r
r
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto * • .	$6 00
Za pol leta .....	$3 00
Za New York celo leto -	J^.OO
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
r"-
List slovenskih^delavcev v Ameriki.
■3
r i
largest Slovenian Da2j in the Unit«! State«.
Issued every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers.
tZLEFOX: COBTULNDT 2876	Entered m Second Glasa Matter, September 21. 1903. at the Post oiiice at Aew VorK, Bi. Y., unaot Act of Congresa of March 'A, 1879.	Tfil-jerON:	COETLANBT 287«
NO. 266. — ŠTEV. 266.	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 12, 1926. — PETEK, 12. NOVEMBRA 1926.	VOLUME xxxrv.	— USTNIK XXXIV
FRANCIJA BO DEPORTIRALA
ZAROTNIKA GARIBALDIJA
Francija namerava deportirati Garibaldija radi zarote, skovane z vednostjo fašistov. — "Vojni junak" bo tudi izbacnjen iz Častne legije. — Pariške oblasti pa trapi vprašanje, kam naj pošljejo njega in njegove pristaše.
poveljniki ameriških poTNisKii i ladij Uga narodoy ^ j STRAH PRED PREOBRATOM
okupacija Porenja.!	NA ROMUNSKEM
-- i . v-
Zavezniki bodo opustili Prebivalci Bukarešte pravijo, da se bo kmalu spo-svojo stražo ob Renu.	prejšnji ministrski predsednik Bratianu s
prijatelji Karola. — Bolezen monarha povzroča vznemirjenje, ker bi smrt dvignila vprašanje glede nasledstva.
PARIZ, Francija, 1 1. novembra.— Docim je d: plomatična plat cele zadeve že zaključena, je pri tisnila francoska policija včeraj zvečer svoj pečat na akte, tikajoče se Garibaldijeve afere.
Ministrski svet, ki se bo sestal danes zjutraj, bo sprejel dolgo poročilo ministra za notranje zadeve Alberta Sarrauta. To poročilo je včeraj zvečer zaključil ravnatelj tajne službe M. Chiappe s svojimi pomočniki, ki so bili zaposleni z zadevo. Kot se domneva, bodo ministri priporočili deportacijo ne le polkovnika Garibaldija, temveč tudi vseh soudeležencev pri katalonski zaroti, — polkovnika Ma-cia ter več sto Spancev in Italijanov, zapletenih v zaroto.
Chiappe se je posvetoval včeraj z Briandom in Sarrautom glede primerne kazni. Posamezen rekord o vsakem možu je bil poslan generalnemu
pravdniku.
Garibaldi in Macia ter nj^h sozarotniki bodo najbrž podvrženi členu 84 kazenskega zakonika, ki se glasi:
— Vsakdo, ki s sovražnimi dejanji, neodobre-nimi od vlade, eksponira državo k napovedi vojne, bo kaznovan z izgonom.
V slučaju španskih zarotnikov bi bile lahko iz-i rečene ostre kazni na temelju postav, ki prepove-i tluje^o nošnjo ali skrivanje vojnega orožja. Sku pino 400 bomb in granat so našli v tajnih skrivališčih polkovnika Macia in njegovih zarotnikov, a ker niso niti Spanci, niti Italijani, se jih hoče vlada iznebiti kar najhitrejše mogoče na temelju zgoraj namenjene določbe.
Težkoče se bodo najbrž pojavile vspričo vpra sanja, kam naj se jih pošlje, kajti noben sosedni narod ni posebno željan sprejeti tako nevarnih zarotnikov. Zarotniki po si na vse načine prizadevajo, da se izognejo španski in italijanski meji.
Najhujši udarec za polkovnika Garibaldija pa je obvestilo, da bo velika kancelarija Častne legije kmalu dobila oficijelno zahtevo, naj izbriše iz vrst članov ime potomca slavnega italijanskega oprostitelja.
Tekom preiskave je bil rdeči trak Častne legije, katerega nosi ponosno v svoji gumbici, vir velike utehe za Garibaldija. Večkrat je omenil rdeči trak v podporo svoje trditve, da je v srcu gentleman in da ni nameraval nobenega zla proti svojim proti-fašistovskim prijateljem. Izguba traka bo za Garibaldija zadnje in zaključno znamenje da ga Francija ne smatra več za častnega moža.
PARIZ, Francija, 1 1. novembra. — Vse kaže, da je bila španska vlada dobro zavarovana pred možnim uspehom katalonskega separatističnega gibanja, katero je uničila francosko policija.
Soglasno s tajno službo, je neki Italijan, kojega ime ni bilo objavljeno, posvaril špansko vlado, da se pripravlja puč proti njej s francoskega ozemlja in da je španska vlada odredila nato vse potrebno.
Trajen svet Lige narodov bo mogoče prevzel posle vojaške komisije. Trije narodi se posvetu jejo.
Brodovjn. ki jo pori upravo r»i ted States Lines. povelj ti jejo možje, ki jih vidite nas liki. Z leve na desno so: viee-eommodore Cunningiiam, general Palton in commodore ITartlev.
Ostra ameriška, poslanica Mehiki.
Združene države so poslale mehiški vladi poslanico, ki je baje zelo ostra ter vzbuja strah, da bodo postali odnosa-ji napeti. — Kellogg za konečni sporazum gle-d e lastninskih pravic Amerikancev.
Mož je nameraval utopiti svojo ženo.
PARIZ. Francija, 11. novembra. — Aktivni pojrovori se bodo vršili med Parizom. Londonom in 1 lerlinom glede možnosti, da se stavi na mesto sedanje medzavozniške kontrolne komisije trajno komisijo IJ^e narodov za vojsi-ško kontrolo.
Francoski minister zn zunanje zadeve. .M. P.rianri Je sprejel vro-] raj markija Crewe, angleškega j poslanika v Parizu, in generala j Waleha, predsednika medzavez-j niške vojaške kontrolne komisije | te razpravljal z obema glede rii-! plomatienih in tehničnih točk problema. Nadaljni pogovori se bo-
■ c-i
i rio vršili potoni običajnih diplo-I matičnih stikov v treh glavnih | mestih in vprizorjeni bodo napori, da so ugodi nemškim željam, ria se uravna vojaško kontrolno vpra
2ena je skočila iz avto-1*anje med sedanjim časom in so mobila, predno ga jertankom TiiKineBa 8veta-mož zavozil v reko. —
Francozi in Angleži baje soglašajo, tla je odvisno od Nemčije, če Izvlekli so ga iz vode ter ho stopila na mesto medzavezni-
ške komisije Ligina komisija.. Povriarja so, da kažejo zadnja meriza vozniško komisije
pridržali na obtožbe žene.
^	George Lnpinom v
MEXICO CITY. Mehika. 11. no-	v"
,	... .„	r rane
vembra. — Najnovejša poslanica.
Mrs. Helena I*npino, stara 2<i : let, stanujoča v Brooklvnu, ki je 1 pobegnila z ameriškim mornarjem
Bordeaux, ija li ta lfH!>. je bila srečna
katero jo poslala meriška vlada mehiški v sporu radi mehiških zemljiških in petrolejskih postav, je bila izročena tukajšnjemu zunanjemu uradu. Čeprav ni hote! Arthur Schoenfolri, tukajšnji ameriški pooblaščenec, razpravljati o tej poslanici, so je vendar izvedelo, da predstavlja enega najmočnejših protestov, kar jih jo kedaj prišlo iz Washingtona.
Glasi se. da ho kabinetni sesta-nek takoj razmišljal o tem poročilu.
Mehiški uradniki nisn hoteli razpravljati o poslanici. V splošnem prevladuje mnenje, da bo do-vedla najbrž rio izpremenitve ori-nošajev meri obema deželama.
WASHINGTON, O. C.. 11. nov. Ameriški državni department je poslal mehiški vladi zelo ostro poslanico v protest proti zemljiški in petrolejski zakonodaji ono dežele, soglasno z informaeiiami. ki so prišle iz zanesljivega vira. Spo-
rio pred enim letom. Lupino je za- '
poročila
na konferenco poslanikov, da niso nudili Nemci zadovoljstva glo-<ie številnih točk. Odločna nota, ki je bila poslana v Berlin pred tremi tedni, je vzbudila protest v berlinskem časopisju, ki je trdilo.
j da je Nemčija zadostila svojim pustil morje in ona so mu je tu-j obveznostim ple(le tega. Sest točk kaj pridružila. Dobil je službo kot' je ost;llo odprtIh> v kolikor fita
preiskovalec neko odvetniške ( prizllcleta London in Pariz in naj-tvrdke. Rodita je deklico, ki je|bo]j važ})fl t(l], Sf) l)j]p tajnp voja. stara sedaj Sest let. in bodočnost gke ^^ tp ntnlbe y Koeni„s. je bila obema zagotovljena. — je bero-n izjavila žena. dokler ni njen mož prod enim letom zavaroval njenega življenja za $10.000.
To zavarovanje je pričelo njeno nesrečo Rekla jo. da je i z prva protestirala, ker je bila njena po-liea predraga, a mož jo je zavrnil. Nato je postala vznemirjena, ker je Lupino porabil za plavalne lek~ eijo denar, o katerem je riomne-■ vala. da ga nosi v banko.
Naslednji dogodek se je za vršil, ko jo je njen mož orivedel na veslanje v Shepsheari B&v ter se je čoln preobrnil. Drugi veslači so jo rešili.
Rekla je nadalje, da je še vodno ljubila svojega moža. čeprav ni bil dober ž njo. in čeprav ie zbo
DUNAJ, Avstrija, I 1. novembra. — Poizvedo-vanja, vršeča se v Bukarešti, so razkrila v boljše 'informiranih krogih vedno bolj naraščajočo ner-voznost, kajti povratek prejšnjega prestolonaslednika princa Karola ni tako gotov kot se je splošno domnevalo, ko se je kraljica Marija pobotala z njim.
Spor se razvija baje v boj med prejšnjim ministrskim predsednikom Bratianu ter pristaši prej šnjega prestolonaslednika. Tozadevni riziki bi bili končani z nenadnim preobratom s te ali one strani.
Ni kdo pa ne ve, kdo bo poskusil ta preobrat in še manj je znano, kojemu se bo posrečil. Celo oni, fcci so trdno prepričani, da se nahaja Romunska na robu resnega preobrata,, ne morejo nuditi nikakih razlogov za svoje mnenje.
Karol in Bratianu sta trpka sovražnika. nseKno in politično. Edina resna pretnja za silo Bratiana in interese, katere zastopa, je možnost, da postane Karol kralj. Ko je bila ta možnost odstranjena, je bilo stališče Bratiana ojačeno potom kontroliranja regenstva. Restavriranje Karola bi pomenjalo vsled tega razkrinkanje interesov Bratiana, kar bi pomenjalo večjo nevarnost kot porej. Brez dvoma je opaziti močno gibanje, da se postavi Karola zopet na prejšnje stališče. Temu načrtu pa ostro nasprotujejo pristaši Bratiana, in boj je postal vsled tega zelo napet.
V glavnem je cela stvar odvisna od zdravja kralja, ki je že dalj časa nezadovoljivo in ki se ni prav nič izboljšalo, odkar se je Karol odpovedal svojim pravicam. To pa nikakor ne pomenja, da je resno ogroženo ali da je okrevanje izključeno.
Lastno poslaništvo Canade.
LONDON, Angl'ja, 11. nov.' — Na tu zborujoči angleški državni konferenci je privolila anglefeka' vlada v zahtevo Canade, da ima svojega lastnega poslanika v AVasliingtonu, s polnim štabom. Ca na risk o poslaništvo pa se bo' razlikovalo od angleškega v tem,1 da se bo pečalo izključno le s tr- j govinskimi vprašanji. Dobilo bo^ svoje lastno poslopje v zveznem glavnem mostu ter ne bo v nobe-' ni zvezi z angleškim poslaništvom. Kot prvi canadski poslanik bo prišel v Washington Vincent Mas-sey, petičen prebivalec Toronta.
Nov proces za pastorja.
ROCHESTER, N. Y„ 11. nov. Prizivni oddelek najvišjega sodišča je razveljavil obsodbo prejšnjega pastorja Charles Flaber-tvja, starega 72 let, iz Mount Mor-risa. ki je bil spoznan krivim izvr-šenja nepostavne operacije na 22 let stari Klari Magan ter obsojen na 15 let ječe. Sodišče je odredilo nov proces.
Flaherty se je moral že leta 1901 zagovarjati proti obtožbi, da je umoril Michaela Banders iz Mount Morrisa. a sodnik Trasher. ki je vodil proces, je naročil porotnikom, naj ga oproste. Leta 1907 je bil procesiran radi nedovoljenega izvrševanja zdravniške prakse, a je bil zopet oproščen.
ročilo je bilo tako ostro, da bi bi- lola od ])lina ki je llliajai na
la vzbujena splošna skrb glede bodočih odnošajev meri obema deželama, če bi postala vsebina zna-
skrivnostni način v njeni sobi. Xa vse to pa ni mislila rio včeraj zvečer, ko jo prišel nien mož domov
na. Nota sicer ne predstavlja ul- ter rekel (la ho?e 0tlvesti v o-timata. a ie sestavljena na tak
način, da ne more biti mehiška vlada glede nje v zmoti.
"Ameriški poslanik Kellogg v Mehiki je bil prejšnji teden tukaj tej* se je posvetoval tako s predsednikom Coolirigem kot državnim tajnikom Kelloggom. Prejšnji ameriški poslanik v Mehiki, Charles Warren iz Detroita, katerega se smatra za enega najboljše informiranih oseb glede mehi-
pero.
— Oblekla sem se. — je izjavila ter ko odpeljala v majhnem avtomobilu. Peljala sva se preko Brook!vn mosta, a mesto da bi zavil proti goren.iemu delu mesta, je zavil proti jutru. To se mi je zdelo čudno, a ničesar nisem rekla. dokler ni namenoma obrnil kare proti vodi ter pričel hitro voziti. Tedaj srm zakričala ter skočila ven. Prepričana sem. da
Zavezniki bodo predložili najmanjše zahteve. Francija želi pomagali nemški vladi z akcijo, ki bi utrdila Thoirv politiko, posebno odkar so izginila upanja na skorajšnjo izpraznenje Porenske. ker ni mogel zunanji Streseniann ni^iiti dostnih kompenzacij, ki bi sprijaznilo francosko javno mnenje s hitrim umaknenjem.
Rcsignacija gener. von Seockta z mesta poveljnika nemškega nega dovoljenja. Reichsvrehrja je pospešila Cham-j " berlainovo in Brianriovo politiko glerie mednarodne sprave in vsled toga jo vrjetiio, da bodo pogajanja tekom tekočega meseca v toliko napredovala, da se bo mogel svet Ligo narodov sestati prvikrat
Spominski revolverji ne- Mosu, ki živi sedaj v izgnanstvu.
postavni.	j Pretl kratkim si je baje domiš-__ j Ijal, da jo bizantinski cesar ter
V Jama i e i
AVall iz Astorije spoznan krivim, da je kršil Sullivan postavo, ker je hranil v svojem stanovanju re-volver in druga strelna orožja minister fc.ot Kj>omjn lla svetovno vojno, ka-
Briandu za-	„ .-;» ■ i i i
t ere se je udeležil, a je bil odpuščen s suspendirano sodbo. Sodnik je izjavil, da je protipostavno imeti v svojem stanovanju revolver ali kako drugo orožje brez urari-
... . , , . T zahteval, da ga prevedejo v Can-o bil včeraj neki J.1 , a. .	.
... grad. Številni so pa mnenja, tla
možak le simulira, v upanju, tla
bo ušel z lažjo kaznijo.
General Pan^alos je baje umobolen.
LONDON, Anglija. 11. nov. — V poročilih, ki so riošla s Krete v Atene, se glasi, da je že dalj ča-v svoji reorganizirani obliki v sa opaziti znake umobolnosti na
skrajno ugodnih okoliščinah.
prejšnjem grškem diktatorju Pan-
Grofica Karolyi opustila tožbo.
MONTREAL, Canada, ,11. nov. (Jrofica Karolyi, kateri je ameriški državni tajnik Kellogg zabranil v stop v Združene države, je izjavila včeraj v nekem tu kakšnem hotelu, da jo obvestila svoje pravne zastopnike v New Torku, naj umaknejo njeno tožbo proti državnemu department!!.
ROJAKI. NAROČAJTE SE N 4 'GLAS NARODA". NAJVEČ H SLOVENSKI DNEVNIK V ZD T? np* a xr aw
ških zadev, se je tudi posvetoval
s predsednikom in državnim taj-,me ^ "toIV,tl tor 1coloktatI nikom.
zavarovalnino.
i kom vožnje, so opazili častniki.
Hotel vtihotaoiti ženo in tla zah/eval »^»i™ yel,k(-
-	i množine hrane, m ko je dospel
OtrOKa. »	! parnik, so opozorili na to priselje-
j niškega inšpektorja Montgomery-John ITipp. nemški natakar na ja, ki je našel Mrs. Ilipp in ličer-parniku Leviathan, ki je dospel ko v neki kabini drugega razro-' semkaj pretekli pondeljek. je bil da. Hipp je nameraval vtihotapiti preveden s svojo ženo in sedem- svojo družino ter jo je nastanil na letno hčerko na-Ellis Island. TeJparniku kot slepa potnika.	i
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali Kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i«, «Jko boste vpoitevali svojo korist iD našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji		Lire	
Din. .	600 ____ $ 9.45	Lir ...	... 100 ..	.... $ 4.80
Din. .	... 1,000 .... $ 18.60	Lir ...	... 200 ..	.... $ 9.30
Din. .	... 2,500 ____ $ 46.25	Lir ...	... 300 ..	.... $13.65
Din. .	... 5.000 ____ % 92 00	Lir ...	... 500	$22.25
Din. .	... 10,000 .... $183.00	Lir , ,	... 1000 ..	$43.50
Za	pofilljatve, M presegajo DeaettisoC Dinarjev all pa			Dv&tlsoč Lir
dovolj a jemo poseben aneaku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem piana Izvrtaj —.
v najkrajšem
Posebni podatki.
Pristojbina ca izpisala ameriških dolar, jev v Jugoslaviji In Italiji znate kakor ■ledi :za $25." ali manj i znesek 78 een-tov; od $25. naprej do (300. pm 3 cente od vsakega dolarja. Za vežje »vote po fi* dogovora.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street	piu»e: oobtlanot isst	New York, N% Y«
/
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Saber, president.	Loni* Benedik, treasurer.
Place of buanoM of the corporation and addressee of above officers: i2 Cortland t Bt^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
G h A S N A B O D A ' "Voice of the People"
Issued Every Day Except 8undays and Holidays.
Za celo leto velja Ust ta Ameriko
m Kanado--------$6.00
Za pol leta__________$3.00
Za Četrt leta______________$1 JiO
Za New York ta celo let4 Za pol leta___—_
$7.00 _ $3.50
Za inozemstvo ea celo leto ~~$7.00
Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-tov. prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče ri a 7m rti i t da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876•
TRETJA POŠILJATE V: — PRISPEVKI PITTSBURŠKIH SLOVENCEV
Ker dobro poznamo zavednost pittsburških rojakov, nas ni posebno presenetilo pismo, ki smo ga te dne sprejeli ter se glasi .*
Pittsburgh, Pa., 8.'novembra 1920.
Cenjeno uredništvo:
Kot je bilo že poročano v listih, smo tukaj v Pittsburgh!* ustanovili odbor za pomor poplavljencem v Sloveniji.
Do zadnje nedelje je bilo skupaj nabranega $175.05 in ta znesek smo poslali na tvrdko Frank Sakser v New York z naročilom, da ga odpošlje v stari kraj.
Gornji znesek so darovali sledeči:
Po $25 00: Slovenski Dom na 57. cesti in družina Franka Eržena ;
po $20.00: Frank Oblak ; po $10.00: Anton Zbašnik in Joseph F. Kobe; po $5.00: Ivan Varoga, družina Antlogar, družina Pogača r. Anton Dekleva, George VTitkovič, Mike Pirnat; po $3.00: Jakob Derlin;
po $2.00: Frank Mevšek, Ignac Grabljevie, Jakob Valko. Lu-dovik Bogataj, Anton Bogataj, John Vehar, Joseph Tolar. John Trempus;
po $1.50: John Kravland;
po $1.00: Mrs. Zelnikar, Pavi Klun. Anton Sprohar, Alojs Kompare, Joseph Matičič, Math Jakše. Andrew Coghe, Frank Korošec, Frank Arch, Vincenc Volk, Tomaž Tašič, Vinko Bezal, Frank Tolar. John Šlapar, John Furar, Matija Pavlakovič, Vinko Kristan, Math Balkovec. I., Nicholas Povše in Pavel Bara;
po 50<«: Joseph Jane, Nick Znnie, Frank Gerlovič, A. ,T. Muker. •T. B. Oesaree, John Čudvat, John Vitez. Anton Tomšič, Joseph Iva-"Tišie. Joseph Čadonič, John Golobic, Joseph Balkovec, M. Zunič, M. Ordun. Georere Starešinič, Joseph Adlešič; po 30«?: neimenovan.
po 25<*: Nick Vinkovič. Frances Brožič, Mrs. Zalič, Mrs. Va-George Vidina.
Prihodnji izkaz bomo priobčili zopet takoj v listih, kakorhi-'•o nabere kak manjši znesek.
Žel eti ie. da hi se nabiralci kolikor mogoče potrudili in obiskali "•im več mneroče naših rojakov po Pittsburghu in okolici.
Nepotrebno je poudarjati, da bodo naši nesrečni bratje v stavam kra iu z največjo hvaležnostjo sprejeli vsako darilo. Tudi ni t.obenega dvoma, da bo društvo Rdečega Križa v Ljubljani vpo-Števalo našo željo in razdelilo znesek med najbolj revne in prizadete družine.
Gorinavedenim darovalcem se v imenu odbora in tudi v imenu prizadetega ljudstva najprisrčnejse zahvaljujemo za njih velikodušnost.
Ostale rojake, ki niso še darovali, pa prosimo, da temu slede in darujejo po svoji moči.
Frank Oblak, tajnik.	Trank Erien, blagajnik.
Svoto $175.05 smo poslali v dolarjih Rdečemu Križu v Ljubljano.
Rderi križ bo poskrbel, da bo s tem denarjem poma-erano najbolj prizadetim poplavljencem.
Veseli nas obljuba članov nabiralnega odbora, da s to pošiljat vi jo še niso zadostili težavni nalogi, katero so samovoljno prevzeli; da bodo še naprej apelirali na usmiljena srca, da bodo obiskali vse rojake in skušali nabrati r*imvečjo svoto v ta človekoljuben namen.
Pittsburska slovenska naselbina naj bo v vzgled in bodrilo vsem ostalim slovenskim naselbinam v Ameriki.
Če ste se naveličali
navadnih...
^^ IGARETE so kot zabava, nekaj časa prijetno. potem pa pozabljene, nekatere sedaj tako mrtve kot njihov pepel.
Toda Ilelmar, cigareta redkega čara, ne pripada tej pozabljeni družbi.
Priljubljena že dvajset let, je danes bolj popularna kot kdaj prej. Zatorej, če .ste se naveličali navadnih,
Seznanite se s
Will JA
Kraljico izrednih cigaret.
PREVIDNOST JE POGLAVITNA STVAR
Rojaki večkrat čitajo v listih oglase, v katerih jfh podjetniki vabijo na delo.
Ponudbe so vabljive, in stvar dotičnega je, ki se hoče oglasu odzvati, da se prepriča, če vabljive ponudbe niso obenem tudi varljive.
Delavski položaj v West Virginiji se je zadnji čas nekoliko izboljšal. Posebno kar se tiče razmer v premogovnikih.
V West Yirgini je malo linijskih inajn. Ker se je v-led štrajka angleških premogarjev produkcija ameriškega premoga znatno povečala, se je iz West Virgini-je dosti majnarjev podalo v unijska polja.
Lastniki nekaterih westvirxinskili premogovnikov so zvišali premogarjem plače za trideset odstotkov. To smo čitali včeraj v posebnih brzojavkah.
Vse rojake, ki so namenjeni v West Yirginijo pa opozarjamo, naj se prej prepričajo, koliko je resnice' v obljubah premogovnih družb. Prepričajo naj se bodisi osebno, bodisi potom kakega svojega prijatelja.
Rojaki, ki žive in delajo v West Virginiji, bi napravili neizmerno uslugo marsikateremu brezposelnemu, ako bi poročali, kakšen je pravzaprav položaj v tamošnjih majnah.
Vsako tozadevno poročilo bomo z veseljem objavili.
nes Bencan! Glas Naroda je to ne-pobitno dokazal! Zato bom pa zdaj plačalin izpolnil, kar sem bil obljubil! —
Delavec.
JUGOSLAVIA IREDENTA
NOVICE 11 SLOVENIJE
"Lega Nazionale".
Ob koncu šolskega leta 1 n2.">— 1026 je bilo v rikreatorijih in za-poslovalnieah. ki jih vzdržuje 'Lega Xazionale* po slovanskem o-zemlju. 2307 gojencev. V svojih 70 otroških vrtcih, ki jih v zadnjem času imenujejo materinske šole. je potujčevala v zadnjem ( .šolskem letu 3000 otrok. — Za novo šolsko lelo pričakuje. <la bo število trok v materinskih šolah
Aretacija mladega nasilneža.
Aretirali so orožniki Mirka Mačka, doma iz Velesovega pri Kranju, ki je ob priliki nedeljskega cerkvenega proščenja v Šenčurju napadel iu z nožem smrtno ranil Alojznja štera. 1S-letnega županovega sina z Vilso-kega. MaT-ek je star 20 let in se izgovarja s pijanostjo. Slučaj ponovno ilustrira poguben vpliv alkohola. Maček je bil oddan v zapore kranjskega okrajnega sodišča.
Vlom v mengeško hranilnico.
Tržaški vlomilci, ki so se povrnili po večmesečnem odmoru zo-
zrastlo na 5000. ker so se med-jPet v naše kraje, po svojem brez tem odprli otroški vrtei v T.abin-' uspešnem prvem poskusu v Kme-
ščini, Pazinščini. Podgradn. Vrsa-rn. Barbarni in Bnzonščini.
tijski družbi v Ljubljani, niso obupali. V zavesi i. da pri znani
"Popolo cli Trieste" pravi v svo j previdnosti podjetnikov in funk-jem tozadevnem poročilu, da bo, eijonarjev v raznih zavodih v
o teh pokrajinah, "ki jih je Avstrija držala v najbolj globoki nevednosti, in kjer biva na pol divjaški narod, ki je vedno v nevar-
Ijubljanskih blagajnah ne bodo našli velikih denarnih svot. so se po prvem svojem neuspehu umaknili iz mesta in krenili raje na de-
nosti pred roparji in morilci*'. Še,želo.
izgovoril na drugem mestu. 7s< skrajno nesramno razžalitev slovanskega naroda nimamo besede, pač pa moramo pritrditi ''Popoln"'. da živi ta narod v večnem strahu pred roparji in morilci. Kdo pa .so ti roparji, požigaiJci in morilci, to so predobro pokazal
Te dni so se pojavili v okolici •Tarš, pozneje na večer pa v Mengšu trije mlajši moški, opravljeni vsi zelo dostojno, skoro elegantno. Videti jih je bilo še v mraku na cesti, v temini pa so izginili kakor kafra.
Pozno ponoči, od nosno že v jn-
dosedanje volitve v Istri, požigi t tranjih urah naslednjega dne se Narodnih domov in vsi drugi fa-U> naenkrat raznesla po Mengšr šistovski pohodi. Poročilo zna ce-1 senzacija, da je bilo ponoči okrog lo, da prihaja ogromno število polnoči vlomljeno v blagajni ITrn
prošenj za otvoritev nadaljnih o-troških vrtcev. Kdo ve. kdo nače-Ijuje slovanskim občinam in kako se stavljajo take prošnje, temu ni treba nadaljnega komentarja.
"Lega Xazionale" obžaluje, da ne more ugoditi vsem prošnjam in da se bo morala letos omejiti na otvoritev samo 7 novih vrtcev. Drugi pridejo kasneje na vrsto.
Da bo pa njeno delo bolj uspešno. je izredna komisija za upravo tržaške pokrajine, na svoji zadji seji sklenila, da poviša prispevek za "Lego Xazionale" od 10 na 20 tisoč lir. Tako je Slovan v Italiji prisiljen, da prispeva za ustanovitev in vzdrževanje lastnih raznarndovalnie. Sicer mora tudi drugače 1o storito. Saj mora slo-vanska občina, ki ji načeljuje tujec, ali odpadnik, dati brezplačno na razpolago prostore in učna sredstva in mora tudi v gotovini prispevati k tej in drugim sličnim ustanovam.
Grozna nesreča.
Med Ajdovščino in Sv. Križem je drvel avto nekega trgovca iz Palmanove. Xasproti je prišel voz s parom volov. Voznik je hotel naglo stopiti z voza, pri tem pa je padel in ostrina avtomobilskega blatnika mu je odrezala glavo. Šofer sp je javil sam orožnikom v
nilniee in posojilnice v Mengšu. Renzacijonalna novica ie b!la 1st i nita. Svedrovci so vdrli v prostore posojilnice skozi okno ter strokovnjaško po sredini prerekali blagajno znamke "Adlersflnegel". iztrgali posamezne kose in jo na to nasiloma odprli. Vlomilci. Vi so upali dobiti velik plen, se skoro niso urezali. Odnesli so m al lesen zabojček, v katerem se je nahajalo 13.068 Din. in 57 par gotovine, nadalje 3 hranilnine knjižice. Ive glaseči se na ime Terezije Flor-jančič z vlogama po 7258 Din. in 4000 Din., tretja pa na ime Jurija Stoparja z vlogo 3500 Din.
Slovenski rudarji v Franciji.
O priliki lanskoletne redukcije rudarjev v Trbovljah je odšlo veliko število slovenskih rudarjev v Francijo iskat dela. Ker možakarji niso bili vešči francoščine, niti niso poznali razmer, jih je padlo več v mreže brezvestnih agentov, ki so jih poslali v tujsko legijo. Sedaj pišejo domov obupna pisma. Uporabljajo jih kot težake pri zgradbah fortifikaeij v Maroku. Delavci se pritožujejo zlasti radi slabe hrane.
Franc Klemen pod ključem.
Xevarni svedrovec Franc Kle men, ki je pobegnil, kot znano
..........v. . ,	. pred krakim iz umobolnice na
Ajdovščini. Ponesrečeni kmet ip ,	- i 1	vi
i Studencu, se 111 dolgo veselil svo-
bode. Kot poročajo iz Planine, so ga aretirali z njegovo prijateljico ! Angelo Podržaj, ki mu je poma-
Dopis.
POLOŽAJ V ITALIJI...
Mussolini je izbacnil k zbornice vse poslance, ki se niso strinjali ž njim.
Če bo šlo tu ko naprej, bo kmalu sam v parlamentu. Ta samota bo zanj nekaj strašnega, ker bo uverjen, da niso šli stotLsočeri njegovi nasprotniki Matteottijevo pot.
2e enega samega Matteottija je bilo težko spraviti s
sveta.
Toda Giaeomo Matteotti je bil ponižna ovčiea v pri-meri g tistimi, ki jih bo Zbistrilo Museolinijevo nasilje.
Brooklyn, N. Y.
Gospod Grdina. ali se hočete še naprej smešiti ? Hinavska frazari-ja ? Kaj pa vi s tem mislite?! Če I ste nagrado obljubili, jo dajte, in • ee jo je Glas Naroda obljubil slepcem, jo bo tudi dal, to je jasno kot beli dan.
In pri vsem tem ni prav nič hinavskega ; jaz vidim v vašem dejanju več hinavščine, ker se branite izpolniti svojo obljubo! Mislite si: za dobro reč hoče dati, da , ima zato več oprijema na javnost. Jaz vam v srce vidim in se ne bojim tega povedati.
Ce ste javno obljubili in je tudi Glas Xaroda javno dokazal ter članica očitno trpela vsled izklju-čenja iz Jednote, kdo je potem hinavec? Kdo je figa-mož? Kdo more torej žeti odobravanje med vsemi onimi Slovenci, ki hočejo količkaj samostojno misliti? Gotovo je, da ne vi! To si zsbijte v fflavo enkrat za vselej!
Ali veste, kako imenujejo take Hudi. ki ne vedo, kaj govore? — Čvekače in babe! Jaz sicer ne za-
gotavljam. da ste, ampak dokler ne izpolnete svoje obljube, se pa nikar ne jezite, če vas ljudje smatrajo za babo!	[
Ce pa vi akcijo za slovenske, slepce v splošnem smatrate za hinavsko frazarijo, je pa seveda' druga stvar. Potem ste z vašo fli-ko vred zoper to akcijo ter jo tako vi, kot flika, tudi namenoma ovirate. In če je temu tako. potem bi bilo bolje, da odbijete v oglasih od pogrebnika in trgovine slovensko stran. Dokazali ste, kako zagrizeni ste lahko napram vsem, ki ne trobijo v vaš rog. Xe dotikajte se slovenskih slepcev in ne imenujte tega delovanja "hinavska frazarija"! Vi ste rojen po grebnik in trgovec ter izvoljen predsednik vaše Jednote, pa kljub vsemu vašemu denarju vam manjka možatosti, ki je ne morete kupiti za denar! — Pa le rovarite, kolikor vam drago. Dom slepcev j bo vseeno stal! Stal bo, in če se vi na glavo postavite! — Najboljše pa je, če rečete: — Obljubil sem. res je! Pisala je res Mrs. Ag-
GO-letni Ivan Štor.
Aretacija komunistov.
Orožniki v Tržiču so izvedeli,' gala pobegniti iz umobolnice, tla se ima zbrati blizu doberdob- vred. pri prestopu meje. ko je ho-skega jezera večja skupina komu- tel prhi v Postojno, od pravočas-nistov ter da pride tudi neki po- no nanj pozorjeni italijanski ob-shmec. ki bo poročal. Sestanek sta mejni stražniki. Ker je Klemen sklicala komunista Ivan Debevee italijanski državljan, ga bo sodilo iz Trsta in Dominik Michelli iz italijansko sodišče. Ronkov.	!	-
Orožniki so zajeli komuniste in	Odpustno postopanje
odgnali vse v zapore v Tržiču. Z a- je uvedeno proti Ivi Justin, učite-plenili so neke okrožnice, spise in ljici na Slapu, ki je pred kratkim baje tudi nekaj orožja.	dobila italijansko državljanstvo.
TD O JAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati.
Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši.
S tem pomagajo nam in posti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Hew York, K. Y.
Roja k je takole pri poved oval:
—	Zadnji teden sem bil hudo bolan. Zdravnik mi je rekel, da je jako nevarno in da ne smem vina piti. Mene pa ni vzdržalo. Vsak večer me je zanesla pot na enajsto cesto k Italijanu. Izpil sem dva kvarta vina. pa še eno flaško sem ga vsak večer seboj vzel. Zdravnik je prišel vsako jutro ter je rudno majal z glavo. Meni je bilo kar težko in tesno pri srcu.
—	Pa ros ne piješ vina in ne žga-- — me je vpraševal. — Xe,
ne vina in ne žganja. — sem lagal. — Tudi včeraj zjutraj me je isto vprašal ter je bil jako zamišljen in hud. — Fant. ti piješ vino ali pa žganje! — je rekel resno. — Jaz sem tajil. Kar mrzlo me je pn i 7. preletel o, ko sent opazil, da sem pustil prejšnji ve.'er na mizi Še pol kvarta italijanskega vina. Tudi zdravnik ga je opazil. — Aha! — je vzkliknil — te že imamo! — Prijel je steklenico, vzel kozarec, natočil in pokusil, — Hm
—	je mrmral sam pri sebi. — Zmotil sem — Saj res ni ne vino. ne žganje . . .
—	Takrat sem pa sklenil. — jc-r kel rojak. — da ne grem nikdar
vče k Italijanu po vino.
*
V obravnavi proti morilcem pastorja Ilalla je izpovedala m 'ca služkinja. Barbara, po imenu, sledeče :
—	Par let s«>m bila pri I tal lovih v službi ter sem natančno vedela za razmerje, ki ga je imel du-liaovnrk ifall s svojo ljubico Mrs Mills. Ko mu je nekoč sedela v naročju in sem jaz-%opila v sobo. je strašno prebledela ter se mu hotela iztrgati iz objema. Hali jo je pridržal ter jo smeje potolažil : —- Oh. nikar se ne boj. saj je samo Barbara . . .
Meni je znanih dosti.podobnih slučajev.
Xeka rojakinja je imela pri sebi svojega ljubimca. Naenkrat so se odprla kuhinjska vrata. — Križ zožji! — je vzkliknila krepostna ženica. — kaj bo. — gotovo je .'•oseda.
Preplašena je šla pogledat in se po par minutah vrnila k njemu vesela in zadovoljna rekoč: — Oh, tako sem se prestrašila! Sem mislila. <la je soseda, pa je le moj mož!
*
Na Metropolitan Ave. v Brook-1 vmi je zgorela velika tovarna za sveče.
Povzročena škoda na poslopju znaša nad dvestotisoč dolarjev. Olede sveč, poročilo ničesar ne n-menja.
Ce ie tovarna take sveče i/delovala kot sem jih jaz kupil zadnji teden, za slučaj, da mi elektrika ngasne. so pri požaru gotovo ostale vse sveče nepoškodovane.
*
S težavo je vlekel rojak kvart žganja proti domu. Z veliko težavo. kar metalo ga je semintja. I11 nazadnje je še padel po stopnicah. Pa ni nič prelil. Niti kapljice ne. Bil je pač toliko previden, da je imel pri padcu usta trdno zaprta.
*
Skrbna mati je šla s svojim o-tročičkom k zdravniku.
—	Kaj je to, gospod doktor? -ga vpraša. — Otrok izgublja lase. Kmalu bo Čisto plešast.
—	Aii je vaš mož plešast? --vpraša zdravnik.
—	Ne, moj mož ni plešast.
—	O, — potem pa že vem, kaj ie — je odvrnil zdravnik, ne da bi otroka pogledal. — To so bacili. ki izpodjedajo lase.
—	Kaj pa so bacili ? — je vprašala mati.
—	To so neskončno majhne ži-valice, katerih ni mogoče videti s prostim očesom.
—	Presneto. — si je mislila mati. — ima dedec slab pogled, ker pravi, da jih ni mogoče videti. Ravno predno/ sva šla od doma, sem jih deset pobila. Take so bile kot grah.
Prefriganost lopovov.
V. M. Hayter, scržant kanadske kraljeve policije. — Prevel A. S.
Eden na j ve«" jih topovskih pre-j če. o katerem sva zadnjič govori-friganeev, s katerimi sem imel o- 'a ? Jaz imam za to zemljišče že pravka, je bil "Sinbad". Bil je to drugo ponudbo, toda rajši bi vi-mož velikih zmožnosti ter bivši del, <Ja je kupite vi.
»fesor jezikov na nekem ameri-iii vseučilišču. imel je line ma-e in privlačno osebnost, tako da
Sinbad se je delal. da premišlju-
je-
moram št* sedaj čudom čuditi, ko je mogel tak človek zaiti 11
piva pola. Eno i/me
Sinbadovih
| — No, — pravi, — bomo videli. , Toda najprvo moram o tem še ' i nekomu telefonirati, ker vas nočem razočarati. Prosim, počaka j-
„ . ...	.	me tu za hip; se kmalu vrnem,
je bilo ono v \\ mnipegu, v
adi, kjer je irmamil iz neke-
mladega Škota pet
ga bogatega tisoč" dolarjev, in sicer tekom 24 ur, ko se je ž njim seznanil. — Stvar je bila naslednja :
"Sinbad" je imel v meutu prijatelja. ki je bi! prav tako navihan tič kakor on sam in ki je irael v Vrinnipegu pisarno za prodajo zemljišč. Ta prijatelj je imei najete za pisarno lepe sobe, v pisarni je sedela lepa strojepiska, na vratih pisarne pa se je blestela svetla tablica iz med i. na kateri je bilo urezano ime zemljiškega pro-
Sinbad naglo vstane in se od-daJji. da gre "telefonirat", oni drugi, ki je bil njegov prijatelj, prodajalec zemljišč, pa sede v naslonjač, v katerem je preje sedel Sinbad ter prične pogovor s Škotom.
—	Ali ga že dolgo poznate? — vpraša zemljiški prodajalec ter
pokaže pri tem s palcem v smeri, v kateri je odšel Sinbad.
—	Ne, — pravi mladi Skot. — Toda zdi se mi. da je to i zboren človek. Kdo pa je?
Prodajalec zemljišč ga začude-
dajalca, tako da je vsa stvar iz-jno pogleda.
gl. dala zelo distingvirana. Kljub] — Kaj! Ne poznate ga? To je temu, da je bila past lepo priprav- vendar glavni ravnatelj Grand ljena, so bile žrtve vendar dokaj , Trunk hotelskega sistema, izboren redke in počasne, tako da j«* pri- trgovec in imeniten človek. Lahko čelo prodajah-a skrbeti, kaj bo, če se prištevate srečnim, da ste se se-
v kratkem ne "zasluži" kaj denarja. Vedel je, tla mu bo gospodar odpovedal pisarniške prostore, «'•,• pravočasno ne plača najemnine, toda, kje vzeti denar, ko ga je toliko izdal za opremo pisarne?
Ta prodajalec zemljišč si je iz-
znanili ž njim.
—	Tako, tako, — odgovori mladi" Skot, in vidi se, da je to res naredilo nanj vi is.
Y tem trenotku pa se vrne Sinbad od telefona.
—	Dobro. AV:lson. — pravi Sin-
bral mladega Škota, ki je prav- bad, — danes popoldne se peljem I:ar pričel v mesto, kot žrtveno torej z vami. Toda, kaj če bi šli jagnje ter je o tem povedal tudi sedaj popit vsak čašico whiskev-Rvojemu prijatelju Sinbadu. V o- ja ?
nem času so v AVinnipegu prav-' Wilson pritrjevalno prikima ter kar otvorili Grand Trunk hotel, vstane, Sinbad pa%se obrne k Sko-in vodstvo hotela je z največjim tu: — Ali greste tudi vi z nama veseljem razkazovalo hotelsko na čašico? — vpraša mladega prostore vsem, ki so se zanimali. Škota.
kakor je to pač običaj, lu baš to, Škof je takoj pri volji oditi v dejstvo je Sinbadu mnogo poma- tako distingvirani družbi, in ko galo pri izpeljavi njegovega pre- pridejo k bari, je Sinbad predla-friganega in dobro zamišljenega gal Wilsonu, naj gre ž njim obe-trika. Mladi Škot. katerega hoče- ' dovat v Hotel Aleksander, mo imenovati Angus, je 1 oziral v — Sicer pa. — je pristavil. — hotelu Koval Aleksander. Takoj še ljubše bi mi bilo.če gremo vsi naslednjega jutra se je torej Sin- trije in če oba gospoda sprejmeta bad odpravil v Iloyal Aleksander, moje povabilo. Po obedu pa sede hotel ter sedel v hotelski veži v; lahko tudi Mr. Angus z nama v naslonjač poleg mladega Škota, j avtomobil: bo vsaj videl nekoli-
Najprvo. kar je storil, je bilo ko naše lepe pokrajine, to, da j»* pozval hotelskega ''beli- Razume se. da je Angus tudi 1o boy a" ter mu naročil:	i povabilo hvaležno sprejel, in do-
—	Ce bo Mr. Wilson vprašal za- čim je šel Sinbad naročat kosilo, me. ga prosim pri vedite sem.	je odvedel Wilson mladega Ško-
Bov se je oddaljil. Sinbad pa je ta iz hotela, da mu razkaže mesto, pričel pogovor s svojim sosedom, kakor je dejal, v resnici pa zato, mladim Škotom, kakor je to po; da bi stem preprečil vsako more-liotelih navada. Predmet njunega bitno povpraševanje in informira-pogovora je bil vsakdanji: o vre- nje od strani Škota o sebi in svo-menij* o mestnih poslopjih itd. —, jem prijatelju Sinbadu. Sredi pogovora pa pride Mr. Wil- Med tem je Sinbad naročil ho-son.	telskemu menagerju, naj obema
—	O, dobro jutro, Morrison. - gospodoma razkažejo po obedu vzklikne Wilson. — Povsod sem hotelske prostore; med obedom že gledal za vas. Kaj pravite, če sta tudi oba zaveznika izvedela bi se odpeljala z avtomobilom iz. od mladega Škota, da bi bil ta pri-mesta, da si ogledate ono zemljiš- pravi jen investirati gotovo vsoto
TEMELJNI KAMEN NOVI BOLNIŠNICI
<®ar
UMUWOOB « bNM*WPM, N ».
Slika nam kaže španskega kralja in kraljico Viktorijo pri polaganju temeljnega kamna za novo bolnišnico v Valdelatas.
denarja v kako dobičkanosno jK>d-jetje.
To je bil znak za Sinbada. da je začel praviti o svojih "težavnih začetkih", kako se je moral boriti, tla je končno nekaj dosegel v hotelirski stroki, toda — in to je zelo poudarjal —, dosegel šele na to. ko se je dodobra priučil tej stroki in dobil popolen vpogled vanjo.
—	Toda, gospoda, jaz vaju dolgočasim s tem pustim pripovedo-
i vanjem ; torej pojdimo, kamor smo se namenili.
Odpeljali so se z avtomobilom nekaj milj iz mesta, kjer je Sinbad skrbno proučeval nekatera zemljišča, ki so bila last bogveko-fra. naenkrat pa se je obrnil k svojemu zavezniku, kakor bi se prav tedaj nečesa domislil ter vprašal:
—	Kako ste mi že takrat rekli, kdaj bo na prodaj oni hotel v X? — In pri tem je imenoval neko znano letovišče v bližini.
—	Prihodnje poletje, če se ne motim, — je promptno odvrnil Wilson.
Kakor bi se mu mahoma porodila neka ideja, je Sinbad pogledal Škota :
—	Kaka škoda, mladi mož, da se ne razumete na to stroko! — je rekel. — Ce bi imeli vsaj nekoliko izkušnje, to bi bilo kakor nalašč za vas. Prava zlata jama, vam rečeni! Toda. ker nimate pojma o hotelski stroki, ni vredno, da bi o tem nadalje govorili.
—	Kaj pa, če bi mi naklonili kako službo v enem vaših hotelov? — pravi Škot. Ce bi dobil tako službo, upam. da bi dobil dovolj vpogleda v stvar dotlej, dokler bi bil oni hotel naprodaj.
Sinbad se je delal presenečenega.
—	Da. pri moji veri, ni napačna ta ideja! — je pritrdil. — Ce smatrate stvar za resno, bom o tem še razmišljal.
—	Veste, kaj bom storil, — ie dejal Sinbad na potu nazaj v mesto, kakor bi se pravkar nečesa domislil, — dozdevate se mi dober fant, in potrebujete samo nekoliko izkušnje. Zato vas bom u-poslil v mojem hotelu kot blaga j-1 nikovega asistenta. Potrudite se in glejte, da me ne boste razočarali. No; no. nikar se mi ne zahvaljujte! — je pripomnil, ko se mu je pričel mladi Škot ves srečen zahvaljevati. — Saj to je trgovska propozicija, in položili boste varščino, recimo pet tisoč dolarjev, da se boste dobro obnašali. Kaj sem hotel že reči, Wilson, da, saj vi ste še vedno zastopnik za Z —. pri tem je imenoval neko prvovrstno družbo, ki je oskrbovala bon-de in varščine.
—	Da, seveda sem, — je odvrnil Wilson.
—	Dobro torej ; pripravite vse potrebno za Mr. Angusa jutri zjutraj za deseto uro, nato pa bom Mr. Angusa takoj predstavil Mr. Williamsu, našemu blagajniku, nakar nastopi lahko takoj svojo službo. — Že prav, Angus; saj sem vam že rekel, da se mi ni treba zahvaljevati.
Vsi trije so nato prebili skupaj večer, in končno je šel Angus spat precej "v rožcah", kakor pravimo. Toda točno ob desetih dopoldne naslednjega dne se je javil v Williamsovi pisarni.
Tam so uredili vse potrebno, na-Ikar je šel Angus na banko, dvignil tam pet tisoč dolarjev ter jih I izročil Wilsonu kot svoj bond. — Nato je odvedel Sinbad mladega Škota v hotel, kjer ga je predstavil blagajniku z besedami:
—	Gospod Williams, to je oni mladi mož, o katerem sem vam že pravil. — Blagajnik je pogledal došleea.
—	Prav, — je dejal; — pridite jutri zjutraj ob desetih.
Zdaj je Sinbad takoi zopet od-I vedel mladega Škota. Šla sta naravnost k bari. kjer sta popila precejšnje število čašic žgania n? dobro srečo in začetek, in tako je Škot zopet prebil ves dan v družbi tega ali onega ali obeli prijateljev. Pozno ponoči se je vrnil v svoj hotel s polno glavo zlatih načrtov. Naslednjega dne pa se je javil pri hotelskem blagajniku, da nastopi svojo službo. No, in zdaj je prišlo bridko spoznanje.
Ko je povedal blagajniku svojo »eljo, ga je pričel ta debelo gledati.
— Kaj. nimiea. pa mi tukaj govorite? — je končno vzkliknil blagajnik. — Človek, s katerim ste bili včeraj tukaj, nima nobenega opravka z Grand Trunk hoteli. On mi je samo dejal, da želite vi videti avto. ki ga imam jaz naprodaj. Pomožni blagajnik ?. . . Jaz ne potrebujem nobenega pomočnika.
Sedaj je torej prišla prefrigana sleparija na dan. toda Sinbad in njegov pajdaš Wilson sta bila že za devetimi gorami, in tako tudi Angusovih pet tisoč dolarjev.
Sinbadu so postala končno v Kanadi tla prevroča in preselil se je v Chicago, kjer je najel skladišče z veliko pisarno ter uprizoril zopet velikansko sleparijo. — Oglaševal je farmerjem. naj mu pošliejo vsak po en bušelj najbolj-j še pšenice, v zvezi z veliko kompe-! ticijjn in kontestom ter obljubil za najboljšo pšenico nagrade znesku pet tisoč, tri tisoč, tisoč petsto ter petsto dolarjev. Far-merji po vseh Združenih državah so res zagrabili za to zapeljivo va-do ter mu poslali svojih petdeset tisoč bušljev najlepše in najčistejše pšenice, katero je lopov nemudoma prodal različnim elevator kompanijam.
Ker je bila cena pšenici takrat po 75c bušelj, je imel torej Sinbad prav bogato žetev. V svojo nesrečo pa sedaj slepar ni smatral za potrebno, da bi otresel prah s svojih čevljev in zapustil Chicago, ker je menil, da je dovolj izbrisal sledove za seboj. Tako je prišel v Chicago neki farmer, ki ga je sklenil obiskati, da vidi, če bo dobila njegova pšenica kako nagrado. Ta je našel skladišče in pisarno zaprto, in ker je vohal sleparijo, je naznanil stvar policiji. Sinbad je bil kmalu nato aro-
POROTNIKI V HALLOVEM PROCESU
Slika nam kaže porotnike, kijjavam prič. Spodaj je slika pri-
bodo izpregovorili odločilno bese-j čevalea Ehrllnga. Farmeriea C.ib-do v procesu proti morilcem Kev.1 son, ki se nahaja v Jervscv City Ilalla in njegove ljubice. Vsi so j bolnišnici, bo izpovedala, tla je priprosti možje iz okolice New i bila one usod« polne noči v bližini liruusAvicka, ki z veliko vnemo kraja, kjer se je završil umor, da slede dokazom posebnega držav-] je slišala strt le in da je videl nega pravdnika Simpsona ter iz-1 obtoženca. Advokalje bodo
3 T tHK.LlNiCj
šah ovreči verodostojnost njenega pričevanja. Ehrllng je pa pove-
dal, da je viti. 1 v (i ibson. ki je jezdil v dotični okolici i ,iva ! ga- ni mogla bit i < sku-l-šajo dokazat'
ativ
•oni noči Mrs. a na svoji muli iT da v>Ied te-lotna. kot skuhati Mrs. Hall.
ristila. Rezultat njunega posvetovanja je bil, da sta vnovčila ponarejen milijonarjev ček. glaseč se na petindvajset tisoč dolarjev.
Njun nadaljni korak pa je bil še bolj ambicijozen. "Grof" j«' iz-j delal pogodbo, V kateri je stalo tiran in obsojen na pet let ječe vl^rno na belem, da mu je milijonar kaznilnici v Jolietu. V oni kaznil- j Rogers daroval vilo in vso pripa-nici pa ni bil dolgo, temveč je bil j dajočo posest s premičninami poslan v zapore v Stillwater, kjer j vred; kot priči sta bila podpisan?; sem bil jaz prvi uradnik. Tamkaj j st reža j ter še nek drugi sluga. ka-seni torej spoznal tega sleparja, ki i terega sta lopova vključila v svojo' je bil res nadvse ljubezniv človek, j konspiracijo. Ker je sodišče pozna-tako da je bilo prav lahko nasesti I lo Rogersov ekscentrični značaj, ni mu na limance.	j gojilo niti najmanjšega suma ter
Ko je odsedel svojo kazen, je | je pogodbo potrdilo. Na podlagi vsak, ki ga je poznal, mislil, dajte pogodbe so potem lopovi pro-mu bo ta doza zadostovala ter da [ dali vilo in k njej pripadajočo pone bo poslej več zašel na kriva sest za stopetdeset tisoč dolarjev.
I Obravnava proti
pota. Toda ne! Komaj je bil tri dni na svobodi, je bil že v Minneapolis^ Minn., kjer je oprezal za novimi žrtvami.
nakar so tiči odleteli v drugo pod nebje.
Pet dni potem, ko je zapustil
Služkinja Barbara je od-
Pogrebnik poklican kci
kot dejstvo, da ni Mrs. Hall ni-'••'-si vedela o razmerji« svojega VJ|	j moža. Izpovedi pri-i' so važne,
Itiilcl« 11™ !T' soglasno trditvijo obtožb«'.
je bila ^ljubosumnost motiv dejanja. Vsred tega je treba porotni-__	, kom pokazati, s kakšno drznostjo
ločno zanlkals, da je bi-jst 1 oba umorjena izvajala svoje
la britev last Halia. — I nedovoljeno razmerje.
i
Na vprašanje je zanikala priča, •e je Willie Stevens sam bril.
da
j dom, je Rogersu zmanjkalo denar-1 l>rfHl štirimi leti. Mrs. Mills j
pnea. — "Ali me imajc , ,	. , ,» ., ,
.	~ i da Vil je imel pastor Hali britev.
na sumu? - je baje Izjavila pa je. da je bila nekoliko
vprašal Willie Stevens* manjša k:>* ona. kati"O jc pokazal
Prvotna avtopsija pc- obtožitoli ^mpson.
vršno izvedena. "	i T^to britev je pokazal Simps n
i tekom jutranje obravnave, ko je izpovedal dr. Arthur Smith \r. iazpia\e Xevr I»rnns\vieka. ki je bil navzoč
pri raztelesenju. da je bila Mrs.
preiskavi trupel pasforia Aim , ,. ,	•
1	Mills s p;ir malina p os+rega m-
1 in Mrs Eleanor Mills. strnmeilta sUorn obglavljena. Oh-
lirektno po izvršenem iimoru.Loži>lj v	VOile1i jc m„.
Tekom zadnjega dn< .i«* bila razkrita sumljiva zanikr-
n ost v di
bi
geče napraviti
ike zarez-* z bri-
V Minneapolis!! se je izdajal za j ja, in brzojavil je svoji banki, najlla zakopana, ko so se nahajale tvi-0 kar je zdravnik potrdil, francoskega grofa — vloga, ki mu mu pošljejo gotovo vsoto. V nje-j '<rog!.,e še vedno v njeni glavi. \ Ve!iko va2nost ;..ri,0})t0ž-je izborilo pristojala —; najel si je; ffovo veliko presenečenje pa mu jej I)r- George llageman. ki je vodil v enem najboljših hotelov celo sil-1 banka odgovorila, da je čekovn i1 prvotno raztelesenje dne okto-ito soban ter tam prežal kakor pa-: vloga že presežena ter ga opozo-'bra- rekpl tekom zaslišanja, da jek v svoji mreži, da mu prileti rila na njegov ček za petindvajset mu ni znano, ,-e je manjkal jezik.
vnjegov obseg uboga in neumna muha.
tisoč dolarjev. -Milijonar jo je se- ker sploh fii odprl Ust mrtve žen"-veda jadrno ubral nazaj, toda tu '	se je izkazalo, je trajalo
začudenje sa-1 celih,petnajst <lni. ]iredno je bilo
V Minneapolis!! se je tedaj na- Je v svo-le najveeje	^
hajal nek mlad, ekscentričen mi-!mo	<la ^ »i^°va posest (^vrseno tudi le površno raztele-
lijonar, katerega hočemo imeno- j P™dana, njegov aristokratsk, pri-.sen.ie.
ba izpove«]j Tiaibare Tougli. ki je -poročila o imvz ičnosti detektiva Kelixa Di "Martini v stanovanju iTrdla. Sifnpsfiii j-> že namiirni!. da je bilo skrajno čudno, da je nastavila Mrh. Hali lastnega d"-tektiva. kar so je moglo zgoditi po mnenju obtožbe le v namenu, da zatre dokazilni materiial.
vati Rogers. Ta bogataš je počenjal vsakovrstne neumnosti, in e-
jatelj pa je v družbi obeh njego-' Dr. Cronk. eden pomočnikov vih slug "podrl in pospravil svoje dr. Ilagenmana, je izjavil, da je na med temi je bila tudi ta. da je:5otore" ~ k:ikor Plavijo v Ara-^ul povsem slu-ajno navzoč v lindanes kupil to ali ono lepo posest-i ^ ~ in izginil.	j grebnem zavodu Ilubbr.rda. Na vo ali hišo. naslednjega dne pa jo Od te čedne trojice so dobili prošnjojlubbarda ie preiskal na je komu daroval. Nadalje je imel; samo enega, in sicer najbistroum- to truplo ^Tts. ^fjlls. tudi navado, da je perijodično za- nejšega med njimi, baš Sinbada. Na izrecno zahtevo senatorja puščal mesto, zlasti kadar je bili Srečno je prišel do New Vorka. Forance je prerezal tudi spodnji zbit in utrujen od šampanjskih kjer si je kupil vozni listek za ]>a- del telesa, da ugotovi, če je bila orgij, ne da bi komu povedal, kam robrod. ki naj bi ga prepeljal v noseča.
gre, ali da bi pustil naslov, kam Evropo. Ko je bil že na krovu par-! Takoj po tej važni izpovedi. *
hika, sta se pojavila na krovu dva katero se se spravilo Mrs. Hall v detektiva iz Chicago, ki sta pri-' stik 7. zadevo, je poklical prav-kor nalašč za Sinbada. Ljubezniv j Peljala nekega zločinca ter ga iz-'dnik Simpson na pričevanje po-
in zvit. kakršen je bil, se je kma-iročila glavnemu stewardu, da ga'grebnika Hubbarda. ki pa ni bil 1T......11 -t 1
, . I	t ■ t^	i	-	IvoJieno uma je predloži! uradni«
lu ž 1111m seznanil ter postal nje- prepeljejo v Evropo, ker ga je za- navzoč. Sodnijki sli so bili takoi i	> ■ . .. . .
J ......!, , , , ,	v . , v , '	v ,Lr,dpis zapisnik, ki sta ga res
gov neločljivi prijatelj in sprem- | litevfela neka tamosnja d^z^la. — poslani na njegov dom. ter >o na-
ljevalec. Končno se je celo prese-i Ko sta detektiva opravila svoj šli dozdevnega bolnika ležati v
lil v njegovo veličastno vilo, ka- posel, sta se napotila v kantino, postelii, popolnoma oblečenega.
naj mu pošljejo pošto
In tak človek je bil seveda ka-
Rabinova nagrada v Londontt.
Nekemu vzhoduogališkemu rabinu in njegovi židovski prijateljici se je pripetila originalna nezgoda. Iiahin je prišel s svojo prijateljico v londonski registracijski urad. kjer je hotel dobiti dovoljenje. da sme ostati nekaj dni v mestu. Niti on, niti .-njegova prijateljica nista razumeta angleščine. Uradniku sta odgovarjala na vsa vprašanja "ves" Cd, .
tero je kupil mladi bogataš ob ob- ! da se pri bari nekoliko okrepča Pričevanje Barbare Tough, ki režju Minnetonka jezera.	j ta. Tn tam sta ugledala čIo\eka,JP služila pri Hallovih od leta
Tukaj sta živela oba prijatelja | katerega sta tu najmanj pri?ako-j 1018 do 1023. so zavzemala večji nekaj tednov kakor dva bogova i vala.	/	j ,]ej popoldanskega zasedanja. Po-
na Olimpu, dokler ni nekega lepe-j — Oho. Sinbad. dobro jutro! —] ved al a je, da je bilo razmerje, ob-ga dne pričelo Rogersu vse to pre-1 je vzkliknil detektiv ter v nasled- stoječe meTT cerkovnikovo ženo sedati ter se je odločil, da odide zopet za nekaj Časa na deželo, kakor je bila njegova običajna navada, proseč prijatelja "grofa", da mu stori posebno uslugo ter o-stane v njegovi vili, dokler se ne vrne. Naravno, da je Sinbad z veseljem obljubil storiti milijonarju to "uslugo".
Toda. da povemo od kraja. Sinbad je spoznal v milijonarjevem strežaju starega znanca, s katerim se je seznanil v jolietski kaznilni-
| podpisala. Kmalu sta pa začude-| no spoznala, da ju je uradnik ei-J vi 1 no poročil. Vrhovni londonski i rabin je našel formulo, da bo ta zakon raz v el j a v 1 j en.
njem hipu aretiral sleparja. (Mills in pastorjem ITall v cerkve-Tn tako je prišel Sinbad naza.: nih krogih splošno znano zadnji v Stillwater zapore, prinašajoč dve leti pred umorom. Tzpovedala seboj listino, na kateri je stalo, je, da je štiri leta pred umorom da je upravičen v našem "sanato- j nresenetila Mrs. Mills, ko je se-riju" do desetletne proste oskrbe, dela na kolenih pastorja, prehrane in prostega stanovanja. | Zagovornik; senator Case je
j protestiral, da se dovoli priči na-j vajati v sodišču obrekovanja. Ke-Japonski vulkan bluje. | kel je. da je vsakdo pripovedoval
I povesti glede razmerja med Ilal-Po poročilih iz Tokija je začel lom in Mrs. Mills, da pa kljub pred kratkim bljuvati vulkaiv temu Mrs. Hall ni ničesar Vedela ci. Čim je Rogers odšel, sta oba j Hoakaro, ki je vrgel v zrak o- o tem.
lopova sklonila glave skupaj ter^,.^,^ mno^ine pepela ter pokril j Posebni obtožitelj Simpson je se posvetovala, kako bi to lepoj^aj^ naokrog vse vasi. Človeških skočil nato takoj kvišku ter pro-i priliko čim bolj in čimprej izko-Jžrtev doslej še ni bilo.	Uestiral, da skušajo predstaviti
Rekord v plesu.
Znani plesalec Nicolas jc v Tou-losi plesal 14G ur brez postanka. Sedaj je pobil ta rekord on sam te dni. ko je plesni osem dni nepretrgoma in preplesal 102 ur. — Kontrola je bila jako slroga.
EDINI zastopnik i n založnik
FRAN7. UJBAS0V1H HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl.t Brooklyn, N. Y.
PIŠITE PO CENIK.
□
!S-S5
GLAS NARODA, 12. XOY. 1926
LITERARNI ŽENIK

Gob]>od Maurice Level, izdajatelj revije "L« Poesie" ter lastnik gradu Metmil je Ktal te dni v Parizu pred Hodniki. Zakaj revija iti frrad ne ekaiatirata. Oos|M)d Maurice Levet je čiato navaden ženit-beni slepar.
Oziroma, bodimo pravični, prav nenavaden ženitbeni slepar. Izvrtava! je ftvojo obrt » pomočjo li terature. Znano mu je bilo, da smatra mnogo ljudi za veliko srečo, če jm» njihovi duševni ekskre-menti in njihovo ime tiskajo. — Vedei je tudi, da pričakujejo ste vilne žene in devojke v silnem precenjevanju takozvanega druge pa spola, da bodo našle v zakonskem življenju tolažbo za razna razočaranja in izpolnitev tihih želj.
Maurice Levet je zaslužil v e-nem letu nad stotisoč frankov, pri čemur ne vpoštevamo urie ljubezni in dinerjev. Seveda je prišlo potem par mesecev samote za sivimi zidovi, toda kaj bo to v primeri z mnogimi trenotki paradiš-kega življenja, od katerih je pripravljen, kot znano .nepremišljer pesnik poplačati že samo enega z življenjem.
Maurice je začel 7. glavnico tri-Ato frankov. Posval je vse dame ki čutijo v sebi pesniške talente, da se udeleže tekme v njegovi reviji "Oni, ki pridejo". Stari trik? O ne, ni bilo poslati nobene poštnine za odgovore, niti kakih drugih pristojbin. Dobil je okrog 1000 dopi sov, oH katerih si je izbral o-krog dvajset. Teh dvajset dam je imelo namreč malo talenta, pač pa več ali manj denarja. Maurice Levet je dame obiskal in obljubi! da bo priobčil vse verze in drame, ki so mu jih bile zaupale ter se je zaročil. Imel pa je, ker je bil mnogo bolj nesramen kot bančni uradnik Makulatura istočasno tri neveste. In kakor hitro se je Naročil je svojo nevesto tudi takoj "na-pumpal".
Neka starikava učiteljica v Chantill.v-u mu je podarila srce in posodila 20.000 frankov. — Neka vdova v Lille je žrtvovala za .*i0 tisoč frankov vrednostnih papirjev in več starih sik, ki naj bi krasile sprejemni salon gradu Me-snil. Drnge dame je ogoljufal razen za njihove rokopise, za zneske po tri tisoč in manj frankov. Neka siromašna deklica je podarila svojemu dozdevnemu zaročencu vse svoje prihranke in tri debele zvezke poezij. Ta deklica je edina, ki se lahko ponaša s tem, da je bila ena njenih pesmi natisnjena. Natisnjena pa je bila v malem provincijalnem listu. Mogoče je izjavila deklica ravno zato pred sodiščem, da nima nobene škode ter da ljubi gospoda Mauriea še vedno.
Druge priče so bile ogorčene, razjarjene, to pa manj radi tega. ker je spavalo njihovo upanje, da se poroče, zaenkrat po vodi, kakor pa radi blamaže. Ena od prevar
POUČNE KNJIGE MOUTVENKi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
! : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLITVENXKI:	(Umni čebelar ...................
Duša pcmolna.	, 'Umni kmetovalec ali splošni poduk
iT* .................. •• 1*	knlrn nMflmnH in ivKsil io.tJ M

I
Marija Varhinja
v platno vezano...............80
▼	fino platno ................ L00
▼	usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............ L70
Rajski glasovi:
v platno vezano .............. L00
v fino platno vezano..........L10
t usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje rezano .......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano..........1.80
Sveta Ura z debelimi Črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez, .............1.60
v fino usnje vez.............. 1.60
Nebesa Nas Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje veeano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez. ...
Oče naš, slonokost bela .......... 1.20
Oče naš, slonokout rjava..........1.20
kako obdelovati in izboljšati po-J ^
Voščilna knjižica . ................
Zdravilna ^liSča Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek ....................
2.	zvezek 1. in 2. snopič........
.30 .60 .40
.46
.70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........136
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v. ............1._
Amerika in Amerikanci (Trunk) Andersonove pripovedka trda vez.
Agitator (Kersnik) trdo vez.......
Azazel trda vez ...............
1 ADdrej Hof» ...................
^ Beneška vedeŽevalkm ............
5.00 .76 1,— 1.— .60 .35 .36
.30
ANGLEŠKI MOLITVENIM: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ....................70
Key of Heaven:
v najfinejše nanje vezano.... L20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano.......
Ave Maria:
v fino usnje vezano.......
1.30
1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik ...................... .30
Prva čitanka....................75
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Angleško-alov. in slov.-angL slovar .90
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena pleea: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez. ............1.—
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.26
Govedoreja	.76
Gospodinjstvo .................. 1._
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.60
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .16 Knjiga o dostojnem vedenju....... .50
Belgrajski biser ................
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........76
Balkanska Turška vojaka......... .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Surska vojska....................40
Bilke (Marija Kmetova) .....m.... .25
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v........
broširano ..............
Romantične duše trda vez
Zbornik trd. v...........
Mimo življenja \ v.......
broširano ..............
Ljubavna in snubilna pisma...... .50
jenih dara je jela citati, zaslišana! Mlekarstvo s črticami za živinorejo .76
kot priča, svoje verze. Predsednik j Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
je zamahnil prestrašen z roko, naj | Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
odneha. Obtoženi Maurice Levet \Nank pomagati živini.............60
se je smehljal.	j Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00
— Mari res mislite, gosp. pred- Naš« g°b«» s slikami. Navodila za sednik, da še nisem dovolj kazno- spoznavanje užitnih in strupenih gob ...................„ 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del ...................... .30
2 del ................................30
Pravila za oliko................... .65
Psihične motnje na alkoholaki pod-
vanf — je dejal zaničljivo.
No, predsednik je bil dtugačne-ga mnenja in Levet je bil obsojen na šest mesecev rieeta.
—	Počakaj me, povrnem se k tebi! — je zaklical madi šivanka-rici, ki je izpovedala zanj ugodno.
—	Počakam te! — je odgovorila vsa v solzah ter odkorakala ponosno iz dvorane.
To je Mlo 28. septembra 1926. Ko se bo pojavil gospod Maurice Levet v prvih aprilskih dneh prihodnjega leta pri ubogi starika-vi deklici, mu bo vse odpuščeno. Kajti s tem, da je moral prebaviti za časa svojih uspehov nad 20 zveskov poezij, je res že dovolj kaznovan.
ALI VESTE, —
da nameravajo v Jugoslaviji odpustiti petdeset tisoč državnih uslužbencev t Ali veste, da so Helmaro iz čistega turSkega tobaka ter vam dajo kakovost in užitek. Navadne cigarete vam dajo koii&ao in ničesar drugega.
lag*
.76
Praktični računar............. . .. .76
Praktični sadjar trd. ves. ........ 30)0
Parni kotel; pouk za rabo pvxe .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar.
jem v pouk...................35
Računar v kronski in dinar«vi Ve-
Ijavi ........ ....••...•..,.75
Ročni slov.-nemški is nemško-slov.
ilovar ..................... .60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica .................40
8Hks iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Slovensko-nemški in nemško-slaven-
ski slovar................ .60
Spolna nevarnost .............. .25
Spretna kuStarica; trdo vezana____1.45
broširani .................. 1.20
Sveto Pismo stare te nove zavese, lepo trdo vecac	3.00
. 1— .76 . .90 . 1.20 . 1.—
...................80
Cesar Jožef IL ...................30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ...................... 30
Cvetina Borograjska...............60
Četrtek t. v......................Z?
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................60
Dedek je pravil. Marinka in ikra*
teljčki........................40
Elizabeta ........................ .35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Pran Baron Trenk ............... .35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................60
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
GodČevski katekizem ....................25
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji ......................... .90
Hadži Murat, trda ves. ............80
Hči papeža ....................1.—
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............60
Iz modernega sveta, trda vez. ____1.40
Jutri (Strug) trd.v................75
JURČIČEVI SPISI;
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broŠ..................40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober—Tugomer tr. 1.20
bro&ra&o .................. .76
Karmen, trdo vez..................40
broširano.....................30
Kralj zlate reke in črna brste.....45
Križev pot, trdo vezan............1._
Krvna osveta ..................... .35
Kuhinja pri kraljici g. noži«, fraaeo-
^ki roman ..................
Lifljakipvi hči ....••.••••••... .,,
Lucifer ..............i......;.7. 1
Ludevika BOosiJa................
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	z v. Otročje igre v pesencah _
Različne poezije — Zabav^ice in pušice — Jeza na Parnae — Ljudski Glas — Kraljedvtwski rokopis — Tolmač....................
4.	zv. Kritike in znanstvene ras-Prave..........................
5.	Zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ...................
Zbrani spisi, trd. vez............90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana .................. 1.00
"n. r». Darovana. Zgodovinka povest........................60
3.	zv. Jernač Zmagovac. _ Med
plazovi .........................
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, Brencelj)......'.............60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) .................... .60
12. zv. Iz dnevnika malega pored-nentla, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike._
(Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .....~.......... 60
MELČINSKIJEVI SPISI:
Drobiž ............................
Igračke, trda vez. ................ 1.—
broš..........................80
Mali lord, trdo vezan ..............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.60
Musolino ..j......................4Q
Mali Klatež ..............^70
Mesija ............................30
Mirko Pošten j akovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1 __
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .26
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........36
Narod ki izmira .....................
Naša vas, l. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, IL del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano ...............60
Na Indijskih otokih ..............60
Na Preriji ..................[39
Nihilist .............................
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............36
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Babica ..........................1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .....................
Boj 3 prirodo, Treskova Urška .. Emanuel, lovčev sin .............
.35 .35 .35 .35 .60
Spisje .	.........
Beatin dnevnik .................
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................35
Napoleon X. .....................76
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prosi, trdo ves. .......... .70
Prigodbe čebelice Maje trda vsa... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški zlatar .................... .36
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00
Plebanuš Jeaues tr. ves...........1«—
Pod krivo jelko. Povest is časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem..... .50
Poslednji Mehikanec ............. .30
Pravljice H. Majar............... .30
est o sedmih obešenih...........70
ovesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .95 Po strani klobuk, trdo vez...... .90
Praprečanove sgodbe ............. .25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1. zvezek .....................40
; 2. zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez...................75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem . .......30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.............50
Sanjska knjiga Arabska .......1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda vea . ........90
Strahote vojne ....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje....................76
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jugoslov. dobro vol j ca —
1914—1918 ................1,—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, porest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..................90
Machbet, broširana..........70
Othclo .............................70
Sen kresne noči.....................70
SPISI KRIŠTOFA ŠMTDA-,
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi ..................• .30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broa. 0.35 lit. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broa. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
bro«..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 3tr., broš................. 35
Št. 8. Akt št. 113.............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France We-ber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodns pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št, 19. Gerhart Hauptmasn: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fantek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češSine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broi..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš................i.........25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna i«rra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
hroS...........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. 35
.35
.25
.50
Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-
nost in problemi skrbstva za brezposelne; 80 str., broš.........
^t. 2It. Tarzan sin opice.......
st. 31. Roka roko ............
št. 32. živeti..........!!!!!!!!!!
St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a
Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broS..............
št. 36. Ksaver Meško; Listki
T<	Ptr.......................65
st. .17. Domače živali .............30
St. Tfirzan ir svet	* 90
Št. 39. La Boheme ..	1 _
St. 4G. Magola ..............'" '40
st. 47. Misterij duše ........1_
St, 48.Tarzanove živnli...........
St. 4D. Tarzanov sin ............. 90
St. 50. Slika De Graye	1.20 st, 51. Slov. balade in romance .80
52. Sajiin ........................................3 ^
54.	V metežu ............................3 _
55.	Namišljeni bolnik...........50
Št.
Nt. Št. Št.
št š?. št.
.30 .90 .00 .75 .90 .SO .90 .90 $3.25
56.	To in onkraj Sotle
57.	Tnrzanova mladost ... 5S. Glad (Hamsun) .........
Golar: Brat/e in sestre C2 Idjjot I. del. (Dostojevski) 63. Idi./ot II del (Dostojevski) G4. Idi/ot III. del (Dostojevski) s t. 65. Idi jot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli >k'ipaj..............
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv Marijina otroka, poveat iz kav.
Jcaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega____.30
10.	z v. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ .25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po\o«t .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov r Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj »užnjev. Braziljska povest .........................25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vol-nja v Nikaraguo ..............30
18.	zx. Preganjanje Indijskih mis jo-
• narjev ..........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	,30
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik z'x fronto.......................70
Tunel .......................7......1._
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
V	oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90
V	oklopniaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1._
Vera (Waldova) broa..........33
Višnjeva repatica ^Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
1rdo vezano.................79
broš......................... go
Vojska na Balkanu, s slikami ____ .25
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
2.— .60 .60 .75 .60 .70 .90 .65
Zgodba Napol, buzarja vez. .
Zmisel smrti ................
Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana .
Zadna pravda ..............
Zmaj iz Bosne...............
Zlatarjevo zlato ...........
Za miljoni
Ženini naše Koprnele ............. .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
Zerodovinske anekdoti ............
Zločin v Orsevalu 246 str........" 1*^,
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	tv. Vojnomir ali poganstvo..... J5
2.	zv. Hudo brezdno ............... .35
3.	zv. Vesele povesti................33
4.	zv. Povesti in slike ............ 35
5.	zv. študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ....................... mm
Naročilom je priložiti denar, bodisi SI gotovini, Money Order ali poSt»e po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rt, komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING CO 88 GortUndt	n*m Tor*
Preokret o boljševiški strankarski borbi.
V borbi ruske boljševiške opo-	.skesani pristaši opozicije zopet zieije proti večini v .stranki je na-'sprejmejo v .stranko, .stopila odločitev. Opozicija z Zi-1 S tem. je nehal spopad meti opo-
novjevom, Troekim in drogovi na	zicijo i rt večino. Roj se ni ustavil
<e1 u je kapitulirala in .sprejela ul_	radi sporazuma glede načel ali tak-
timativne zahteve Stalinove veči-	tike, mwrvee edinole radi popolne
ne. S tem je nwsdor v boljševiški	premoči ene >trani. katere pogoje
stranki za enkrat poravnan in nje_	je morala >prejeH druga .stran
na encrtnost oeuvana.	slieno razmerju med zmagovito
Da mora odločitev v boju med	5n pr^majmno skupino. Zato na
večino in manjšino nastopiti v	P**avo notranje ali celo na i.skreno
najkrajšem času, .>e jc moralo po	pomirjen je nasprotij ni misliti,
nagli porjKtritvi boja pričakovati	Vprašanje je h*, če bo dosedanja
z vso gotovostjo. Kakor hitro je	opozicija še imela priliko obnoviti
manjšina nastopila javno in od-	boj. Stalin se je dobro zavedal si-
krito ter se vrgla na propagando	tuaeije in si je danes popolnoma
v delavskih strokovnopolitičnih ee-	"a jasnem, koliko časa jnu ostane
lirah. je nastopila tudi Stalinova	premagana opozicija lojalna. Za-
večina z vso odločnostjo. Zavela-	to si j«' težko misliti, da bi pastil
.joč se, kako opa.sno je pustiti opo-	»jenim vodjem možnost poskusiti
en-
\ ugodnejši priliki borbo še krat.
Z izidom pravkar zaključene borbe se je odločila tudi nadaljna ■ iosedanja smer sovjetske politike, ki M- giblje vedno bolj na desno.
MORILEC V FRAKU
ziciji priliko, .la organizira svoje
pristaše med delavstvom ter jih
-	I
pripravi za ustanovitev posebne
frakcije v .stranki, je sovjetska vlada pričela s protiodredbami. Njena taktika je bila zelo prevdar-j na. Ker so se nahajali med vodil- j nimi možmi o|>oadcije sam*' zelo! znane in povečini tu;Ii .lovolj po- | pularne osebnosti je vlada, da
[H,mm /i s prenagljeno taktiko vr- j	-
ste svojih nasprotnikov, pustila o- J Te dni se je pariška javnost za-po/. i-ijonalno vodstvo pri miru, s nimala za angleškega trgovca toliko večjo n»'popustljivastjo pa Wattsa, sina sodnega uradnika v obrnila zoper pristaše opo. Folkestonu. Slo je namreč za drz-/ «'ij( med delav.sTvom. Po vrsli je no sleparijo z dragulji. Watts je dala izključit i vse pomembnejše posetil opetovano trgovino dra-agitatorj«* Zirrovjeva in Trockega. gularja Paekerja v Regent Str.. ki m* .»i upali naMofriti zoper via- kjer je izbiral in kupoval razne do, poslal na zborovanja v tvorni- dragocenosti. Nekega dne je sto-ee .svoje bojne od lelke, ki .so .se jil v omenjeno trgovino v spremil lelt zevali razprav s tako bojno st\n ge. Kensingtonove, ki ji je pripravljenostjo in ofenzivnost jo, kupil dijamantne uhane za 178 da Mi bili kmalu preostali prista- .šterlingov. Ta dama je bila poprej ši o j tozreje povsem zastrašeni in | njegova osebna tajnica, ko je si niso Upali Več nastopati. V ta- / Watts vodil svoje trgovske posle kih okolnostih so se pov.^od sprejemale resolucije za vlado in zoper Zi nov jeva in Troekega, ali >og!a>-no ali pa vsaj z ogromno večino.
Tako je podalo ja.siio, da jc o-pozieija izgubila bitko. IVpeh bi ji mogel prinesti samo še prevrat . ni ponktis, za kar pa .se je morala čutiti tlaleko preslabo, tudi če je mislila na to obliko l>oja. Obupati pa je morala tudi o svojem delnem uspehu, za katerega ji je v prvi vrsti šlo, to je za tajno organizacijo posebne frakcije, katere priznanje si je hotela izsiliti na bližajočem ■m* .strankinem kongresu. Opoziciji ni prelistalo drugega kakor ali izsiliti lastno izključitev, oziroma morda dej»ortaeijo v oddaljene kraje, ali pa kratko-malo kapitulirati, zadnje.
Vodje opozicije, m ene v, Pjskakov, Trocki in Jemlokimov so po< I pisali izjavo, da se brez pridržka pod-aržejo vsem sklepom XIV. stran, k i nega kongresa in iz tega izhajajočih avtoritet in da j>ozovej« vse svoje pristaše, da razpustijo takoj vse frakeijske organizacije, ki «o nastale okrog opozicije. pra\ tako tudi, da nehajo podpirati svoje somišljenik«' v inozemstvu v organzaeijab tretje internacijo-
Izbrala .si je
Zinovjev. Ka-Sokolnikov,
na Estonskem. Pozneje se je poročila s kapitanom Kensingtonom in Watts ji je dal bogato poročno darilo. Nedavno je Watts zbolel in Kensingtonova mu je stre<rla. V zahvalo ji je kupil uhane. Potem se je brez njene vednosti vrni! v trgovino in izjavil, da mu je kapitan Kensington naročil, naj kupi v njegovem imenu dragoceno ovratnico in dijamant. Ker je bil Kensington stalni odjemalec, je draguljar brez obotavljanja izročil Wat t su dijamant za lGf) šterlingov in ovratnico za 1050 šterlingov, oboje seveda na kredit.
Po prvi uosrečeni slepariji se je lotil Watts druge. Zopet se je po-pojavil pri draguljarju in ga nala gal. «la prihaja v imenu nekega ekseentričnega gospoda, ki bi rad kupil dva največja dijamanta v vrednosti 30.000 šterMngov. Draguljar je odgovoril, da tako dragih dijamantov nima pač pa bi mu lahko postregel z ovratnico, vredno 14,500 šterlingov. Watts je hotel seveda češ. da jo mora pokazati svojemu bogatemu znancu, toda draguljar je ni hotel dati. Zato sta se domenila. da prinese draguljar o-vratnico zvečer v neki hotel, kjer
PRECEJŠNJA IZPREMEMBA
DOGODKI NA KITAJSKEM
Slika nam predstavlja sedanjo romunsko kraljico, ko je bila še pre-stolonaslednica. Slikana je v romunski narodni noši.
ODKOPAVANJE BIBLIČNEGA MESTA
V Palestini se je začelo dvigati iz razvalin .staro biblično mesto Zi-hem. Ostanki mesta leže blizu Na-blosa. stare naselbine iz rhn.-kih časov. Nablo, štej«. sedaj 20,000 prebivalcev in stoji nedaleč r,d kraja, kjer so barbari razdejali Zihem leta 109. pr. K.
Ze pred .--vetovno vojno .-»o uče-
SMRT NAJMANJŠEGA ČLOVEKA NA SVETU
V Ukt.orpu na Angleškem je u-mrl v 71. letu svojega življenja Alfred liredford, ki je bil v vsej veliki Britaniji najmanjši človek. Meril je v višino samo 4*2em in je bil po mnenju ljudi, ki so mnogo potovali in še več videli, najmanjši pritlikavec na našem planetu.
la je Alfred Bredford h
njaki domnevali, tla leže razvaline , svojega priti ikavstva napravil potega starega kraja v Palestini. () | klic, ki mu je dobro nesel. Bil je tem so jih uverjali posebno ostan- ! izredno spreten manipulant. Ste-ki .starega zidovja in najdbe Ion- j ^ dne ponudbe, da bi stopil v cir-čenih posod. Izkopavanja so vo-lku.se in varijetejc j«' zavračal in dili ameriški, nizozemski in nem- i«' redkokdaj je prista! tudi na to, ški učenjaki, katere je vse.stran- da so listi prinesli njegovo sliko. >ko podpiral domači kapital.	Imel pa je druge' ambieije: hotel
Me>to Zihem je važno posebno j j^ na vwak način postat i pcvec-radi tega. ker se v njegovi bližini i umetnik in ker je bil precej ži-naliaja grob Kristovega rednika Hav ter energičen, je tudi res do.se-Jožefa in svetopisemski .Jakobov j gel neko dovršenost v tem oziru. vodnjak. Prebivalci Zihema so bi_ | D;, bi j)flKtal ^ bolj slaven, je celi Kanaaniti in šele v XI. stol. nr. . •. - , . <	i
J ^ j Jo stopil na i-elo cerkvenega zbora v svojem rodnem mestu. Dirigiral je .svoj zbor leta in leta, kar je bi-
Xa Kitaj.s k oni je v enoličnem j toku večne doma'-e vojne nasto-. pila majhna senzacija : Šanghaj i prihaja v območje neposredne voj-■ ne nevarnosti in pozornost se o-i brača. ve.lno bolj k bojem ob spod-f njem JangLsekiangu : neverno bo-Jjiš<"e je stopilo več ali manj v o-' zadje.
Podoba je. kakor da se bliža domača kitajska vojna nekaki odločitvi. Ali bržkone bi bil neodpu-sten ojnhnizem. ako bi kdo na ta | način premotrival situacijo. Zakaj kitajska notranja borba ima v prvi vrsti baš to značilnost, da — ne pozna odločitev. Zato že poskrbijo — generali, vodje bojujo-čih se strank. Najnovejši <logoJki so primer takega stremljenja.
Pred nedavnim .se j«* še vršila borba samo na severu. Tam sta se združila maršala Čangtsolin. gospodar Mandužurije, in Vupejfu, gospodar centralne Kine, zoper F eng ji i hsi an ga, ki je obvladal o-fieijelno vlado Kitajske v Pekingu. Podjetje se jima je posrečilo, Ptmg jima j«» moral pr«»piLstiTi Peking ter se umaknil na Kalgan, to je v smeri proti Mongoliji. Odtod .se je poda 1 v sovjetsko Rusijo in trdi .se da se baš sedaj vrača k svoji armadi, založen z ruskim vojnim materijalom, kakor se trdi. Za'kaj Feng je sovjetski prijatelj, zaveznik in varovanec, dasi .se ne št-eje k komunistom.
Da rešijo Fengovo armado i/, stiske, je na jugu pričela ofenzivo zoper Vnpejfuja kantonska armada. ki je vojska povsem komunistične kamtonske vlade, nasletl-nice nekdanje vlade dr. Sunjat>e-na. Napad se je kontonskim četam popolnoma posrečil: prodrle so daleč na sever v pokrajine na srednjem teku .Jangtsekianga ter prizadele Vu]>efuju tako hud udarec. da je moral v naglici obrniti svoje čete proti jugu. zoper Kantona*.
Ali tla se je to presenečenje moglo dogoreliti, t'-mu je bil kriv baš general Snnšuanfang. ki ga zdaj ogrožajo v Sanghaju. Ta general .spada k stranki gospoda Vupejfu ja. Toda ko se
kantonska vojiJka. Toda ta ni velika in ac nahaja še silno daleč. Sun bi mog«-I, kar se njene opas-nosti tn"-e živeti prilično brez skrbi. da se mu n jiripetila nezgoda drugje. Toda nezgoda je bil odpad province Cekiang oziroma njenega šefa Ilsičao o kate. i .so polni ča.so])isi novie baš s«Nlaj.
Tako so tedaj razporejene bojne stranke na Kitajskem. Kauton-ci so .sicer v zaidnji dobi napravili precejšnje usi>ehe ali iz tega še ne sledi, da so se morda približali končnemu uspehu. Tega pojma menda kitajska notranja borba sploh ne pozna. Vprašanje je. če bo karijera generala Ilsičao <lol_ ga; kadar .>e pojavijo na srednjem Jangtseju znova Vupejfu jeve čete, bodo bržkone Kantonci morali zopot proti jugu nazaj. To bo zopet pripomoglo do sape maršalu Fengu na severu in tako se bo zopet obnovilo ravnovesje med vojujočimi armadami in generali, ki ,>i žele baš take vojne. V dosedanji borbi ni nikakih znakov ]>o katerih bi se dalo sklepati, tla >e bliža v meščanski vojni kako re-finitivna odločitev bitke in vpadi zmage in nove zveze, vse to so samo epizotle.
0RGAN1CN0 STEKLO
Tako se nazrvlje steklo, ki sta ga izumila Dunajčana tir. Kurt Ripper in FritK Pollak. Ima ne samo vse dobre lastnosti: prozornost. trdoto, brezbarvnost in lahkost. ampak tudi znatno gibkost. tako da odpade nevštV-nost t>hičaj_ nega stekla — krhost in lomljivo« t. Rjizen tega projiuš<"a prav «lt>bro ultraviolet ne žarke. Trdost utegne hrti r;«zlična, kakršnemu namenu naj pač služi. Za glavno upora:l»o ,se mu napoveduje avtomobilizem. kjer se bodo izdelovali večji deli rz stekla nego dosih-krat. V* elektrotehniki in radiotc-legrafiji bo izp<xlrinilo dosedanji ebon it. ker je prožnejše in nepre-vodnejše. Tudi namesto celuloida in navadnega stekla se bo upotreb-ljalo, saj se da prav lahko barva . ti in ohranjuje svojo prosojnost.
*-	* ' . {Deluje se za tem. tla bi se mu ee-
je njegov zaveznic j J , ..	..... . - , - : na znižala in bi moglo prodreti v
moglo bi s? re<M sef, nahajal v stu	'
Kr. so jih premagali in pregnali i Izraeliti. Ze v egiptovski .sporo-< čilih se omenja Zihem kot važen j kraj. Tzkopnine pričajo tudi o sta- j rot lavni kulturi Kaananitov ter o veliki judov.vki jtalači, ki je bila /grajena pozneje.
lo zanj največja reklama. V nasprotju z angleško tradicijo, ki veruje. tla j«1 vsak pritlikavec velik uhlskevja, pa je bil
\ templju, katerega zidovi so Tl ... , , .
.. , .	.	. ji-rctllor«! abstinent m pravno, da
o m srroki. so tudi jasno vidni |
gradbeni načrt kanaanitskih prebi- °stal tem" Ui,'Vln Zvest do svo'
j •
valcev. Kanaanit.sk i tempelj je Inl sin rti._
ovratnico vzeti,jbiša božja, katero so uporabljali j prebivalci Zihema kot strategično | točko proti napadalnim d udom. Tempelj je bil brez relikvij, samo v nekem stranskem hodniku sta dala dva oltarja z eno žensko fi_ t
.ski. bi bil general Sun prav lahko nastopil zoper Kantonce saj jc imel sredstva za to. General Snn-šnanfang namreč ni majhen gospod : j>od njegovim vodstvom stoji pet najbogatejših provinc, to se pravi 120 milijonov prebivalstva. Ali oslabitev Vupejfuja je kaj prikladno sodila v njegov račun : kitajski generali ljubijo ravnovesje; če je portrebno, tudi o-bratno. Tako je maršal Vupejfu prišel v neprilike generala Slina samega pa je pričela napadati
ga bo Watts čakal. Iz hotela bi se(gnro, dvema tablama, ki .sta bili j odpeljala h kupcu. In naivni dra-i popisani s klinoplsom ter eno pi_ nale Hkrati se zavežejo, tla izve- | gnljar mu ie res nasedel. Prišel —mo. Najzanimivejše, kar nudijo j I jo po|»olno likvidacijo frakcij- | j*4 v hotel, kjer je hotel Watts še izkopnine Zihema starinosloveem, j za mej o poli-j enkrat ogledati ovratnico. Držal, pa jc to. da jc bil tempelj v Zi-j dejanja svo- ' jo je baš v roki, kf
boH>
in tla pre v
t . !i«> oilgtivornost za dejanja .svo-' j° baš v roki. ko ga je nekdo 'hemu. katerega so popravili Izra !i pr..Mašev ter i/rekajo upanje, poklical na telefon. Hitel je z o- eliti, znatno slabši od prvotne stav
da bo njihova kapitulacije ustva- j vratnico k telefonu in se seveda rila jMvllago možnosti, da se vsi j ni vet" vrnil.
Draguljar ga je zaman čakal. Watts je bil oblečen zelo ele-
Vsak dih je zvezan s trpljenjem.
Johnson's Belladonna obliž pomaga hitro unetim in bolečim praom.
be, ki so jo zgradili Kanaaniti. To priča tudi. tla je bila civilizacija Kannanitov večja od civilizacije Izrealcev, k so za avtohtonim pre-
gantno. Nosil je frak in cilinder,™Lstvom Zihema precej zaasta-Najel si je avto-taksi in plačal
jali.
šoferju dvojno voznino, da ga je
hitro odpeljal na letališče. Spotoma se je ustavil še na pošti in
V upravni svet postojnske jame
poslal ovratnico svoji ljubici Ke- s0 imenovani posl. L. Stezzoti, dr. ningstonovi v Plymouth. Istočas- j v. Vargon kot zastopnik finanč-
ralni ravnatelj in A. Cherelli. taj-Na letališču si je najel privat-'mk Touring-Cluba. Predsednik je
' Stezzotti. Domačini so od uprave
no ji je brzojavil, naj mu pošlje nega ministrstva, polkovnik Gari-
K.. va«. z lH*le »b stran! kol ,la M v«s ' dragocenost i v neki pariški hotel, baldi. O. Macliele, prometni genc-r. nt ženi sunil, katlar r.adihsre. ko so , .	^
I.r«a uiicta ia	vprašajte xtlrav ' kjer se	ustaviti,
nlka. nimate unetjn prune mreue
in takoj hI prilepite Johnuons Hrtla-1 ni aeroplan in odletel v Pariz.
i'irv r-jTIlK^i Dn.^Jatr. je bil W.«te že v! postojnske jame izključeul. vplivalo na nobeno notranje »dravlje. I Parizu. Se istega dne se je hotel nje. ki vam pa bo wlravuik predpisal j vrniti z aeroplanom v Ijondon. in bodit, ,m*f>ričani. da vam bo dal Toda dragllljar je ta čas ovadil
rafiniranega pustolovca policiji in tako so Wa^tsa aretirali.
Preiskava je dognala, da je mož zadnje čase rad popiyal. Pred tatvino draguljev se je napil sam-
Johnt«ou's Itelladouna obli*, najhitrejšo pnaiof in adotmo(«t. V«led njegove jx»ix>lne rnofl belladonna zdravilo ue-preatftno prodira t kožo. naravnost v unete. bolef* skiefie ter skoro takoj *m1|h*«hw tK^eelni. »metjn. okorelosti Johnatw'a Bella«lmina obUli delaje-Jo ukoro kot Pndel. kajti JohnKon's je
zaMu*«*a vsa mof kot Je natiskano ua TMkettt obiižu xh raRo Vprašajte zanj po Imenu v trgovini.
—Adv't
panjea.
ADVERTISE in O L AS NARODA
KRANJSKE KLOBASE
želodce, suhe šunke, plečeta, suho prasetino s kožo. jezike, re-berca in sploh vse kar spada k mesenini. Cena 40e pri poši-Ijatvah od 10 lb. naprej ; poštni no plačam jaz. Pošiljam proti poštnem povzetju ali denar na. prej.
JOHN KRAMF.R, 5301 St. Clair Ave. Cleveland. O
■
VČERAJ SMO ZAČELI RAZPOŠILJATI
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1927.
Najprej «a bomo poslali tistim, ki so £a že naročili.
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne bo brez njega.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Streety New York
najširše sloje.
NAJSREČNEJŠA ŽENA
Xeka italijanska revija jo stavila svojim čkateljeni vprašanje, na podlagi katerega je hotela ugotoviti. katera /.ena je najbolj srečna. Revija je dobila meti drugim sledeče odgovore:
Najbolj srečna je ona žena. ki misli, po 30 letih zakon kega življenja še vedno, da ji je ino/. zvest.
Ona, ki je na dan svoje srebrne poroke globoko prepričana, da je njen mož več vreden kot vsi drugi, s katerimi je flirtovala.
Za zakonsko srečo ni merodajno število dobrih lastnosti moža, temveč zadovoljivost žene.
Najbolj srečna žena je bila Eva, kajti ona ni imela nobenih riValinj ter je bila vladarica paradiža.
Nobena žena ni naj-bolj srečna, kajti noben moški se ne zadovolji s tem, da bi ljubil in posedoval samo eno žensko, vsled česar ni nobena nikdar sigurna, da je njegova edina ljubica.
Najbolj srečna je ona, ki je poročila moža. s katerim bi bila varala svojega soproga.
VSAK PREMOGAR
naj pazrto piVčita ta članek, ker bo
zanj velike vrednosti. Če boste sledili tem navodilom, boste imeli lepe božične praznike, poleglega se vam pa tudi obeta vrlika prnsj>eriteta.
West Virjrinia t'oal and Coke Company operira ž«- več l^t 21 dobrih majn v Logan-Omar okraju. Majne so v: Stjrnit. Harnahns. '»niiir. ("hwuneey. Micro. mor<*. Mona (Monaville). Earling, Wilburn. Lyburn. Wanda in .Manitoba. Ker izkopljejo sedaj več premoga kot so ga prej, >e nu«li stalno tlelo dobrim majnarjem, u> je takim, ki vedo ceniti stalno delo ter noeejo živeti v skrbeh.
Vse naše majne so "drifts" in "slops", premog jr vi.-ok pet tii» se leni čevljev. ŠTRAJKA XI. V majnah ni niti plina niti vode. D.-lamo vsi 7. odf»rtImi svetilkami in električnimi biroji i..r ra7.>trelju_ jemo premog črnim smodnikom. Lahko .>e tlela za pikom ali za • trojem. Plačamo v.-aka dva tedna.
Plačamo toliko, da jMivprecen majnar prav lahko zasluži do pe;-naj.-^t dolarjev na dan. Imamo dobre hiše. kujih nekatere imajo p<» dve, tri in štiri .>obe. V v.-eh jt* električna razsvetljava. Imamo dobro vodo. Pri vsaki hiši je lep vrt. kjer se lahko rerli kokoši in prašiče. Stanarina je dva dolarja od vsake sobe na mesec. $1.00 me-.»ečno za elektriko in ši. /a premog.
Življenje potrebni ne so po takih cenah kot drugod. Imamo »f»nj-ke štore, pa je tudi do-■iti privatnih štorov. Logan je It*, po in živahno ine>to. kjer .»t* lahko vse kupi po zmernih cenah.
Logan je blizu naših majn. I/, njega so speljane dobre ceste, po katt-rih vozijo bti.^i. V mestn je docsti gletlališč in flrngih zabava-lišt' za delavca. V Logan 11 j.- občinski sedež in sodišče.
Pri vsaki majni sta dobra šola in cerkev. Kdor bi pa hotel otroke še nadalje izobraziti, jih lahko pošlje v višjo šolo v Logan. Za take dijake je vožnja brezplačna.
YsUritrya m <j<u<rjU vrč 1 jtk. lamah in tpvarnah ali v slabih nlajnah. Pridite son. kjer fahko i/rak rat toliko zaslužitr.
Pridite v Logan - Omar okraj, kjer .>0 idealne razmere, poleg tega pa tudi lahko prištedite polovico od svojega zaslužka.
1'ritika t> enkrat trka na vrata. Seda j ',r pntrkahi na raš».
P rid it r sem brc: obotavljanja. Xaš zastopnik vas bo počakal na postaji C. & O. K. R. v Huntington ter vas bo odpeljal do majn.
Vzemite Ohio k R. železnico i/, kateregakoli kraja do Hunting-tona tam se bo.«, te p reset! 1 i na C. & O. postajo, kjer boste vzeli železnico tlo Logana. Tam vas bo zopet čaka! kompanijski za.-topnik.
—A Iv't.
Kača v zavitka.
V Napoln se je ustavil pred neko prodajalno novin neznan gospod z velikim zavitkom. Kupil je , več listov, potem pa lepo prosil, če sme pustiti zavitek za trenutek j pri prodajalni. Odhitel je in se ni (več vrnil. Pozneje so na policiji z j vso previdnostjo odprli zavitek (in našli v njem smrdečo mrtvo 4 metre dolgo in 10 kg težko kačo.
Pogreb zločincev.
Pred kratkim se je vršil v Varšavi zanimiv pogreb. Znani poljski tolovaj Zielinski je bil te dni zasačen in ustreljen. Njegovega pogreba se je udeležilo tlo 3000 jbanditov in drugih zločincev, ki J so se na pokopališču celo z na-j grobnimi govori poslali od svoje-i ga poklicnega tovariša. Policija je j 30 udeležencev pogreba aretirala.
Angleški jesik v trgovskih šolah.
Minister za trgovino in industrijo je podpisal odlok, s katerim se angleški jezik uvaja kot ! neobligaten predmet na vseh trgovskih šolah države Učitelji morajo imeti popolno kvalifikacijo
Iz francoskega konzulata v Ljubljani.
Konzul francoske republike v Ljubljani de Flach, ki je v odsotnosti konzula Boissiera dalj časa vodil francoski konzulat v Zagrebu je zopet prevzel vodstvo francoske konzularne pisarne v Ljubljani.
ŽENITNA PONUDBA.
Samec, katerega veseli farmarsko delo se želi seznaniti z dekletom ali vdovo brez otrok, ki poseduje farmo. Jaz imam nekaj prihrankov in sera blaga duša. Torej lepa prilika. Pisma naslovite na: L. S. P. O. Box 639, Kane, Pa. (2x 12,13)
HARMONIKE
Dobri igralci pravijo, da so stare KKA&JSKK HARMONIKE naj boljše na sveto.
V zalogi imam 3 vrstne. 3 brat uglašene, nove in stare Helikoa harmonike, prodajam po najrtiiji ceni. Kot strokovnjak garantiram In vrnem de-. če ne boste zadovoljni, ali pa poftlj« drupe. Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim — JOHN WEISS (»«j«iov»>ec) fif gqneta Ave Brooklyn, N. Y.
BELA NOČ.
ZGODOVINSKI ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
-•»	• (Nadaljevanje.)
—	Da, — je odvrnil Iliron swozi zobe.
—	In te ni zeblo?
Naenkrat ^a je pričel tikati, kar je storil ponavadi le latere je rati imel.
—	Nič bolj kot v Sibiriji.
—	In tvoja žena je zbežala napol naga na cesto?
ljudmi,
je rekel z dvignjeno glavo,
—	Dovolite carsko veličanstvo. — nenadna .slabost . . .
Peter se je vzravnal ter bulil vanj. Nato pa je poklical Orlova.
—	Gregor Gregorjevič! Rekli so mi, da so dospeli francoski komedijanti in da hočejo igrati pri dvoru?
—	Na ukaz, veličanstvo, — je odvrnil Orlov.
—	Poženite jih preko meje, — je ukazal ear. — Takoj, kot stoje in gredo.
—	Na povelje, veličanstvo, — je odvrnil Orlov.
Breteuil se ni premaknil.
—	Prosim vaše veličanstvo poniino, naj me odpusti, — je rekel •i tresočim se »lasom. Ne da bi eakal na privoljenje carja, se je priklonil v slovo.
Resne, pametne oči barona Goltza so mu sledile. Kaj se dogaja tukaj * Zakaj se je dal Breteuil tako presenetiti od carske nemilosti? Ali pa je bil mogoče ta razkol namen prebrisanega diplomata. H je mogoče namenoma razdražil od vina premaganega carja? In če
-Moja ubog«i žena I--j.* odvrnil Liiron ginjen. NepremiC- tak«, kaj je bilo vzrok? Kakšne nove, nepoznane karte ima potem
no je zrl pi-»-d>e, kot da vidi v sinji daljavi strašno sliko. — Urez pomoči je ležala v snegu.
—	Kdor visoko stoji, padel globoko, — so je zasmejal Peter.
liiron .»e je visoko-vzravnal, kot da ga je zadela batina. Zia
is kar je za blestela v njegovih očeh. In ostro je odgovoril;
—	To >em videl na otroku, dečku Ivanu, ki sedi sedaj že dvajset let kot ruski car v ječi.
Groza je prevzela vse navzoče, liiia je naravnost veleizdaja spomniti na tega brata Petra Velikega, Ivana V., ki se je moral u-magniti. komaj rojen in kronan carin ji Elizabeti.
—	V liusiji ji«' poznajo nobenega carja Ivana več, — je odvr-i.ii Peter, ki se je pričel umikati pod nepričakovano silo napada. •— On je idiot, lilazen človek pa ne spada na prestol
—	Ne bi bil prvi, — je odvrnil liiron nemoteno ter zrl izzivalno carju v obraz.
Obraz carja je pokazal rdeče pege. Njegovo oko je begalo sem intja in njegov glas je bit hripav.
(Zlivajte se, visokost, — j«> siknil. — Sibirija je še vedno pod ruskim žezlom.
V Bironu je raztrgala strast zadnje vezi.
—	Pošljite me nazaj, veličanstvo! V kovan v železo ogrožen od ragajke, sem ostal preti Bogom in seboj oni, ki sem bil. Dva in dvajset let seni služil Ani Ivanovni in trdno je ležala moja roka na Ilu-siji. Zvest pa j«- ostal moj jezik, zvesto moje srce do carinje, katero sem ljubil s celim svojim srcem, njo in njene pozvane naslednike. Tudi del Sibirije je ruska zemlja. Tam spodaj počiva moja žena in moje dete in tam bom hudi jaz mirno počival.
—	In vendar — je vprašal Peter prežeče, — hrepeni vaša visokost po Kurlaiidiji ?
—	Vaše carsko veličanstvo mi je samo podelilo milost, tla mi vrne vse moje pravice, — je odvrnil liiron odločno.
—	Slabo, zelo slabo, — je odvril car. — Kurlandija stoji poti poljskim pokroviteljstvom. In čeprav se ne brigam niti malo zi to . . . Gregor, kaj si pisal princu Juriju Ilolštajnskemu, mojemu stricu ?
Po ukazu vašega veličanstva, — je odvrnil Orlov t*r stopil ne 11 rej. — <(" naj <p<"«taitc vojvoda Kurlandski.
Torej ima mojo besedo, — je zaključil Peter. — Hiša I Tolsta j n "ima prednost.
Pozornost, katero je vzbudila ta nepričakovana novica, to kr-S. nje carske obljube, la javni izziv Pojske, je porušila celo seči etikete. Po vsot l st) s,' Stvorile skupine in šum glasov je napolnil igralno dvorano. Le Katarina je sedela osamljena ter navidez malomarno v svojem stolu.
—	Vaše veličanstvo je torej odločilo? kratkem odmoru trdo.
Car je posegel z roko preko čela. Postalo mu je neprijetno krog si ca pred tem mrkim starcem.
—	Vojvoda, prijatelj, pustite me pri miru s posli, — je zasto kal. — Se bo že vs.- izravnalo. .Moja glava je slična bobnu. — (»zri se je naokrog in njegov pogled je [»ostal zopet živahen in zlokoben
—	Ila, ha. markij ]Kreteni!! Moj dragi Goltz. ali imate že poro < ila iz Stockhoima ?
—	Ne, veličanstvo. — je odvrnil pruski poslanik, ki je pOsta. |H>zoren.
—	To bo zanimalo tudi vas, markij, — je nadaljeval Peter sar kastično. — Kralj Adolf Friderik, moj nekdanji gospod varuh, ta tepec, se je konečno spomnil, da je njegova žena. Lujiza 1'lrika. se-sestra velikega Friderika. V par dneh bo tudi Švedska sklenila mir s Prusijo.
Breteuil ni izgubil svojega miru.
—	Malo pomoči in malo veselja smo doživeli s Švedsko, _ je
odvrnil malomarno, s svojim običajnim, finim smehljajem. — Hiša Holštaju-Gortop se je izkazala v dolgoletni zvezi le kot mlačen prijatelj. rpam, tla bo znala Rusija to izenačiti. — Rusija in njen car.
Peter se je naglas zasmejal.
—	Vam v Versailles seveda ne prija mir s Prusijo, to vam že iad verjamem.
—	Ze več tednov. — je nadaljeval Breteuil mirno zaman za avdijenco pri vašem veličanstvu .
—	Ne. gospod markij, — ga je prekinil car ostro, — za take bagatele mi manjka časa. Stvar je že davno uravnana, kajti moj poslanik ima naročilo sporočiti grofu Choiseul, da ne more še nadalje izkazati kralju svojega spoštovanja.
Smrtno tišina je zavladala v dvorani. To je bil dogodek nepre-gledncffa pomena, to je pomenjalo vojno preje ali pozneje.
je vprašal 1'iron pc
Francija zopet v rokah?
Car je dvignil čašo k suhim ustnicam.
Naenkrat je počil strel iz topa. Peter se je stresel. Časa mit je padla iz roke in se zdrobila.
%	(Dalje prihodnjič.)
r L Ar DE MARŠEV
vi j aca-
hi poka;zala svojo Toda nekega dne ,
Med medenimi telni je George rečeš kaj neprijetnega, me vedno .s takim navdušenjem izpolnil .svo-.mika. da bi ti v enakem tonu od-ji ženi najmanjšo željo, da uho- govoril. Kaj se ti ne zdi. da bi te žica ni imela niti toliko ča>a, tla j utegnil z besedo za ti Ki v živo? To_ pravo barvo, da ne, tega raje ne storim. Čim je -Mimi izda- boš slabe volje, pojdem po bulvar-la. Ra.li prazne b sede, ra li ma_;ju Roeheehonard na izprehod. To lenkosti, ki je bila kmalu pozab- ; me privede do drugih misli in te ljcna, se je mlada ženica strašno, he upam tudi. Ako pa nočeš, da bi razsrdila.	| odhajal z doma, imaš edino sretl-
" Oh, to je bil pravi gajev, s .stvo: poboljšaj se! primernimi vzkliki, velikimi gesta- i Mimi je obljubila, da se ho po-mi, solzami, pretnjami in pestmi, j boljšala. Toda. saj veste, -človeka !ci jih je pomolila nesrečnemu ' »i mogoče ikar čez noč prenaredi-Jurčku ]»otl nos, in z očmi, iz ka-,ii. Domači prepiri in burni pri-terih so švigale strele. In tudi lo- ; zori so kalili rotlhln.sko življenje nec je moral seveda spregovoriti j mladh zakoncev redno dvakrat ali svojo besedo.	trikrat na me.see in po vsakem pre-
George ni nitii slutil, da je v tej pini je vzel mož klobuk ter odšel majčkeni, drobni ženici tako skla-; z doma.
jo je doklej izzival in dražil. Toda \ ^ kam naj gre?.!. Naposled >e je udai v božji voljo. Zvit poti odejo v 'kolač je čakal, kdaj se ploha poleže. Toda Mimi .st* ni hotel umiriti. Nasprotno, divjala je vedno OOlj iil bolj.
Naenkrat ji je med očitki in psovkami ušlo vprašanje:
—	Nu. kaj ti pa je? Ali ne j dtš danes /. doma
—	Ne. .-e je oJre.*ui! kratko. (lovori, kar iiiH-eš." i»Ov"eiijaj, kar li dra0.ro,	stanem doma.
Za hip je pomL-l.la, potem >e ji ie r\uwv mž.l <;hraz iii .spregovorila je :
—	To je pa res preneumno!
-— Kaki) to .'
—	Veš, Lrui.sa. moja stara prijatelj.ca, s katero si'ni delala pred poroko pri i_-e. Lecambrovi. Lou--sa, ki j-* ti .splnb ue moreš .spoštovati. ker je. . .
—	Nu. kaj je z njo ?
.. . rma brata, ki zahaja k me~
*retanje parniko? - Shipping News
ni \v,ak četrtek, ma. ..
kadar te ni do-
li išče gneva in zlobe. Svoje Mimi .sploh ni poznal. Ves začuden je o~
Tako jp minilo leto dni. George je začel zanemarjati
k četrtek kar-
tem v pisarni, ko se je mučil s Številkami, in na ulici, ko se je vračal proti večeru iz ceni ra Pariza na Montmarte.
"Samo da bi t.e ne ponovilo!" je vzdihoval.
A ko je zagledal Mimi, se je skušal izogniti vsemu, kar bi moglo spraviti ženico v slabo voljo. Na vsako njeno vprašanje je o.l-govoril: da. Vsaki njeni trditvi je pritrdil.
A vend;*r se je zopet začelo. Kakor prvič, brez pravega vzroka. In bilo je še hujše kot prvič. V tesnem moat mart rskem stanovanju je begala Miurn sem in tja podobna obvezani furiji. George ni vedel, kam bi se skril. Naenkrat .>.e je polastila tudi njega zloba. Mikalo ga je, da bi premikastil to že. ga pomena, to je pomenjalo vojno preje ali pozneje.	jnico, ki se je roga 1 a njegovi slabo-
Oanska. Poljska, Francija! Preplašeni so zrli dvorni kavalir- Pozueje je premagal izkušnja-n drug na drugega. Ali hoče res Peter videti celi svet v orožju proti j vo, vzel naglo klobuk, odšel iz so-^ bi, alt mu res ne da slava pruskega kralja nobenega miru? Peter be in zaloputnil za seboj vrata.
pazoval njen obrazek, velik kakor .svojo ženo. Sestal se je s svojimi pest, ves jwkrit z rdečimi lisami'starimi prijatelji, ki so ga ob.Mili in srditimi gubami. Čelo je bilo z očitki, zakaj ga nikoli ni v druž-nagubančeno, iL-ta .^pačena. oč-i bo. Po poroki ga sploh niso vide-črne in tako velike, da je mislil,'b'. Toda tako je z vsemi mladimi da ji bodo zdaj, zdaj skočile iz- zakonci: v.sL se obabijo. In zakaj pod čela.	bi ne prišel v njihovo družbo? Saj
Pamet mu je narekovala, naj ni greh sesti takole vsa potrpi. In res ni črhnil niti bese- zvečer M m;zo jn poigraii v dice. Nevihta se je polegla brez te.
argumentov, kakor je bila iz-j skratka. prihodnji četrtek je bruhnila. Nastal je mir, sledilo je George sklenil preživeti večer v objemanje in ker je bil to prvi1 družbi .starih prijateljev. Toda slučaj, da je ženica kalila domači kako priti o.l doma? Ljubsumna mir. sta šla večerjat v restavraei- Mirni bi ga ne pustila samega. Vo-J°-	iditi ženo v tako družbo pa tudi ne
Vendar pa Georg oJ tLstega dne kaže. Zakonski možje spioJi nera-ni imel več miru. Mislil je. da je'di votli jo .s .seboj žene. Kontrole lobil najslajšo in najmirnejšo že-[se vsak boji, zakonski mož pa še no svetu, v resnici pa je bila naj-|,em bolj. Naenkrat mu je šinila v iiolj razburljiva in zlobna, kar jih'gla-vo srečna misel. Čim sta poje nosila zemlja. Razmišljal je o'večerjala, je dobil priliko in spre-
]) rosi m
pa ni bil Friderik in Rusija ni bila Prusija. l>o tega ne sme priti. Do tega ne sme priti in Rusija ne sme poginiti.
Vrnil se je šele ob II. Blodil je od kavarne do kavarne in povsod
Tudi Breteuil je .prebledel. Takoj pa se je kot diplomat zopet se Je pošteno dolgočasil.
Mimi je bila že v postelji in je
pomiril.
—	Vaše carsko veličanstvo naj bo prepričano, da Francija . . .'sladko spala. Ni je hotel buditi.
—	Kaj me briga Francija? — je zakričal Peter. Zunaj v dvo-'Tola drugo jutro, ko .se je začela tam je prekinila godba in vsi zmedeni so se zbirali zadnji carski PO stari navadi zavijati lase, ji je gostje. — Ila' Poražena na vodi in na kopnem, onstran in tostran rekel energično:
oceana in vedno zopet poražena, — namigaval je pri tem na izgub-| — Čuj, Mimi... s temi stalni-Ijeno vojno proti Angliji ter izgubo Canade, — nezmožna za mir ali mi izbruhi zlobe si na kopi ješ bo-/.a vojno, preperela in gnila do mozga! — Hitro je zvrnil kozarec'lt-'zen. Treba le je izločiti. Saj tudi
i jaz trpim. Teh burnih prizorov ne
ter zrl mrko predse.
Noben navzoč se ni zganil. Celo pruski poslanik von Goltz je'marem prenašati. Povem ti či-bil kot o hromi j en. liilo je naravnost nezaslišano izzivati na tako st0	in brez slabih namenov,
brezmejen način poslanika, ki je užival pravice gostoljubnosti. Pod pojdem vedno, kadar boš go-izhruhom earja je postal Breteuil še bolj miren. Njegovo oko je ne-! <ii*njiila. in kričala, drugam iskat l ote poiskalo Katarino in Peter Tretji ni slutil, kaj vse je ležalo v razvedrila in zabave, tom pogledu, katerega sta oba ravnokar izmenjala. Kurir, ki bo od- — Tega ne storiš! « i danes ponoči v Pariz, ne bo nosil s seboj vprašanja: — Ilolštajn- — Da, storim! Gotorp ali Anhait Zerbstf — pač pa bo enostavno sporočil: — Fran- — Torej... ti me ne ljubiš več? < i.M s Katarino!	_ Baš zato, ker te ljubim, ne
Spoštljivo se je približal Breteuil carju.	k	.želim večnih prepirov. Kadar mi
govoril /. Mimi v nekoliko ostrejšem tonu kot običajno. Takoj je bil ogenj v .strehi. On je to pot reagiral. In glej. takoj je imel na vratu prepir, hu l prepir, ki ga je poprej sovražil, a z la i mu je bil zelo dobrodošel, zakaj ^u«.lil mu je priliko, tla vzame klobuk in pohiti k prijateljem.
Od tistega dne so se razvijali dogodki v najiej»šem redu. OJ časa do časa se je morala Mimi razjeziti. Nu, pa se je vsula ploha običajno vsaki četrtek zvečer, ko je bilo treba iti na prijateljski .sestanek v gostilno. Spočetka se je dogajalo to vsakih štirinajst dni, pozneje pa redno vsaki teden.
Mimi te Georgove zvijače na videz ni opazila. Vsakokrat se je George dotaknil z nevidnim prstom zažiga 1-ne vrvice neke skrivnostne bombe, pritissnil je in bac!
---izbruhnil je gnjev, \\su-
Ia se je ploha, ki mu je naposleJ odprla plot mladeniškega raja in služila za pretvezo, da mora hiteti na prijateljski sest>wiek.
Minilo je še nekaj mesecev.
Nekega četrtka je dobil George v pisarni pismo, v katerem mu je prijatelj sporočal, da je prijateljski sestanfk preložen na drugi dan.
Vrnil se je domov malo slabe volje, ker ga je izprememba programa neprijetno presenetila. Skle nil je ostati doma in ne izzivati žene k običajnemu prepiru. Toda naj se je pri večerji še tako vzorno vedel in na vse načine prizade-valt da bi ženi ustregel, vse je bilo zaanan. Mimi je čutila naravno potrebo po domačem prepiru.
Hotel jo je potolažiti in pomiriti, pa ni šlo. Prigovarjal je je na vse načine, naj mu ne zameri, da
LOT NAPRODAJ POCENI
na prijetnem kraju McAllister
Ave. & Dth St., Waukegan, 111.
Vprašajte lastnico: Mrs. Gertrude
Michel, 20 East Goguac St., Battle Creek, Mich, (fix 12—18)
IŠČEM rojaka ANTONA GE11-DOVL Če kdo ve, naj mi sporoči, če pa sam čita, naj se o-glasi svojemu prijatelju Frank Benčič, 1616 Grovewood Ave., Cleveland, Ohio.
(2x 12,13)
IŠČEM svojega brata JOŽKFA GACNIK, doma iz Brezja pri Terbelnem. Kdor kaj ve o njem naj mi naznani, vse stroške rad plačam, ali naj se pa sam oglasi bratu: Alojzij Gačnik, 126 Sea-ton St., Toronto, Ont., Canada.
(2x 13,13)
ITALIJANSKE HARMONIKE
13. novembra:
Paris, il«tvre; L«vlathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg. Bremea. Brernen.
15. novembra:	\
Suffren. Hgvrt.
17.	noven bra:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
18.	novembra:
Frantonia. Cherbourg.
19 novembra:
Martha WashlQjjton, Trat.
2G. novembra:
Majestic, Cherbourg; Stuttfaxt Cherbourg, Bremen
24. novembra:
Berengaria, Ch*rbour*; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen.
27. novembra $
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg, Hamburg.
1.	decembri:
Mauritania, Cherbourg; Pres dent Roo. e%eU, Cherbourg, Bretnen.
2.	decembra:
He Gras«e. Havre; Westphalia. Hamburg; J-uetzow. Uremm
3.	decembra:
1'res. Wilson. Trst. 4 tfecembra:
Pari«. Havre; Leviathan. Clier- [ bourg; Olympic. Cherbourg
8.	dec-.-nbra:
("ai n.iJiia, Cherbourg; Muenchen. Cberl> t.r;?, Bremen.
9.	r'erombra:
.\lin t Bailin. Cherbourg, Hamburg j 11. dr-cmbra:
Maj.••■■tir. Cherbourg; Republic. | C» trb"urg, Bremen.
i .s«vi.ie.
14.	decembra:
Coiumbui. Cherbourg. Bremen.
1S decembra:
Berengatia. Cherbourg: L Havre; Prefblent Hard :.g. C l^remen.
22. decembra:
ltoihambeau, Havr«
27. decembra:
F'a.'is. Havre; Olympic. Cherbourg; Lttu'.Kcl.lanJ. Cberbourg, Hamburg.
29.	decembra:
Heriin, Cl«erbt>urg, Br-rr.en; r*r»-a. KouMveit. Cherbourg. Bremen.
30.	decembra:
Cleveland, Chetbourg, Hamburg.
1. Januarja:
Majestic. Cherbourg
6. Januarja:
r>e Grasse, Havre; Hamburg, Cher* bourg. Hamburg.
7 Januarja:
Martha Washington. Tr*t. 8. Januarja:
BerengarLi. Cberbourg; Franc-®. Havre; Bremen. Cherbouig. Bremen.
12 Januarja:
1're.s Hard.tig. Cherbourg. Bremen.
15.	januarja:
Paris. Havre; A<iuitaiiia. Cherlnjurg. 22. januarja:
11..meric. Cherbourg; n.'public. Cherbourg. Bremen, rilultgart. Clier-kH.uru. Bremen.
25. ,'anuar'a:
Pres. Wilson. Trst.
27. januarja:
Ko«-h.' m beau, Hamburg.
23 januarja:
Majestic. Cherbourg; France. Ha' re; Muenchen, Cherbourg, Bremen.
Ilaxre; Thuiingla.
Božično Potovanje V
LJUHLJANO
r.a najboljših patnikih »veta Parnik LtVlATHAN odpluje dne dec. jjreko Cherbourg pud vodstvom g. Josipa Turek Parnik RKPUB^IC odpluje dne 11. dec. preku Bremena pod vodstvom g, Geo. Hackl Ta skupna potovanja so v ivaebin oskrbi omen jemii K'J>podov zastopnikov l iuted State* Linc» odrejena vsied te»ca. ua ian»o potujete brezskrbno 1.1 brez vsa kili za; rek. Na vseh parmkih pro^e. Cnitcd hTatrs Ljiirs je preskrbljeno :i ik udubno^n z nrprrku-»ijivo točnostjo. Hrostorn kabine, odprti krovi i.t.d.. po.c« tcjja posebri. lobnoit, da potujete v spremstvu a>eaa roiaka.
"HplujejO nasleilnji parnik!-S. S. President Roosevelt	dne 1. decembra
S. S. Republic	........... dne II. decembra
S. i. President Harding	dne 15. decembra
S. S. President Roosevelt	dne 29. decembra
vsi preko Bremena za natančnejša pojasnila in udobnosti potovanja na
parnikih tinted States l.ines proge obriiirr se n_
Va>cKa lokalnega zastopnika. a!i pa | išite na
hited States Lines
45 Broadway
(Phone. Whitehall 2800)
New York City
Ml Izde^- :er-o In -mp^rtii ' mo razne prvovrstne ročno napravlj-ne ITALIJANSKE J HARMONIKE, najbolje na rvetu. Desel ' let garanttrane. Naše cene so nlije bot drugih izdelovalcev. Brezplafen pouk \ pranju kun^m. rMfiltp po BREZPI.At^Nl onik RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave. Dept.76. Chicago, III.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati •% Btari kraj, je potrebno, da je pt>n- " Cen o potnih listih, prtliasi In dru gib stvareh. Vsled naše dolgoletne izkn&nje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tndl nedržavljnnl zamorejo potovati v stari kruj, totla preskrbeti s! morajo dovoljenje ali permit Iz Washin£tona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati prošnjo vsaj en raesee pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne poSlje permit ik> pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi, v najbližnji naselnl-Ski nrad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike ali arojce iz starega kraja, naj nam
prej pige za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenlh v tem letu 670
priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki Xele dobiti sem sta ride ln
otroke od 18. do 21. leta in pa n poljedelske delavce.
Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti «em žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, po-trebno pa je delati prošnjo v Washington.
Pred no pod vzamete kaki korak.
pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
tS COBTLANDT ST, NEW YORK
F« O f~t eovmtD PIM to COVEfftO PIKU-
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAKNIKI NA OLJB
R0CHAMBEAU 24 nov 22. dec.
PARIS 4. dec. — 27 decembra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kab'n* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vode 4 ali S oaeb. Francoska kuhinja in plja&a.
! 9 STATE STREET	NEW YORK
wm—m^—mmmmmmmmm, AL.I LOKALNI AGE NT J E ^HaM————-
M t.
VABILO
X A PLES v sredo zvečer 24. novembra v slovenski dvorani v Conemaugh, Pa.
Pripravljeno jo vse, da bodo ce njeni gostje najboljše postroženi in imeli dovolj vsakovrstne zabave. Mrs. John Škoff bo skrbela, da ne bo noben laren. napravila bo zelo okusno večerjo prav po kranjski navadi. Da zna. to pa itak vsakdo ve. Mladini plesalcem bodo določeno nagrade za najboljše plesanje Fox Trot, Valčka in Charleston. Jamčena jo najboljša goflba in vsakdo bo dobrodošel. da so po veseli z nami.
V nadi. da ko snidemo vsi Slovenci in (Slovenke dno 24. novembra v slovenski dvorani na plesu, so priporočam
Mrs. V. Navinshek,
predsednica.
I (2x 12&22)
POZOR BOJAJLLI
Prosti pouk glede državljan-rtva in priseljevanja je vsak čeir-ek in petek med 1. liro popoldne m 10. nro zvečer v ljudski aoii št v. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DBŽAVLJANI.
OGLAS TRPINOM.
i
Kdor želi tožko delo, pa dobi tuj ori nas v gozdu, ko delamo drva in naj lo pride. Pozdrav vsem drvarjem! Alojz Rotar, R. F. D.t Box 43, Smethport, Pa.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City,
ADVERTISE in GLAS NARODA
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala : prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'G!
a a
N
aro
da"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S' tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
i KOJAKI, NABOČAJTB SE HA I 'GLAS NARODA". NAJVEČ?JI j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. i DRŽAVAH.