GEOGRAFSKI OBZORNIK Krasa, Človek na Krasu skozi zgodovino, Družbeno- geografski oris, Etnografska podoba Krasa, Arhitek- tura, Kras v likovni umetnosti ter Sprehod po Krasu s knjigami pod pazduho. Čeprav se pokrajina Kras ne konča na zahodni meji naše države in se razprostira tudi onstran nje v Ita- l i j i , se knjiga i z povsem praktičnih razlogov omejuje predvsem na njen slovenski del. Predstavitev Krasa kot naravne, družbene in fiziognomske pokrajinske celo- te bi namreč zahtevala precej več časa in sodelova- nje številnih tujih sodelavcev, kar bi bil organizacijsko in finančno še mnogo bolj zahteven zalogaj. Upati je, da bodo z vključitvijo Slovenije v Evrop- sko zvezo nastale takšnim prizadevanjem naklonjene okoliščine, saj si pokrajina, ki je bila z l z j e m o Trsta dolgo poseljena skoraj izključno s slovenskim življem, takšno obravnavo brez dvoma zasluži . Prikaz s člo- vekom povezanih pokrajinskih prvin, ne pa zgolj njih, bi na ta način v marsičem pridobil na znanstveni teži. Politično neobremenjena razmišljanja bi lahko rodila številna nova spoznanja ali pa dozdajšnja vedenja predstavila v novih dimenzijah. GEOGRAFIJA SLOVENIJE Jernej Zupančič Založba Slovenska matica je junija 1 9 9 9 izdala že dolgo pričakovano knjigo Geografija Slovenije. To temeljno geografsko delo prihaja na knjižne police v času velikih knjižnih izdaj o Sloveniji in Slovencih ter zapolnjuje vrzel predvsem na področju splošnih predstavitev naše države. Namen monografije je podati pregledno sliko stanja in razvoja posameznih prvin geografskih značilnosti in posebnosti Slovenije. Po svoji naravi je geografska monografija eden od temeljnih priročnikov, namenjena vsem, ki iščejo bolj poglobljeno vedenje o času in prostoru, v katerem živijo. Skoraj 5 0 0 strani obsegajoča knjiga je skupinsko delo dvanajstih avtorjev, ki sta ga uredila akademika prof. dr. Ivan Gams in prof. dr. Igor Vrišer. Knjiga pose- ga na vsa temeljna področja geografske vede, ki z raz- ličnih zornih kotov prikazuje današnjo pokrajinsko in družbeno stvarnost Slovenije ter povezanost in sood- visnost med posameznimi pokrajinskimi dejavniki. Kratkemu uredniškemu predgovoru sledijo poglavja Lega Slovenije v Evropi in med njenimi makroregija- mi /Ivan Gams), kjer je prikazana lega Slovenije na stiku štirih velikih evropskih makroregij ter obenem na stičišču štirih različnih kulturno-jezikovnih območij. Stič- nost v družbenem in naravnem pogledu je zaslužna za marsikatero svojsko potezo današnje Slovenije. Poglavje zaključuje krajši zapis o položaju samostoj- ne Slovenije v sodobni Evropi. Drugo poglavje obrav- nava površje v Sloveniji, vključno zj«z|i6aimi teorijami o njegovem razvoju. Sledi poseBpp poglay|e o krasu, ki ga prikaže po posameznih tipih kraškega površja. Isti avtor nadaljuje tudi del poglavja o podnebju, in sicer Vreme, sončno obsevanje in temperature, drugi del (Padavine in vetrovi) pa France Bernot. Poglavje se prične s klimatsko lego, za katero je odločilna prav stičnost različnih velikih pokrajinskih enot, ki znatno modificira podnebne značilnosti. Upravičeno je govo- riti o regionalni in celo lokalni klimi. Sledi poglavje Hidrografija (Marko Kolbezen) s podrobnim prikazom rečnih režimov in hidroloških značilnosti posameznih območij Slovenije. Zaključuje ga krajši zapis o značil- nostih slovenskega dela Tržaškega zaliva. V Pedogeo- grafskih značilnostih (Franc Lovrenčak) so nanizane značilnosti prsti po posameznih pokrajinskih tipih, v Rastlinstvu pa isti avtor poda še značilnosti rastlinske- ga pokrova. V ospredju razprave so različne gozdne združbe, v katerih avtor predstavlja vpliv in povezanost kamninske osnove, nadmorske višine, podnebja in člo- vekovih vplivov. Poglavje Živalstvo (Boris Sket) poda pre- gled živalskega sveta, ki ga zaključuje s prispevkom o človekovih posegih v naravo in torej tudi sestavo fav- ne. Fizičnogeografski del monografije zaključuje poglavje Pokrajinsko ekološka sestava Slovenije (Ivan Gams), ki je regionalizacija po fizičnogeografskih kri- terijih z opisom posameznih mezoregij. Družbeni del pričenja poglavje Historičnogeograf- ska dediščina (Vladimir Bračič) z orisom nekaterih zgo- dovinskih procesov, kot so selitve prebivalstva, razvoj naselij, razvoj posameznih gospodarskih panog ter upravne razdelitve, ki so pustile svoje sledove v pokraji- ni in ljudeh do današnjega dne. Sledi obširno poglavje Prebivalstvo (Drago Perko), ki prikazuje naravno in selitveno dinamiko prebivalstva Slovenije ter njegovo starostno, spolno, izobrazbeno, versko, narodno in jezikovno sestavo. Poglavje zaključujejo besedila o Slovencih v sosednjih državah Italiji, Avstri j i in na Madžarskem. V poglavju Poselitev in naselja (Vladi- mir in Vera Kokole) so podrobno prikazana podežel- ska naselja z različnimi tipi hiš ter tlorisno zasnovo. Temu sledi prav tako podrobna predstavitev mest in urbanizacije. Sledi poglavje Gospodarska geografi- ja (Igor Vrišer), ki izčrpno poroča o posameznih gos- podarskih panogah, pogojih zanje ter posledicah, ki jih puščajo v pokrajini. Značilnosti prometa in infra- strukture v Sloveniji sta orisala Matjaž Jeršič in Andrej Černe. Temu sledi poglavje Turizem (Matjaž Jeršič), ki podrobno analiz ira razvoj te za Slovenijo pomemb- ne gospodarske panoge. Avtor je prikazal tudi vlogo in pomen rekreacije ter predvsem učinke na prostor. Poglavje Varstvo naravne dediščine (Avguštin Lah) obravnava onesnaževanje in onesnaženost okolja, ki ga povzročajo različne gospodarske dejavnosti. Knji- go zaključuje podrobna Družbenogeografska regio- nalizacija Slovenije (Igor Vrišer). Sledita še Geslovnik in Seznam ilustracij. Med odlikami tega dela je treba izpostaviti eno- stavno, pregledno in logično razvrstitev glavnih pogla- 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK vij, ekonomičnost podajanja vsebine, jasno izražanje in razumljiv slog. Vsebina je podana strokovno in dokaj izčrpno, a še vedno dovolj razumljivo tudi laičnemu bralcu. Vsako poglavje je opremljeno s seznamom naj- pomembnejše literature, ki je med besedilom dosled- no citirana. Knjiga je tudi bogato opremljena, saj je besedilu dodanih okrog 140 kart, nad 9 0 preglednic, okrog 7 0 grafikonov in skic ter okrog 9 0 slik. V pri- loženem seznamu ilustracij lahko bralec poišče stran karte, grafikona ali slike, ne pa tudi tabele. Nova mono- grafija je nadaljevanje, nadgradnja in modernizaci- ja Melikove Slovenije izpred skoraj štiridesetih let. Je delo, ki ga bodo gotovo pogosto citirale generacije geografov in vseh tistih, ki j im je spoznavanje naše države, družbe in pokrajinskih značilnosti cilj izobra- ževanja ali pa predmet vsakodnevnega dela. V primerjavi z nekaterimi novejšimi geografskimi izdajami je to po grafični in oblikovni plati dokaj skromno. Zal je večina priloženega gradiva v manj pri- vlačni črno-beli tehniki. Zlasti nekatere skice in karte so slabo berljive. Varčevanje pri temeljnih delih nacional- nega pomena verjetno ni najbolj na mestu. Zavedati se je treba, da so tovrstna dela ena od oblik promocije Slo- venije v svetu, a tudi geografije ter ne nazadnje založ- be. Moti tudi nedoslednost pri rabi zemljepisnih imen, posebej na kartah. Delu bi koristilo tudi pregledno uvod- no poglavje o razvoju geografije v Sloveniji in njen današnji položaj v slovenski družbi. Prav tako bi bilo potrebno dopolniti nekatere vsebine, zlasti administra- tivno razdelitev, nekatere gospodarske panoge (posebej v okviru terciarnih dejavnosti), promet, telekomunikaci- je, vplive EU, tematiko obmejnosti in čezmejnega sode- lovanja, pa tudi nekatera prebivalstvena vprašanja. Zal manjkajo ugotovitve zadnjih šest let - in teh rezultatov v resnici ni malo. S tem bi Geografija Slovenije nedvom- no pridobila na aktualnosti in modernosti. Tudi večja prob- lemska naravnanost ter upoštevanje najnovejših procesov - tudi če niso na prvi pogled najbolj »geograf- ski« - bi bili splošni geografski monografiji vsekakor v prid. Tako izpopolnjena splošna monografija Slove- nije bi bila nedvomno še ustreznejši odgovor na izz i - ve časa: geografije kot stroke in Slovenije kot države. SODELAVCEM GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA Geografski obzornik je revija, ki je namenjena popularizaciji geografije in ki objavlja pris- pevke s področja geografije in sorodnih ved, zato naj članki tematsko sodijo v te okvire, hkra- ti pa naj bodo tako dovolj strokovni kot napisani v zadosti poljudnem jeziku. Dobrodošli so prispevki, ki povzemajo rezultate raziskovalnega dela, prispevki s področja izobraževanja, regionalnogeografski članki pa tudi poročila o dejavnostih društev in strokovnih srečanjih. Da bi bilo naše sodelovanje čim bolj uspešno, na kratko predstavljamo osnovna tehnič- na navodila vsem dosedanjim in prihodnjim sodelavcem revije. • Prispevki naj bodo oddani na papirju (natisnjeno besedilo v enem izvodu) in v digitalni obliki (disketa ipd.). To velja tako za besedilo kot za grafične priloge (z izjemo fotografij). Priporočeni formati so DOC za besedila, CDR za karte in XLS za grafikone. • Dolžina prispevka naj ne presega 15.000 znakov. • Slikovne priloge (fotografije, grafikoni, karte) naj bodo opremljene z ustreznimi podnapi- si oziroma naslovi. • Pri oblikovanju preglednic, grafikonov in kart upoštevajte format revije. Izogibajte se pre- velikim slikovnim in tabelaričnim prilogam. • Obvezne sestavine daljših strokovnih prispevkov so izvleček, ključne besede ter uporablje- na literatura oziroma viri. • Obseg izvlečka naj bo med 300 in 600 znakov skupaj s presledki. • Citiranje in seznam literature naj bosta v skladu s standardi te revije. • Avtorji naj ne pozabijo dodati osnovnih podatkov o sebi (izobrazba in naziv, naslov, tele- fon ipd.). Za konec vas še enkrat vabimo k sodelovanju in upamo, da se boste vabilu čim bolj mno- žično odzvali. Urednik 31