groundwaters in a fractured aquifer system near Rogaška Slatina, Slovenia. Geologija, 60/1: 49-60. Uhan, J., Vižintin, G., Pezdič, J. 2011. Groundwater nitrate vulnerability assessment in alluvial aquifer using process-based models and weights-of-evidence method: Lower Savinja Valley case study (Slovenia). Environmental Earth Sciences, 64: 97-105. https://doi.org/10.1007/s12665-010-0821-y Making groundwater in the Danube region visible 50 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Hydrog Hydr eological featur eological f es of the Dolenjska kar eatur st es of the Dolenjska kar Guided by: Luka Serianz1, Mihael Brenčič2, Mitja Prelovšek3 1Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (luka.serianz@geo-zs.si) 2University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Geology, Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana (mihael.brencic@ntf.uni-lj.si) 3 ZRC SAZU, Karst Research Institute, Titov trg 2, 6230 Postojna (mitja.prelovsek@zrc-sazu.si) Introduction The Dolenjska Karst is a groundwater system in south- in southwestern Slovenia, where Cretaceous limestones eastern Slovenia dominated by Mesozoic limestone and predominate, this karst developed in Triassic and Jurassic dolomite rocks with typical karstic porosity (Figure 1). limestones and dolomites covered by thicker sediments. Buser (1976) considers the area as part of the Mesozoic Dolenjska karst develops in its own characteristic way. The blocks of the western Dolenjska region. Unlike the karst main features are a thick soil layer, consisting mainly of Figure 1: Distribution of carbonate rock and karst types in Slovenia (modified after Kovačič and Ravbar, 2010). Making groundwater in the Danube region visible 51 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia clay, and a high and highly fluctuating water table (Čar-temperature within the karst rock, as karstic groundwater is man, 2010). Morphologically, a near-normal relief with consequently relatively cold. Karst channels form in both valleys and a sporadic surface river network has developed saturated (phreatic zone) and unsaturated areas (vadose on a predominantly dolomitic base (Habič, 1982). This area zone). In the phreatic zone, phreatic loops are formed in is part of the Sava compression wedge (Placer, 1999), which the vadose zone vertical channels in the form of potholes has undergone several phases of tectonic processes. There- and chasms. Special channel shapes are also formed where fore, the limestone in the Dolenjska Karst is tectonically groundwater levels fluctuate (Brenčič, 2002). During the deformed and divided into broad zones of breakup and field trip, as an example of a karstic cave, we will visit the comminution, where the limestones are often fractured to Cave of Kostanjevica (in Slovenian Kostanjeviška jama), the degree of a tectonic breccia (Knez et al., 2016). which is part of the Gorjanci Mountains karst. The cave en- trance was opened in 1937 after a violent storm. Since 1971, The very diverse picture of the karst is also reflected in it has been equipped with electric lighting stretching some the diversity of hydrogeological conditions. The Kostanje- 300 m for tourist visits. The channels stretch a total of 1871 vica Cave was opened up by a flood in 1937. The cave was m, and the height difference between the highest and the formed in Cretaceous limestones, and the karst channels lowest point is 47 m (Figure 2). The Cave of Kostanjevica is were mostly formed in the area of strong groundwater developed in limestones from the Cretaceous period, which fluctuations. The Krupa River karst spring is the most were formed in the area of the shelf. They are represented by productive spring in the Bela Krajina region. The spring light gray micritic and biosparitic limestones, in which there flows into a flowing lake under a tectonically deformed are remains of shells, algae, and foraminifera. In some parts rock wall about 30 m high. One of the most interesting of the cave, dark grey to light grey limestone with thin layers karst phenomena is the Temenica depression, a karst riv- of granular dolomitized limestone and limestone occur. The er 35 km long that descends twice along its course. Near formation of the cave was influenced by brittle tectonics. Dolenje Ponikve, a karst field with numerous gullies has formed in the karstified Jurassic limestone. Special con- In the cave, the structures of the Dinaric direction NW-SE ditions prevail in the area due to relatively thick packages and the Balaton direction NE-SE predominate. As a re- of carbonate rocks, which enable hydraulic connections sult of tectonics, there are also many collapses in the cave, in the whole system and thus the circulation of water to which were formed by the collapse of rocks and channels greater depths. Direct evidence of deep groundwater cir- near the surface. The channels in the Cave of Kostanjevi- culation is the presence of thermal springs manifested by ca were formed in several phases. Few channels would be thermal convection. The best known area with thermal interpreted as true phreatic channels, nor are there any springs is located in Dolenjske Toplice. channels that would have formed only in the vadose area. Most of the cave is dominated by channels formed in the area of intense fluctuations of groundwater level. Cave of Kostanjevica Almost half of Slovenia is formed of carbonate rock in Regional groundwater flow and Dolenjske toplice which karst has developed. As a result, groundwater is an important source of drinking water. Karst is characterized In Slovenia, significant groundwater flow can be found by karst – channel porosity, in which the groundwater flow in the carbonate rocks of the Mesozoic age, which cover of is relatively fast. This also affects the distribution of water approximately 12,500 km2 of the nation’s territory. Making groundwater in the Danube region visible 52 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 2: Ground plan of Cave of Kostanjevica (modified after Gams, 2004). Making groundwater in the Danube region visible 53 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Limestone aquifers with high karst porosity are located conditions, hydraulics, geology, geomorphology, topography, in large continuous areas in the west and south, from the and drainage area characteristics (Gleeson and Manning, Julian Alps to the Dinaric karst, and supply almost half 2008) which also determine the dynamic of the thermal of the Slovenian population with drinking water. The flow regime (Garven, 1995; Cao et al, 2016). The convective aquifers can reach thicknesses of several hundreds of process induces higher temperatures in the upper part of the meters, sometimes even kilometres. Aquifers with karstic circulation system and a corresponding drop in temperature and fissured porosity are characterized by a heterogeneous occurs in the lower part. Studying the dynamics of the structure and three types of porosity: micropores in rock regional groundwater flow system from the recharge areas matrix, small fissures or fractures, and larger fissures and to the discharge zones is probably the most efficient way conduits (karst). Groundwater recharge and discharge drive to answer some fundamental hydrogeological questions, the flow through the aquifer, whereas the height of the base namely: what kind of geometry does the groundwater level establishes the pressure difference for flow within the circulation system exhibit; where are the main flow paths; aquifer (Scheidler et al., 2021). Slovenia is characterized by what is the natural temperature distribution in different complex landforms and geological settings that produce geological formations; and what is the intensity of the multi-scale groundwater flow systems. The latter can be groundwater flow? Deep carbonate rock aquifers, most of understood within a conceptual framework of hierarchical which are to some degree karstified, are probably the most flow systems, consisting of local, intermediate, and regional important thermal water resources outside of volcanic areas flow systems (Figure 3) where the main driving force is (Goldscheider et al., 2010). In western and central Slovenia, gravity, thus named gravity-driven regional groundwater predominately dolomitic carbonate aquifers provide many flow (Toth, 1963, 1999). It is well known that the regional warm-water-system-type local geothermal reservoirs, such groundwater flow is mostly affected by local hydrogeological as Dolenjske Toplice. Figure 3: Geological cross-section at Dolenjske Toplice (modified after Lapanje and Brenčič, 2015). Making groundwater in the Danube region visible 54 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia The occurrence of warm springs in the Dolenjske Toplice of the thermal spring in Dolenjske Toplice is linked to the area is closely related to the geological conditions in Sušica stream that flows through the town. the wider Dolenjska and Bela Krajina area (Lapanje and Brenčič, 2015). The formation of this thermal system is the result of the occurrence of carbonate rocks, in which Karstic spring of the river Krupa karstification and consequently high water permeability also developed. The Toplice thrust plays the most impor- The Krupa spring is one of the largest springs in Bela Kraji- tant role among the geological structures, as it separates na, with a mean flow rate of 3 to 5 m3/s (Polič et al., 2000). the Upper Triassic strata from the underlying Cretaceous The water rises to the surface in strong karstic springs strata in the Rog thrust nape at a depth of about 1000 m underneath steep overhanging rock faces in a unique, (Premru et al., 1977). The various vertical faults of the Di- green-coloured dammed pool (Figure 4). The river has a rel- naric and Middle Hungarian directions are responsible for atively small drop in altitude as it flows 2600 m through a the vertical flow of water from the primary thermal aquifer gorge 30 m deep into the Lahinja river. The recharge area to the surface. The investigations based on previous data is predominantly karstic, with numerous karstic fractures show that the water temperature before the intensive use in various directions, and a total catchment area of 140 to of the thermal system was between 37 and 38 °C. However, 170 km2. The area is composed of layered lower cretaceous these values are no longer valid, as today the temperatures limestones with a total thickness of more than 1500 m. range from 24 to 36 °C, with an average temperature of According to tracer tests in the recharge area, filtration ve- about 31 °C and an average outflow of 15 l/s. The presence locities range from 0.39 to 3.9 cm/s (Habič and Kogovšek, Figure 4: Krupa karst spring. Making groundwater in the Danube region visible 55 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia 1992). The absolute minimum flow is around 400 l/s, and with very low permeability and Triassic dolomites with the average minimum is around 1000 l/s. According to the low permeability allow surface water to collect and drain at hydrogeological characteristics of the Krupa river and its the upper part of the Temenica river (Buser, 1968). At the recharge area, it was potential source for drinking water transition to karstic, predominantly Jurassic limestones supply in Bela Krajina region. In 1983 high content of pol- near Ponikve it sinks at several sinkholes. During major ychlorinated biphenyls (PCBs) in water and sediment was precipitation, those sinkholes can’t drain the total water found. This was consequence of dumped waste and oth- volume and the river begins to flood. The underground er emissions of the Iskra Kondenzatorji factory in Semič water flow extends on the distance of 1.75 km in more or where capacitors in the period 1962–1985 were produced. less straight line. The height difference between sinks and Due to pollution spring hasn’t been captured. PCBs degrade second springs is approximately 25 meters. The second very slowly and are classified as one of the twelve most spring occurs near the village of Vrhpeč below the Zijalo harmful persistent organic pollutants for the environment cliff. Several springs can be found nearby, flowing directly and are therefore subject to the most stringent technical from fractures in the aquifer. control and environmental protection measures. After 8 km it sinks again near Vrhovo. The third spring occurs In recent years, the ecological load of PCBs in the environ- at Luknja near the village of Prečna, where after 6 km flows ment has decreased significantly, but there is still a long into the Krka river. The total catchment of the Temenica way to go before a satisfactory result will be achieved. How- spreads over more than 300 km2. An important part of the ever, some recent hydrogeological studies already indicate recharge comes from the extensive karst aquifer of Suha possible use of the deeper underground karst waters in the Krajina. Hydrographs of the Rivers Temenica and Prečna Krupa recharge area. Despite the heavy pollution, the river reflect a hydrological regime with maximal discharges in is rich in life. Here we find the only known locality of the November. The low waters conditions are present in Au- cave mussel (Congeria jalzici), an endemic species of cave gust and February, during which time the water quality of snails and the largest cave vertebrate, the human fish (Pro- the Temenica river is particularly vulnerable. Groundwater teus anguinus). The Krupa spring and its surroundings rep- flows from the stream Lukovški potok towards the Zijalo resent exceptional natural and cultural heritage, and is one spring and further to the Prečna spring, which was proven of the most important cultural monuments in the country, using a tracing test. The flow velocity at low waters is rel- declared a site of outstanding natural importance in 1997 atively high, with an average velocity of 1.3 cm/s. The flow (Polič et al., 2000). velocity between the Zijalo and Prečna springs was even as high as 4.1 cm/s, but was influenced by some additional rain (Kogovšek and Petrič, 2016). At high waters, faster flow River Temenica can be expected, and at the same time also fast spreading of eventual pollution, even though dilution is also an impor- The Temenica river is a typical karst river, which flows on tant factor under said conditions. the eastern edge of the Slovenian karst (Glavan and Pintar, 2010). Its source is in Posavsko Hribovje at 550 m a.s.l., at the village Javorje in the municipality of Šmartno pri The Jelševnik and Otovski Breg springs Litiji (Figure 5). The river proceeds to flow along Dolenjsko Podolje through the municipality of Trebnje, where it first At the western border of the Bela Krajina karst plateau, sinks after flow of 28 km at 264 m a.s.l. Palaeozoic clastics several important karst springs are located under the Making groundwater in the Danube region visible 56 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Figure 5: The river Temenica catchment. higher forested karst plateau. The biggest one, the Do- nied by other pollutants is probably responsible for the bličica Spring, is captured for regional water supply. disappearance of the proteus population at the Otovski Although this spring drains a sparsely populated karst Breg over the past decade. At the nearby Jelševniščica area with extensive agriculture, the chemical status of spring, a darkly pigmented subspecies of the olm ( Pro- this water is good. On the opposite, some springs, es- teus anguinus parkelj) was documented with eDNA, con- pecially the Otovski Breg, have been characterized in firming a narrow expanse of less than 2 km2 (Gorički et recent years by far poorer water quality, with nitrate al., 2017). This, together with deteriorating water quality concentrations of between 10 and 18 mg NO in the past decades, probably due to the excessive appli- 3¯ /L. This is already above the threshold concentration for the olm cation of liquid manure on agricultural land, classifies ( Proteus anguinus) which is an amphibian living in karst this subspecies as highly endangered. In both cases, the groundwater. The threshold value is estimated at 9.2 mg small settlements in the catchment areas lack proper NO wastewater management, which is limited to the use 3¯/L (Kolar, 2018). Excessive nitrate levels accompa- Making groundwater in the Danube region visible 57 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia of porous septic tanks. Underground, the uptake of nu- ures to improve water quality and reduce threats. For trients is highly limited due to the absence of primary purposes of better interpretation, monitoring is not lim- (photosynthetic) production. Dilution, which should not ited to only two highlighted springs (Jelševniščica and be considered a solution, is likely to be the only efficient Otovski Breg) but also extends to ten others located in process of reducing contaminant concentrations in un- the vicinity (Figure 6). Three project partners from dif- derground karst massifs. ferent research perspectives are working on the project and related activities, i.e. Karst Research Institute ZRC As a response to unfavourable and threatened water qual- SAZU, Biotechnical Faculty UL, and Geological Survey ity, an environmental project was launched in October of Slovenia. The project is financed by the Slovenian 2021 to (i) delineate the catchment areas of two targeted Research Agency, the Ministry of the Environment and springs (the Jelševniščica and Otovski Breg), (ii) identify Spatial Planning, and the Ministry of Agriculture, For- the source of pollution and (iii) identify and apply meas- estry and Food. Figure 6: Sampled springs with plausible water flow direction and discharge (arrow width). Note differences in extent, land use (green-forest, light brown-agricultural land) and settlement distribution upstream of both highlighted springs. Making groundwater in the Danube region visible 58 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Monthly field measurements (T, SEC, pH, O ) and water We expect that other methodologies employed, which 2 sampling for basic chemical and isotopic composition in- include water level and discharge monitoring, hydro- dicate different catchment areas and most probably also geological mapping, microbial contamination of water, dilution effect, which is reflected in varying water qual- continuous nitrate monitoring for quantitative nitrogen ities (Figure 7). The Jelševniščica spring drains more ex- mass balance, definition of natural background concen- tensive and higher forested area, which results in better trations and anthropogenic inputs, passive sampling water quality if liquid manure application upstream of the of emerging organic compounds, and X-ray analysis spring is not excessive. The Otovski Breg drains a smaller of sediments at the springs will help us delineate and and much lower catchment area with a far higher share of characterize the catchment area, define the share of pol- agricultural land and settlements in the catchment area. lution between the most plausible sources (agricultural Significant differences have been detected in water T, SEC, production and municipal wastewater), and improve ex- isotopic composition ( � 2H, � 18O) and concentrations of isting and introduce new measures to minimize anthro-other pollutants, namely chloride and sulphate. pogenic pressure in the next year. Figure 7: Mineralization of water represented by two by far the most common cations (Ca2+ and Mg2+) compared with share of the � 18O . The Jelševniščica and Otovski Breg springs are bolded. References: Brenčič, M. 2002: Geologija Kostanjeviške jame (Geology of Cave of Kostanjevica). In: Hudoklin, A. (ed.): Kostanjeviška jama (in Slovenian). Jamarski klub, Novo mesto; Klub jamarjev, Kostanjevica na Krki: 70-87. Buser, S. 1976: Tektonska zgradba južnozahodne Slovenije. In: Osterc, V. et al. (eds.): 8.jugoslovanski geološki kongres Bled 1.-5. oktober 1974. Ljubljana, Slovensko geološko društvo: 45-58. Buser, S. 1968: Osnovna geološka karta 1:100.000 - list Ribnica.- Zvezni geološki zavod, Beograd. Making groundwater in the Danube region visible 59 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Cao, G. L., Han, D. M., Currell, M. J., Zheng, C. M. 2016: Revised conceptualization of the North China Basin groundwater flow system: Groundwater age, heat and flow simulations. Journal of Asian Earth Sciences, 127: 119-136. Čarman, M. 2010: Some cases of terrain unstability from the Dolenjska karst area. Geologija, 53/2: 169-172. Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: 515 p. Garven, G. 1995: Continental-scale groundwater flow and geologic processes. Annual review of earth and planetary sciences, 23: 89-118. Glavan, M., Pintar, M. 2010: Impact of point and diffuse pollution sources on nitrate and ammonium ion concentrations in the karst-influenced Temenica river. Fresenius environmental bulletin, 19(5): 1005-1014 Gleeson, T., Manning, A.H. 2008: Regional groundwater flow in mountainous terrain: three-dimensional simulations of topographic and hydrogeologic controls. Water resources research, 44: W10403. Goldscheider, N., Mádl-Szőnyi, J., Erőss, A. & Schill E. 2010: Review : Thermal water resources in carbonate rock aquifers. Hydrogeology Journal,18: 1303–1318. https://doi.org/10.1007/s10040-010-0611-3 Gorički Š., Stanković D., Snoj A., Kuntner M., Jeffery W.R., Trontelj P., Pavićević M., Grizelj Z., Năpăruş-Aljančič M., Aljančič G. 2017: Environmental DNA in subterranean biology: range extension and taxonomic implications for Proteus. Scientific Report, 7: 45054. https://doi.org/ 10.1038/srep45054 Habič, P. 1982: Pregledna speleološka karta Slovenije. Acta carsologica 10: 5-22. Habič, P., Kogovšek, J. 1992: Sledenje voda v kraškem zaledju Krupe v JV Sloveniji. Acta carsologica, 21: 35-76. Knez, M., Slabe, T., Šebela, S. 2016: Karst uncovered during the Bič- Korenitka motorway construction (Dolenjska, Slovenia). Acta Carsologica, 33/2: 75-89. https://doi.org/10.3986/ac.v27i2.511 Kogovšek, J., Petrič, M. 2016: Značilnosti pretakanja voda v kraškem zaledju Temenice. Acta Carsologica, 27/2: 221-233. https://doi.org/10.3986/ ac.v33i2.292 Kolar B. 2018: The threshold concentration for nitrate in groundwater as a habitat of Proteus anguinus. Natura Sloveniae 20(2): 39-42. Kovačič, G., Ravbar, N. 2010: Extreme hydrological events in karst areas of Slovenia, the case of the Unica River basin. Geodinamica Acta, 23/1-3: 89-100. Lapanje, A., Brenčič, M. 2015: Geološke in hidrogeološke razmere. V: PESKAR, R. (ur. D olenjske Toplice v odsevu časa : [znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih]. Dolenjske Toplice: Občina, 2015. Str. 39-52, ilustr. ISBN 978-961-281-758-9. Placer, L. 1999: Structural meaning of the Sava folds. Geologija, 41: 191-221. Polič, S., Leskovšek, H., Horvat, M. 2000: PCB pollution of the karstic environment (Krupa River, Slovenia). Acta carsologica, 29/1: 141-152. Premru, U, Ogorelec, B., Šribar, L. 1977: O geološki zgradbi Dolenjske = On the Geological Structure of the Lower Carniola. Geologija, 20: 167-192. Scheidler, S., Huggenberger, P., Dresmann, H., Auckenthaler, A. Epting, J. 2021: Regional groundwater flow and karst evolution–theoretical approach and example from Switzerland. Environmental earth sciences, 80: 201. https://doi.org/10.1007/s12665-021-09471-3 Tóth, J. 1963: A theoretical analysis of groundwater flow in small drainage basins. Journal of Geophysical Research, 68/16: . 4795-4812. Tóth, J. 1999: Groundwater as a geologic agent: an overview of the causes, processes, and manifestations. Hydrogeology journal, 7: 1–14. Making groundwater in the Danube region visible 60 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Managing vulnerable groundwat able gr er bodies: Case Dravsko polje Guided by: Janko Urbanc, Nina Mali, Sonja Cerar Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana (janko.urbanc@geo-zs.si, nina.mali@geo-zs.si, sonja.cerar@geo-zs.si) Introduction Due to its favourable hydrogeological characteristics, such particularly problematic, where the Skorba pumping sta- as good permeability and great thickness of the saturated tion is located, and which supplies the city of Ptuj and its zone, the Dravsko polje alluvial aquifer is considered one surroundings with drinking water. The problem of pollu- of the most prospective intergranular aquifers for drink- tion of the lower Plioquaternary aquifer is presented by the ing water supply in Slovenia (Figure 1). On the other hand, high concentrations of nitrates in the groundwater. There due to these hydrogeological characteristics, the Dravsko are occasional problems with water quality in the water polje is one of the most susceptible aquifers to groundwa- extracted from the Vrbanski plateau, where the region’s ter pollution. The poor chemical condition of the Dravsko largest pumping station is located. Some projects and ac- polje aquifer is the result of excessive concentrations of tivities aimed at the protection of drinking water quality nitrates and pesticides. The southern part of the aquifer is have been carried out in the Vrbanski plateau and also in Figure 1: Aquifer of Dravsko polje. Making groundwater in the Danube region visible 61 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia Dravsko and Ptujsko polje. In addition to the pollution to the east. There are three aquifers in the Dravsko polje of groundwater with nitrates and pesticides, there is also area (Figure 2; Klasinc, 2013). The first aquifer is the upper pollution consisting of inorganic elements, most of which Drava gravel and sand aquifer – an alluvial aquifer con- come from local sources of pollution and are therefore of- sisting of coarse-grained terrestrial sediments (gravel and ten not seen as characteristic parameters for the pollution sand) of Quaternary age. The second aquifer is an aquifer of groundwater flow in the Dravsko polje. The closed Rdeče in Tertiary sediments, which consists of sand, gravel, silt, blato landfill for non-hazardous waste is an example of clay, and marl of Tertiary age. The third aquifer is a ther- such loadings, where operational monitoring of the state of mal aquifer in deeper Tertiary sediments and pre-Tertiary the groundwater is currently being carried out since 2015. bedrock. It consists of sand, gravel, silt, clay, and metamor- phic rocks, and in some places carbonate rocks. Hydrogeological description of the Dravsko polje All three aquifers are developed in the vertical direction aquifer over practically the entire area. The first, alluvial aquifer, is located on the surface and down to a depth of approximate- Dravsko polje is the floodplain of the Drava River, which ly 32 m, the second aquifer in Tertiary sediments is gen- is filled with Holocene and Pleistocene gravel, sand, and erally located from a depth of 40 m and most often down clay loam sediments (Žlebnik, 1982). In the north, it starts to a depth of approximately 200 m, and the third, thermal with the urban area of the city of Maribor and extends to- aquifer, is at 1,000 and more meters deep the deepest. The wards the south as a predominantly agricultural area with distribution of pollution along the depth of the first aquifer smaller settlements. Dravsko polje ends on the SE side is fairly uniform. Part of the water body with poor ground- near Ptuj by the Drava River, where Ptujsko polje begins water chemical status is located in the alluvial aquifer. Figure 2: Conceptual model of the Dravsko polje aquifers (Klasinc, 2013). Making groundwater in the Danube region visible 62 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia The supply of drinking water is already largely supple- of soil. Measurement data is transferred via a GSM con- mented by underground water from the second aquifer, nection to the database at the Geological Survey of Slo- owing to the poor quality of the water in the upper aquifer. venia, where it is processed and prepared for further use. The available groundwater reserves in the Ptujsko-Grajsko polje tertiary aquifer are much more limited and cannot replace all of the water from the upper aquifer. In addi- Overview of drinking water in Maribor tion, there is already a serious risk of the penetration of contaminated water from the alluvial aquifer into the ter- Maribor is the second largest city in Slovenia, situated in tiary aquifer due to the drop in hydraulic pressure in the the northeast of the country along the easternmost part process of exploiting water from the tertiary aquifer. of the Alps atop alluvial deposits of the Drava river. As a consequence of the town’s growth and its industrial de- One of the most important observation stations for mon- velopment, pollution has become a major problem. The itoring changes in nitrate concentrations in the under- Maribor waterworks is a regional drinking water supply ground water of the upper Dravsko polje aquifer is the Sko- system for Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše, Kungota, Du- rba pumping station (Figure 3). In addition to continuous plek, Šentilj, and partly Radgona. Each day, 35,000 m3 measurements of nitrate concentrations in groundwater to 40,000 m3 of drinking water is pumped from 26 wells with a UV_VIS spectrometer, groundwater level, tempera- at 7 pumping stations (Vrbanski plato, Bohova, Betnava, ture, and electrical conductivity sensors are also installed, Dobrovce, Ruše, Selniška dobrava, and Šentilj-Ceršak) and as well as a small meteorological station measuring air sent into the network, which extends more than 1600 km. temperature and precipitation. Each station also has TDR meters for measuring the water content and temperature Approximately 60 % of Maribor’s water needs are sourced from the Vrbanski plateau recharge area in the northern outskirts of the city. In the distant past, the groundwater of the Vrbanski plateau was polluted with chromium. As a result, constant artificial recharge with water from Mariborski otok had to be introduced in 1986. This recharge causes a local rising of groundwater levels outside the city, thus preventing the intrusion of polluted water. Yet it became clear that further problems and stagnation of the water supply could only be prevented through intensive, well promoted investments into the new DEVELOPMENT PROGRAMME. The programme is based on analysis and investigations aimed at finding workable solutions, taking into account recent changes, ensuring water quality, rationalizing energy consumption, and the workforce. The development programme was part of a larger effort to solve problems related to the quality and quantity of Maribor’s drinking water, together with Figure 3: Measurement station Skorba V-2 for nitrate the problem of increasing water losses in the system. content in groundwater. The artificial recharge of 75 l/s from Mariborski otok no Making groundwater in the Danube region visible 63 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia longer ensured a sufficiently high quality of water from buška dobrava, Pohorje, and the right bank of the Drava the Vrbanski plateau. Immediate action was undertaken, river in the east. A mathematical model was implement- and the amount of recharged water was doubled to 150 l/s; ed for this purpose. The results indicate that the entire currently, 130 l/s of water is recharged. area extending from Limbuška dobrava to Dravsko polje is mainly recharged from the Drava: the largest share of Nevertheless, the problem of drinking water quality, es- water is recharged at Limbuška dobrava from the accumu- pecially of the water from Vrbanski plateau, still remains lation at Mariborski otok; less is recharged at the Meljski unsolved, which is largely due to the resources being lo- dam, and the smallest part in the area of Mariborski otok. cated under the polluted city and in growing transit traffic A considerable amount of groundwater also flows from in the region. Another more serious issue lies in the fact the recharge areas on Pohorje and Dravsko polje. In the that continuous monitoring had shown bad mud deposits east, the water also flows to the pumping station under the on the left bank of the Drava river along Mariborski otok. Drava. Interpretations of groundwater flow on the basis The static potential water level of the Vrbanski plateau res- of chemical and isotope analyses confirmed the results of ervoir near Drava river has fallen. The spread of polluted the mathematical model. The assumption that the zone of groundwater from any part of the city is becoming increas- depression extends eastwards under the Drava was con- ingly dangerous. The plan of the Maribor Waterworks is to firmed, thus the protection zones were extended in this provide maximum protection of the water resources in the direction up to the groundwater divide with its recharge Vrbanski plateau, in order to provide a reasonable starting area towards Pohorje. As water from the wells on Maribor- point for a medium-term plan, which would see reducing ski otok for the most part originates in Limbuška dobrava, dependence on a single water source by activating an addi- the whole of Limbuška dobrava with its recharge area was tional water resource, e.g. that in Selniška dobrava. also included in the groundwater protection zone. In the framework of the above stated problems in Mari- Investigations into the artificial recharge and protection bor’s water supply, three research actions were carried out of groundwater in the Vrbanski plateau in the past: Extensive experience of pumping drinking water for Mar- ibor from the Vrbanski plateau, years of the artificial re- Groundwater protection zones charge of groundwater by pumping water from Mariborski Since 1991, pollution involving chlorinated solvents in otok, extensive hydrogeological investigations of the aqui- the Maribor area has been critical. The pollution moves fer, and chemical analyses of groundwater all provide suffi- from the city towards the pumping station. It has been de- cient data and knowledge to draw the following conclusions: termined that potential polluters are active on the right • The protection and capacity increase of the Vrbanski bank of the Drava river, which leads to the possibility of plateau pumping station are inevitably connected with groundwater flow under the Drava from the right to the the artificial recharge of groundwater. left bank. The protection zones for the Vrbanski plateau • The artificial recharge of groundwater, provided that it at that time extended to the Drava river. Over the years, is performed correctly as regards technology and quan- the water table has fallen. The exploitation of water re- tities, can entirely prevent the pollution of groundwater sources has a wider impact than water extracted from coming from the city area and from the right and left wells, which reached beyond the protection zones of the banks of the Drava. time. Groundwater protection zones were reviewed for the • Sufficient hydrogeological data on groundwater flow Vrbanski plateau and for the recharge areas of the Lim- and the impermeable basement of the aquifer extend- Making groundwater in the Danube region visible 64 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia ing from Limbuška dobrava, over Mariborski otok and The facts presented serve as evidence that there are dif- Vrbanski plateau to the area under Maribor on both riv- ferent approaches to solving the water supply problems erbanks is available. in Maribor. On the basis of investigations, the most sat- isfactory solution for Maribor’s inhabitants will have The researchers behind the project are of the opinion to be chosen as soon as possible. The areas around the that the investigation offers a quick and reliable way of pumping stations of the Maribor waterworks are becom- obtaining the required results, which consist in increas- ing intensely urbanized, which adds to the problem of ing capacity and safer, higher quality groundwater free effectively protecting the Quaternary deposits in direct from pollution. interconnection with the Drava. Hence, increased pollu- tion levels are to be expected also in the future. Although Determination of water reserves and groundwater protec- the situation at these pumping stations will improve by tion zones in the quaternary deposits of Selniška dobrava water treatment (different pollutants require different The problem of extracting sufficient quantities of good treatment procedures, making the operation of water quality water from the Vrbanski plateau aquifer brings treatment plants technologically demanding), a new wa- up another question, namely that of retrieving addition- ter resource will have to be found, taking into account al water in the event of environmental accidents. Since the development of the city and its drinking water needs. 1993, the Selniška dobrava aquifer, which is 20 km up- Selniška dobrava represents the most appropriate area for stream from Maribor along the Drava, has been under such an undertaking. investigation. So far, investigation results confirm that this aquifer is a suitable alternative water resource for the supply of Maribor and surroundings. The main aquifer Rdeče blato landfill is located in the gravel deposits of the old bed of the Dra- va running parallel to the present riverbed. The aquifer Landfills are a necessary part of our way of life. They are is recharged from the Drava through the infiltration of generally considered a minor local nuisance, but they can precipitation and through seepage from the upper terrace be a major environmental problem, especially from the aquifer. Within the scope of the investigation, geoelectri- point of view of groundwater pollution. After the leachate cal measurements were taken to determine the basement: permeates the waste deposits and reaches groundwater eight piezometers were set up, a test well was constructed, and surface water, it can also cause contamination in the water levels were measured, and samples were taken for wider environment. Contamination in groundwater may chemical analyses. It is estimated that the water-saturat- degrade for decades or even centuries. Because landfills ed zone of the main aquifer is about 12 m thick and the have the potential to produce leachate for several hun- overlying stratum is 30 m thick, while the aquifer’s per- dreds of years, the proper operation of all landfill systems meability is 8.10-3 m/s. The area most suitable for well must be ensured during the process of waste site closure. construction is forested, which is favourable for the pro- During the time the waste is being degraded, proper oper- tection of groundwater, especially in the vicinity of the ation of all landfill systems must be ensured, while moni- pumping site. Chemical analyses of water samples deter- toring groundwater status. Such monitoring is carried out mines that the water is suitable for public supply purpos- in the hydrogeological target zone, a lithostratigraphic es. The research results show that the Selniška dobrava unit where groundwater contamination may occur due to aquifer is a suitable additional water resource with which leaching of contaminants from the pollution area (Cerar to supply Maribor. et al., 2022). Making groundwater in the Danube region visible 65 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia One example of a point source of pollution is the closed, the Silkem d.o.o. company for the disposal of waste from non-hazardous waste landfill of Rdeče blato (Figure 4), lo- the production of silicates (water glass, zeolites) and spe- cated on the flat part of Dravsko polje in the municipali- cial clays. Partial revitalization of the landfill was com- ty of Kidričevo. The landfill is located about 2 km west of pleted in August 2006. By 2005, the height of the waste the Kidričevo industrial area and lies northwest of the Pe- was estimated to be between 16 and 17 m. On 31th Octo- pelišče inert waste landfill (distance about 200 m). Today, ber 2007, the deposit of waste at the Rdeče blato landfill the landfill covers a total area of about 47 ha and consists of was closed. In total, some 4–5 million tons of waste are two landfill fields that were used in the past for the dispos- thought to have been deposited at the landfill. al of red mud. Red mud, a waste product of bauxite mining in the production of aluminium in the Alumina Factory The red mud was deposited on natural topsoil without ad- (TGA) and later in Talum d.d., was deposited in a liquid equate impermeable protection. Landfill drainage (own state in the landfill between 1954 and 1991. In 1991, the or leachate, recharge water, and precipitation) is not reg- landfill was revitalized with manure, sewage sludge from ulated. Earth trenches are dug along the landfill surface the Ptuj sewage treatment plant, ash, and soil. The revital- and at the landfill edge to drain water from precipitation, ized area was planted with trees and grass. Only an area of in which the water spreads freely and sinks into the high- about 7 ha remained active (Figure 4), which was used by ly permeable soil. No groundwater-protective sealing is Figure 4: The location of the Rdeče blato landfill on the orthophotograph. Silkem’s waste disposal area marked in orange. Making groundwater in the Danube region visible 66 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia known to have been installed before landfilling began. 9 km away from the landfill, the Kidričevo water pumping Thus, the leachate from the waste can initially enter the station, and the drinking water supply pumping stations groundwater in a vertical direction, but when it reaches Skorba in the north and Lancova vas in the south, as well the groundwater, the pollution spreads in a horizontal as the ecologically important area of 42,500 Dravsko polje, direction, i.e. in the direction of groundwater flow (west- the impact of which has not yet been determined. east) (Ivanuša-Šket et al., 2013). It is important to know the extent of groundwater con- The landfill is located on gravelly Quaternary layers of tamination in order to determine the necessary remedi- sand that lie at the upper end of the geologic profile and ation measures, especially with regard to drinking wa- represent a highly permeable open aquifer, in which the ter supplies. The results of the chemical analyses of the groundwater table fluctuates freely depending on the groundwater show that the most severe contamination recharge rate. In the area of the landfill, groundwater is of groundwater by landfill is present in the downstream recharged by runoff from the western side of the Pohorje wells, which is reflected in increased electrical conduc- Mountains and directly by the infiltration of precipitation. tivity and a significantly more basic pH, which is not typ- The Dravsko polje aquifer is in general very permeable ical for Slovenia. Increased mineralization or electrical (K = 10-3 m/s). Based on the permeability measurements conductivity downstream of the landfill is the result of in the observation wells, a permeability coefficient of groundwater contamination by sodium and sulphate. between 2.17x10-4 and 5.01x10-3 m/s was determined. The base of the aquifer is formed by the deeper Pliocene and The microelements, defined as indicative parameters for Miocene strata, which exhibit different permeabilities. monitoring the impact of the landfill on the groundwater status, mostly occur at trace levels or are below the limit of The groundwater in the landfill area flows from west to quantification of the analytical method (LOQ). The great- east, with a flow rate of about 1.73 m/day. The groundwater est contamination of groundwater is manifested mainly table is in a medium to low range, about 6 m below the in very high levels of aluminium, arsenic, molybdenum, surface, at an elevation of about 235 m a.s.l. The impact and vanadium. Among them, aluminium and arsenic ex- area of the landfill consists of a layer of poorly sorted sandy ceed the limits for drinking water. The results of chemi- gravel with silt, saturated to an average thickness of 35 m. It cal analyses of groundwater show that the contamination covers the area where the landfill is located and the down- plume extends in a narrow strip from the landfill in the stream area where pollution spreads from the area of the direction of groundwater flow at least as far as Talum d.d., landfill body. Potential recipients of groundwater pollution while the impact on the drinking water pumping stations from the landfill area are the Drava River, which is about of Skorba and Lancova vas has not yet been determined. References: Cerar, S., Serianz, L., Koren, K., Prestor, J., Mali, N. 2022: Synoptic risk assessment of groundwater contamination from landfills. Energies, 15/14: 5150. https://doi. org/10.3390/en15145150 Ivanuša Šket, H., Brenčič, M., Keršmanc, T. 2013: Program obratovalnega monitoringa podzemnih voda za zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Rdeče blato – Talum d.d. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja, Maribor: 76 p. Klasinc, M. 2013: Pliocenski vodonosnik Dravskega polja : diplomsko delo. Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 85 p. Žlebnik, L. 1982: Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija, 25: 151–164. Making groundwater in the Danube region visible 67 6. Slovenski geološki kongres, 3.-5. oktober 2022, Rogaška Slatina SPONZORJI IN RAZSTAVLJALCI Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi 5th IAH CEG conference, 5-7 October 2022, Rogaška Slatina, Slovenia SPONSORS AND EXHIBITORS Making groundwater in the Danube region visible 69 Generalna sponzorja/General sponsors Zlati sponzor/Golden sponsor Razstavljalci/Exhibitors Sponzorji/Sponsors Minervo KMETIJA TERAN PRIZNANO TRADICIONALNO POIMENOVANJE UKMAR - PRIMOŽEVI vinorodni okoliš K R A S KRALJICA TERANA Kmetija Ukmar • Primoževi • Ponikve - Sežana P R I D E L A N O V S L O V E N I J I 2022 - 2023 Gostitelj/Host Document Outline Mineral and thermal waters in the Sotla region Hydrogeological features of the Dolenjska karst Managing vulnerable groundwater bodies