ORKESTRALNO DRUŠTVO GLASBENE MATICE OB 20 LETNICI V LJVBLJANI MAREC 1940 1919 1939 KAZALO Stran Spored jubilejnega koncerta............................................... 3 L. M. Š.: K skladbam sporeda............................................. 4 Slika drja Ivana Karlina..............................................6 Dr. Ivan Karlin: Besede ob 20 letnici.................................7 Slika L. M. Škerjanca ................................................... S Lucijan M. Škerjanc: Obstoj in poslanstvo Orkestralnega društva 9 Slika komornega orkestra Orkestralnega društva............................12 Dr. Mavricij Neuberger: Kratek zgodovinski pregled ob dvajsetletnici ........................................................ 13 Seznam članov v letih 1919 do 1939-40....................... . . 17 Avgust Pertot: Kronika in statistika dela.................................21 a) pregled koncertov in nastopov . . . . 22 b) pregled izvajanih del ...... 24 c) seznam dirigentov in solistov...........32 NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI ORKESTRALNO DRUŠTVO GLASBENE MATICE V LJUBLJANI V PONEDELJEK, DNE 4. MARCA 1940 JUBILEJNI SIMFONIČNI KONCERT Spored: 1. Gabriel Faure: Predigra k operi „Penelopa“ za veliki orkester 2. Sergej Rahmaninov: II. klavirski koncert v c-molu, op. 18, s spremljevanjem orkestra a) Moderato b) Adagio sostenuto c) Allegro scherzando ODMOR j. Lucijan M. Škerjanc: Suita za godalni orkester v 8 stavkih a) Larghetto b) Allegretto giocoso c) Moderato d) Allegro ritmico e) Andante molto moderato f) Maestoso g) Lento lugubre h) Allegro vivo 4. Camille Saint-Saens: II. simfonija v a-molu, op. 55, za veliki orkester a) Allegro marcato b) Adagio c) Scherzo presto d) Prestissimo (Točka 3. se izvaja prvič sploh, točki 1. in 4. pa prvič v Ljubljani) SODELUJEJO: PIANIST IVAN NOČ IN POMNOŽENI ORKESTER ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE DIRIGENT: LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC VELIKA UNIONSKA DVORANA — ZAČETEK OB 20. URI K SKLADBAM SPOREDA GABRIEL FAURE: PREDIGRA K OPERI »PENELOPA« Gabriel Urbain Faure je bil rojen 13. maja 1845. leta v mestu Pamiers, umrl pa je 4. novembra 1924. v Parizu. Sprva je bil učenec organista Niedermeyerja, nato Saint-Saensov, od leta 1866. dalje organist v mestu Rennes. Udeležil se je nemško-francoske vojne leta 1870-1. in nato postal profesor ter organist na Niedermeyerjevi glasbeni šoli v Parizu in v cerkvi St. Honore. Kmalu je postal glavni organist v cerkvi St. Sulpice in slednjič leta 1877. kapelnik v pariški stolnici Ste. Madeleine. 1896. leta je nasledoval Masseneta kot profesor kompozicije na pariškem glasbenem konservatoriju, kjer je postal leta 1905. ravnatelj in član Akademije. Faure je zlasti važen kot skladatelj komorne glasbe. Izpod njegovega peresa poznamo dve sonati za gosli, klavirski trio, dva klavirska kvarteta, dva kvinteta, dve sonati za violončelo in godalni kvartet. Uveljavil se je tudi kot odrski skladatelj s spremljevalnimi točkami k dramam Caligula, Shylock, Pelleas et Melisande in slednjič kot operni komponist z obema delima Promethee in P£n£lope. Poslednja je bila prvič uprizorjena leta 1913. v Monte Carlu. S kompozicijo tega dela se je skladatelj ukvarjal dolgo vrsto let ter ga smatral kot svojo najuspelejšo umetnino. Preludij uvaja v tragično osnovno razpoloženje, prežeto posebne topline, ki v glavnem izvira iz izredne skladateljeve občutljivosti za harmonske zvoke, v katerih je bil prav tako dosleden kakor novostrujar in originalen. Delo je pisano za popolni simfonični orkester. SERGEJ RAHMANINOV: II. KLAVIRSKI KONCERT OP. 18 v C-MOLU Sergej Vasiljevič Rahmaninov je bil rojen 2. aprila 1873. leta v Novgorodu in živi v Ameriki kot skladatelj in klavirski virtuoz. Bil je učenec Damjanskega na peter-burškem konservatoriju, kasneje se je izpopolnjeval v klavirski igri pri virtuozu Silotiju (Rubinsteinov in Lisztov učenec) v Moskvi, kjer je posečal tudi pouk iz kompozicije pri Tanjejevu in Arenskem. Sprva se je odlikoval kot posebno briljanten pianist, kmalu pa so postali nanj pozorni tudi zaradi njegovih odličnih skladb, ki poleg osnovnega ruskega razpoloženja težijo v kozmopolitstvo in povsod očitujejo mojstrsko roko. S koncertnimi turnejami se je proslavil v obeh svojstvih skladatelja in pianista. Komponiral je nekaj oper, kantat in komornih skladb, dve simfoniji in poleg manjših klavirskih kompozicij tudi troje klavirskih koncertov. Najbolj znan od teh je drugi, op. 18, v treh stavkih. V njih je dana pianistu prilika, da poleg bleščeče virtuoznosti izkaže trdi svoje interpretacijske odlike v številnih lirskih odstavkih. V Ljubljani je bilo to delo izvajano že pred vojno (leta 1912. in 1913.) v Filhamonični družbi s solistom J. Vargo. LUCIJAN M. ŠKERJANC: SUITA ZA GODALNI ORKESTER V 8 STAVKIH Pobudo za to delo je dala 20 letnica Orkestralnega društva, kateremu je posvečeno. Vseh osem stavkov je tematično povezanih med seboj, vendar tako, da med seboj kon-trastirajo in tematika ni naravnost posneta. Prvi stavek, Larghetto, ima značaj lirske skladbe, drugi, živahnejši, nagiba k plesnim ritmom. Kot nasprotje prinaša tretji, Moderato, elegično razpoloženje, medtem ko četrti znova poudarja izrecno ritmično stran, v melodičnem pogledu pa prinaša izključno hromatične postope v zaporednih tercah. Peta, Andante molto moderato, je spevna osrednja točka suite z melanholičnim zaključkom, šesta znova uporablja hromatično skalo v akordičnih tritoničnih postopih. Sedma predstavlja žalobno koračnico, osma pa je živahen zaključek v trodelm pesemski mali obliki, kjer v srednjem odstavku nastopi solo-violina s široko razvito kantileno. Suita je bila komponirana novembra 1939. ter je na tem koncertu njena krstna izvedba. CAMILLE SAINT-SAENS: II. SIMFONIJA OP. 55, V A-MOLU Med največje francoske glasbenike, ki jih že štejemo med klasike tako po uravnovešenosti uporabljenih sredstev kakor po bogastvu dela, spada Charles Camille Saint-Saens, rojen 9. oktobra leta 1835. v Parizu, umrl 16. decembra 1921. leta v Alžiru. Že v najzgodnejši mladosti popolnoma dozorel glasbeni talent, se je izpopolnjeval na pariškem konservatoriju pod vodstvom Stamatyja, Benoista, Halevyja in Rebera ter privatno pri skladatelju »Fausta«, Gounodu. Postal je organist, kakor večina francoskih skladateljev, ter služboval na raznih pariških cerkvah, slednjič tudi v stolnici sv. Magdalene. Hkrati pa je poučeval na Nidermaverjevem privatnem konservatoriju. Od leta 1877. dalje pa se je popolnoma posvetil koncertnemu življenju kot pianist in dirigent ter prepotoval v tem svojstvu malone ves svet. Še ob življenju je bil slavljen kot malokateri skladatelj in je moral prisostvovati mnogim odkritjem lastnih spominskih plošč in kipov. Ustanovil je tudi svoj glasbeni muzej v kraju Dieppe, odkoder je izvirala njegova družina in kamor je redoma hodil na počitnice. Njegovi glasbeni ideali so bili strogo klasicistični in višek glasbe je videl v Mozartu. Tej čisto klasični lepoti se je skušal sam približati v delih, med katerimi najdemo petero simfonij, več simfoničnih pesnitev (med njimi slavni »Ples okostnjakov«), rapsodij, suit, uvertur, pet klavirskih koncertov, tri violinske, dva violončelska, mnogo komorne glasbe, klavirskih skladb, ter oper, od katerih je največji uspeh doživela »Samson in Dalila«. Tudi na polju cerkvene glasbe je bil izredno plodovit, razen tega pa je dosti pesnikoval ter se ukvarjal z astronomijo, kjer si je pridobil tudi najboljši sloves. Njegova druga simfonija je bila komponirana leta 1880. Obsega v smislu klasičnih form štiri stavke, ki se odlikujejo v zgoščenosti in hkrati lahkotnosti glasbenega izraza. Tudi v formalnem pogledu predstavljajo stavki te simfonije svojstveno pojmovanje simfonične oblike. Po nekaterih uvodnih taktih, v katerih se nam predstavi originelni tema, čigar značilnost je v tem, da njegove note v terčnih postopih izpolnjujejo medprostore notnega stava, začne prava ekspozicija fuge, ki pa preide v izpeljavo v smislu simfoničnih oblik. Drugi, izredno kratki stavek, Adagio, prinaša dvoje kontrastnih spevnih melodij in zaključi z odstavkom, katerega kasneje srečamo v finalu. Scherzo je zgrajen po Beethovnovih vzorih, v trodelni pesemski obliki ter prinaša v triu poljuden domislek, kakor ga srečavamo v pastoralnih delih Beethovnovih simfonij. Posebno originalen je zaključek tega stavka v pizzicato-godalih. Finale je sveža, v španskih ritmih izvedena rondo-oblika, polna živahnosti in močna v izrazu. Kot novovrsten domislek nastopi proti koncu zadnjega stavka reminiscenca na zaključek 2. dela, v solih violin in viole, nakar se v živahnem vrtincu zaključi. Zaradi svoje konciznosti in neposrednosti je ta simfonija pogosto na sporedu simfoničnih koncertov. L. M. š. načelnik Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani v teh skrajno nemirnih časih, ki brezobzirno bičajo vso Evropo, stopajo pred vas prosvetni delavci z namenom, da pokažejo, da je uprav sedaj potrebno gojiti v narodu smisel za duhovne dobrine. Slovenci sledijo času in napredku tudi v simfonični glasbi, k> je bila do pred kratkim pri nas najmanj upoštevana glasbena panoga. Dvajset let je poteklo, odkar je naša glasbena javnost pozdravila ustanovitev lastnega orkestra pod okriljem Glasbene Matice, Orkestralnega društva. V življenju narodove kulture je dvajsetletna doba že toliko obsežen čas, da opravičuje položitev obračuna kulturnih prizadevanj. Prvi koncert Orkestralnega društva je bil 9. decembra 1919 in od tedaj dalje Orkestralno društvo neumorno razvija in poglablja svoje kulturno delo na polju instrumentalne glasbe. Prvo desetletnico svojega javnega koncertnega delovanja je zaključilo s slavnostnim koncertom dne 10. marca 1930. leta in s tem pokazalo, da predstavlja močen faktor v kulturnem in glasbenem življenju v Ljubljani. Čisti idealizem in prava ljubezen do glasbe druži člane Orkestralnega društva, ki žrtvujejo svoj prosti čas tudi v težkih socialnih razmerah povzdigu in izpopolnitvi domače glasbene kulture. Seznam koncertov častno priča, da se intenzivno delo, namenjeno poglobitvi lastne izobrazbe ter glasbene umetnosti ni zaustavilo, temveč da je ta za zdrav razvoj naše glasbene reprodukcije prepotrebna ustanova tudi po prvem desetletnem jubileju delovala v polnem razmahu. Že sam obstoj Orkestralnega društva, veliko število njegovih članov in odlični uspehi dvajsetletnega društvenega delovanja jasno dokazujejo, da je bila nuina potreba v Ljubljani vzbuditi k življenju tako društvo prijateljev instrumentalne glasbe. Brez velikih finančnih obremenitev predstavlja Orkestralno društvo z ozirom na vzvišeno poslanstvo svojega članstva: vdano in nesebično služiti umetnosti, enega izmed najvažnejših činiteljev naše glasbene kulture. DR. IVAN KARLIN umetniški vodja in dirigent Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani OBSTOJ IN POSLANSTVO ORKjESTRALNEGA DRUŠTVA LUCIJAN M/ŠKERJANC Ob mejnikih desetletij se pogled povrne preko vmesne dobe najraje k početku zasnutka, zavedajoč se, da je prvotni domislek nosil že v sebi kal celotnega dela, uspehov in porazov, zadoščenj in razočaranj, vsega v odmeri, ki daleč prekaša pričakovanja in bojazni. Prvotna zamisel še ne vc sodbe o upravičenosti in življenjski moči, ki ju vsebuje. Zgolj sprožilo je, ki čuti nujnost in smiselnost, a ne zajame dalekosežnosti in odgovornosti svoje pobude. Šele v rasti započetega dela se izkaže obsežje, umetnost in odziv, se okrepi notranja sila skupnosti in si pribori stvoritev svoje mesto, pogostoma podvrženo neugodjem, napadom in nerazumevanju. Tako se je godilo vedno in povsod in le polagoma so si pridobitve novega, dotlej nepoznanega kova prisvojile ugled in cenitev, ki jim je šla. Le poredko si vredna in resna prizadevanja ustvarijo takoj spočetka trajen in pomemben odnos; navadno rastejo v senci navidez krepkejših, a često trhlih in samo našopirjenih zgradb ter se le počasi prebijejo do solnca. Za tako delo pa ne zadošča navdušenje samo; zanje je treba potrpljenja, vztrajnosti, ne-omagljivosti in skromnosti — lastnosti, ki so prav tako poredke kakor so pogosta njih nasprotja. Iz takih premis je bilo ustanovljeno Orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Matice in v takih okoliščinah je prispelo danes do svoje dvajsetletnice. Zamisel za Ljubljano sicer ni bila povsem nova, pač pa za slovensko nepoklicno glasbeno občinstvo. Že dve stoletji je Filharmonična družba, z več presledki sicer, a vendar dokaj dosledno, gojila instrumentalno glasbo v komorni in včasih tudi v orkestralni zasedbi. Ljubljanska Glasbena Matica, ustanovljena šele v zadnji četrtini prošlega veka, vkljub nekaterim poskusom ni mogla do prevrata dospeti do organizacije večjega društvenega orkestra, ki bi ji mogel služiti kot stalna opora pri izvajanju večjih skladb. Slovenska Filharmonija je rabila poklicne godbenike, zmožne neposrednega muziciranja in njen namen je bil prirejanje koncertov, ne pa vzgoja orkestralnega naraščaja. V tem je naličila današnji Ljubljanski Filharmoniji, le da se je vršina znatno premaknila navzgor. Manjši, bolj naključni sestavi niso ostali trajni ter so prenehali, kakor hitro je minilo prvo navdušenje in bi ga morala nadomestiti vztrajna volja. Tako je bila za Slovence zamisel stalnega nepoklicnega orkestra, čigar težišče je bilo vzgojno, nova in smel poskus v neznano smer. Mnogo podobnih idej je vzniklo takrat, ko smo se kot narod prvič znašli pred samostojnimi nalogami. Koliko pa jih je do danes vzdržalo naval ovir, prezira in neumevanja? Tudi Orkestralnega društvu ni bilo prizanešeno. Omejitev na zgolj nepoklicno članstvo je morala vzbujati pri stalnih združenjih profesionalcev občutje in sodbo manjše pomembnosti, saj se storitve amaterskega orkestra niso mogle in smele meriti z onimi, ki so jih zamogle ustvariti izvežbanejše sile. Odtod mnogo nerazumevanja in neupoštevanja resnih stremljenj, podprtih z nedovršenimi močmi in zasenčenje še tako požrtvovalnih prizadevanj. Obstoj Orkestralnega društva je bil utemeljen z omejitvami, izvirajočimi iz ustroja samega: gojitev orkestralne glasbe in naraščaja za njeno reprodukcijo — takšen je bil glavni cilj že takoj spočetka. Čas in izkustva so narekovala zoženje na godalni orkester; obsežna literatura je omogočila delo v novem okviru, vztrajanje v započetem in jasnost v izbiri sredstev. Hkrati je bil to edini usoeli poskus stalnega godalnega orkestra v našem kulturnem območju. Vanj so se priglašali ljubitelji glasbe, ki jim poklici niso dovoljevali, da bi se izpopolnjevali v umetniškem smislu na glasbenih vzgojnih zavodih. Pritegnjeni so bili oni, ki so iz raznih vzrokov opustili nadaljevanje svojih glasbenih študij, za katere jim je sodelovanje v orkestru nudilo vsaj delno nadomestilo. S podporo in pomočjo nekaterih poklicnih glasbenikov se je zamoglo delo obdržati na višini, ki ni smela znatno zaostajati za storitvami poklicnih orkestrov, da ne bi zašla v plitkost, iz katere ne bi bilo več izhoda. Ravno v tem je bila težava naloge. Vzpričo neenakomerno porazdeljene izvežbanosti poedincev, sodelujočih v orkestru, je bila dosega enotnih vršin otežkočena, če ne celo v pogojih onemogočena. Ob pičlem številu usposobljenih je bila izbira tvegana, prestroga razmejitev bi utegnila odbiti mnogo takih, ki bi bili sicer pripravljeni k sodelovanju, a bi jih zavest nedognane zmožnosti zavrla. Treba je bilo ohraniti vsaj najmanjši neob-hodno potrebni stalež, a pri tem stalno privabljati nove, izkušene sodelavce, buditi veselje v omahljivcih, bodriti nevztrajne, potrpeti z začetniki, vedno prizadevajoč si izboljšati postopek in učinek dela. V tem je bilo prav toliko artističnih kot psiholoških činjenic in zgolj pogled na daljni cilj, združen z ljubeznijo do vsakokratnega dela je mogel dati trdne osnove gradnji in prebresti nešteto težav osebnega in umetniškega značaja. Dvajset neprekinjenih let gojitve orkestralne glasbe, in to skoraj izključno v godalnem orkestru, predstavlja uspeh napora ustanoviteljev Orkestralnega društva. Statistika prikazuje v tem razdobju dovršeno or- /O ganizatorno in artistično delo. Prodornejše oko pa vidi v tem več kot golo naštevanje: plod neutrudljivega vztrajanja na poti ljubezni do umetnosti, moč volje in zmagovanje ovir, ki bi manj dosledne že pogosto razorožile. Osnovna ideja se je izkazala in izpričevala svojo upravičenost. Obenem se je izčistil tekom dveh desetletij namen in cilj. Veljava Orkestralnega društva v naši glasbeni kulturi je posredovalna, njegovo delo se razprostira preko različnih polj. Namen mu je prvotni: gojitev instrumentalne glasbe. Njegovo delovanje pa posega v spoznavanje, izvajanje in uveljavljanje domače instrumentalne produkcije, približavanje pomembnih tujih del našemu poslušalcu, vzgajanje nepoklicnega orkestralnega naraščaja in vzdrževanje staleža ter izpopolnitev izvežbanosti orkestralnega amaterstva, ki tvori slej ko prej osredje njegove organizacije. V tem četvornem naporu je društvo skozi dvajset let vztrajalo, dalo nešteto pobud, pokazalo častne uspehe. Posezajoč tako v področja drugih glasbenih ustanov, se ni moglo izogniti vsakršnim nesoglasjem in trenjem, ki pa so za prospeh novih podjetij neizbežna. Sodelovalo pa je obenem povsod, kjer je bilo dobrodošlo in tako najdemo v seznamu članov Orkestralnega društva mnogo bivših ali sedanjih poklicnih godbenikov, ki so pri njem našli prvo bodrilo na načeti poti. Prav tako pa tudi druga, njemu slična poklicna udruženja navajajo v članskih izkazih aktivne sodelavce Orkestralnega društva, s čimer je mnogostranost delovanja poedincev neovirana. Poslanstvo Orkestralnega društva je torej v posredovanju izmene umetnostnih dobrin. Kot tako je vez med produkcijo in reprodukcijo, nadalje pa še brv do sprejemalcev. S tem, da goji v krogu članstva spoznavanje umetnin, budi v njem željo do razkritja njihovih lepot in vrednosti poslušalcem. Njegovi nastopi niso torej znaki samovoljne ambicije, temveč izraz kulturno-vzgojnih nagibov in ne predstavljajo koncertov kot samopašno priložnost za občudovanje vzornih storitev, temveč samo kot priliko za širše spoznavanje in vrednotenje umetnin. Tako so nastopi Orkestralnega društva činjenica zase, ki ji gre ločeno opredeljenje in ocenjevanje, ne kot produkcije najvišje dosegljive umetniške stopnje podajanja, nego kot javljenja vzgojno-posredstvenega značenja, dokazi izpopolnitve in na tihem dovršenega dela. Šele kadar bo tako spoznanje mera sodbe, bo mogoče opredeliti in pretehtati veljavo in pomen delovanja Orkestralnega društva za prošlost, sedanjost in bodočnost slovenske glasbe. Dvajset let, polnih dela, nad in vztrajanja pa je najboljši dokaz življenjske zmožnosti in upravičenosti, potrdilo sedanjih naporov in kažipot v bodočnost. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED OB DVAJSETLETNICI DR. MAVRICI] NEUBERGER Ko je novembra meseca 1918. leta Slovencem zasijalo zlato sonce politične svobode, je napočila za kulturno. življenje Slovencem vse prebujajoča pomlad. Toda že za časa sužnjih dni je kljub neprijaznemu in mrkemu podnebju dozorela na slovenski kulturni njivi množina sadov, ki je dala seme za nadaljnje klitje in rast. Bežen pogled na takratne domače razmere razodene, da je bilo zborovsko in solistično petje domala edina panoga, v kateri se je gibalo koncertno življenje. Vsem za glasbo vnetim Slovencem je še živo v spominu, da je vodilni položaj v tem pogledu zavzemal pevski zbor Glasbene Matice, katerega javni nastopi so bili praznični dogodki. Skratka, predpre-vratna doba je ustvarila tradicijo vokalne glasbe in ji zato pripada velika zasluga pred zgodovino. Dokaj drugačna slika se nam zdi, če obrnemo svojo pozornost na instrumentalni del koncertnih prireditev, posebno z ozirom na simfonično glasbo. Na vsem slovenskem ozemlju ni bilo tedaj niti enega domačega orkestra, ki bi bil trajno in sistematično gojil simfonično glasbo. Bili so pač vojaški orkestri, ki pa so imeli druge smotre kot gojitev simfonične glasbe in so zato — v času omejeni in vezani — le priložnostno prirejali resne koncerte. Tamburaški zbori in večinoma priložnostno ustvarjeni salonski orkestri so se pečali pretežno s plesno in drugo lahko glasbo ter so služili bolj zabavi, kakor plemenitim, estetičnim svrham. (Ko so v ostali Evropi med kinematografskimi predstavami svirali popolni simfonični orkestri, smo se v pred- in medvojni Ljubljani zadovoljevali s polifonom.) Edina svetla točka v teh temačnih časih je bila ustanovitev »Slovenske Filharmonije«, ki je pod vodstvom Vaclava Talicha svirala pred slabo zasedeno dvorano ali pred pogrnjenimi mizami. To dejstvo zgovorno priča, kako obupne razmere so vladale tudi glede koncertne publike in to celo zadnja predvojna leta. Vse to nam hkrati prepričevalno dokazuje, da predvojna Filharmonična družba ni imela globokega vzgojnega vpliva v reproduktivnem in receptivnem smislu na razvoj instrumentalne glasbe med Slovenci. Medvojni čas je, kakor povsod, tudi v tem pogledu samo razdiral in tako se je zgodilo, da smo bili ob prevratu z ozirom na simfonično repro- dukcijo popolne reve. Tedaj so stopili na plan nekateri slovenski možje — ljubitelji in prijatelji glasbe — ter prevdarili, da je popoln simfonični orkester kulturna potreba slovenskega naroda. Toda kaj kmalu se je rodilo spoznanje, da zaradi velikih stroškov Slovenci še dolga desetletja ne bomo zmogli samostojnega poklicnega simfoničnega orkestra, kar je tok časa do današnjih dni v polni meri potrdil. Zatorej so omenjeni možje sklenili ustvariti društvo prijateljev glasbe, ki bi iz ljubezni do nje skušali, žrtvujoč svoj prosti čas, gojiti domačo reproduktivno simfonično umetnost in dvigniti razumevanje zanjo. To-smerno prizadevanje obeh inicijatorjev, drja Ivana Karlina, prvega in še današnjega predsednika nove ustanove, in profesorja Karla Jeraja, prvega njenega dirigenta, je bilo kronano s tem uspehom, da je bilo ustanovljeno Orkestralno društvo, ki ga je Glasbena Matica v spoznanju pomembnosti take ustanove za bodoči razvoj slovenske orkestralne reproduktivne umetnosti vzela pod svoje okrilje in ki kot tako tvori bistven in integralen del Glasbene Matice. • Ustanovitelja sta nemudoma začela z vajami, da preskusita zmogljivost in uporabnost nudečega se godbeniškega materijala. Po desetih poskusnih vajah je postalo jasno, da bo z razpoložljivimi godbeniki-amaterji možno doseči cilj, ki sta si ga postavila ustanovitelja. Nato je bil sklican ustanovni občni zbor, ki se je vršil dne i. septembra 1919. Od tega datuma dalje teče nepretrgana vrsta dvajsetih let društvene zgodovine. Razumljivo je, da je bil orkestralni korpus novega društva v tehničnem in izraznem pogledu na precej nizki stopnji in da je bila njegova disciplina dokaj pomanjkljiva. Toda dirigent, profesor Karl Jeraj, je bil vešč in — kar je glavno — neutrudljiv in do skrajnosti požrtvovalen pedagog. Njegovi sposobnosti in energiji je uspelo, da se je mogel prvi simfonični koncert Orkestralnega društva vršiti že 9. decembra ustanovnega leta, komaj dobre tri mesece po začetnih vajah. Zanimanje za koncert je bilo veliko, kajti prodanih je bilo 1400 vstopnic, s čimer je bila započetemu delu dana sankcija tudi s strani široke javnosti. Led je bil prebit, bodočemu razvoju dana prosta pot in utihnili so glasovi, ki so dvomili, da bi bil amaterski simfonični orkester zmožen uspešnega dela in postati pomemben kulturni činitelj. Nadaljnji razvoj Orkestralnega društva je podan v sledeči razpredelnici koncertov, prirejenih v teku dvajsetletne dobe. Povprečni obiskovalec simfoničnih koncertov ne sluti, koliko časa napornega dela in napete pozornosti zahteva priprava simfoničnega kon- certa že od poklicnih godbenikov, kaj šele od orkestra amaterjev, ki se mora boriti z drugimi, takorekoč specifičnimi težavami. Največjo, zelo značilno oviro, ki se zoperstavlja nemotenemu razvoju amaterskega orkestra, predstavlja fluktuacija izvajajočega članstva. Odtok starega, že uvežbanega in pritok novega, večinoma neizvežbanega članstva je bolezen, s katero se je moralo Orkestralno društvo vseh dvajset let boriti. Povrh pa je ta bolezen še neozdravljiva, kajti perseveracija članov amaterjev ni odvisna le od lastne volje, temveč tudi od zunanjih činjenic. Poklicne dolžnosti, službene premestitve, prevelika oddaljenost stanovanja in podobno, so vzroki, ki so imeli za posledico izgubo marsikaterega sposobnega in discipliniranega člana. Spričo takih okolnosti ni čudno, da jc število članov Orkestralnega društva tekom let nihalo sem in tja, kakor plima in oseka. Minimum članstva je znašal 22 v letu 1923-24, in maksimum je bil dosežen v letu 1926-27 s 65 člani. Število vseh godbenikov, ki so bili tekom dvajsetih let člani Orkestralnega društva, znaša 213. Med njimi so zastopani različni poklici. Če omenjenih 213 članov razvrstimo po inštrumenitih, ki so jih igrali, dobimo sledečo razpredelnico: I. violina......................57 II. violina..................6o viola...........................25 violončelo .... 3 5 kontrabas.......................11 flavta ...... 5 klarinet.........................3 oboa............................ 1 rog............................. 1 trobenta ........................6 pozavna ........................ 6 tolkala..........................2 klavir.......................... 1 Od vseh nekdanjih članov se jih peča z glasbo kot poklicem 24. V pregledu koncertov in nastopov Orkestralnega društva je naštetih 90 povsem samostojnih koncertov odnosno nastopov v godalnem orkestru. Ne sme ostati neomenjeno dejstvo, da se je poleg 18 nastopov v Radio Ljubljana vršilo nič manj kot 27 koncertov izven Ljubljane v večjih podeželskih krajih, tako: Celje (1), Golnik (9), Kamnik (1), Kranj (2), Krško (i), Ljutomer (2), Maribor (1), Murska Sobota (3), Ptuj (1), Topolšica (1), Trbovlje (1), Tržič (3), Zagorje (1). Ta dejstva predočujejo vzgojni pomen delovanja Orkestralnega društva, kar je treba prav posebno povdariti. Poleg vzgoje poklicnih godbenikov je glavna naloga Orkestralnega društva, prožiti amaterjem možnost praktičnega udejstvovanja v simfonični glasbi, jih v muzikalnem pogledu izpopolnjevati in tako širiti in poglabljati glasbeno kulturo med Slovenci. Izkustvo tekom let je pokazalo, da ni mogoče vzdržati popolnega simfoničnega orkestra zaradi pomanjkanja sposobnih amaterskih godbenikov v pihalih in trobilih. Zato se je v minulem desetletju Orkestralno društvo omejilo na godalni orkester. Naloga bodočih let pa bodi: skrbeti za izpopolnitev orkestra z manjkajočimi skupinami instrumentov. Dolžnost nam narekuje, da opozorimo glasbene šole na to perečo vrzel našega glasbenega pouka. SEZNAM ČLANOV ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE OD 1919 DO 1939/40 Adamič Bojan Bajc dr. Oton Bajda Ivan Bajde Oton Bajde Viktor Binter Marjan Birsa dr. Josip Brnobič Josip Brosche Gerhard Burger Kajetan Cihocki inž. Bruno Cihocki Franjo Crlenjak Milan Cvirn Otmar Čehovin Bogumil čerček Srečko Černigoj arh. Jaroslav Dermelj Albert Dernovžek Darja Dev arh. Aleksander Dežela Mirko Dolmovič Alojzij Dörfer Robert Dražil Srečko Erzin Josip Est Joža Faganel Grozdan Fatur Anton Foraj Baltazar Franko Dušan Franko dr. Igor Globočnik Olaf Golob Andrejko Grafenauer dr. Ivan Gregorec Janko Gregorc Jurij Gröbming Adolf Grošičar Milan Gspan inž. Julij Hafner dr. Janko Hafner Milan Hartmann Gvido Hartman Kamil Hočevar Slavko Hofbauer inž. Hugo Hoffmann inž. Emil Hribar Evgen Hribar dr. Mirko Hribar Zoran Hronek Ivan Hrovath inž. Herman Humek-Trnkoczy Jela Humek Štefanija Humek-Ravnikar Vera Igličar dr. Vinko Ivančič Avgust Jamnik Franc Jeraj Karola Jeraj-Hribar Vida Jeran inž. Milan Jermol Albert Jerončič Leopold Jurkovič Slavomir Juvanec Ferdo ml. Kac dr. Leon Karlin dr. Ivan Karlin dr. Mirko Karlin dr. Pavel Kerne Leopold Klanjčar Jože König Robert Adolf Kononenko Aleksij Koprivc Minka Koritzky Janko Korun-Churs Jela Koželj Slavko Krek dr. Leon Kržan dr. Fran Kunej Egon Lenarčič Janko Lesjak Stane Leskovic Bogomir Leskovic dr. Fran f Leskovic dr. Stanko Lexander Josip Likar Miha Lindtner Viktor Lindtner Vojteh Logar Miroslav Lorenz Karol •f" Lubec dr. Milko I.ubec Roza Marin Ladislav Markež Franjo Masten inž. Vilko Matelič Alojz Medved Ivo Mihelčič Franc Milavec dr. ing. Ferdinand Miihleisen Artur t Miihleisen dr. Erik Mühleisen Erik Muravec Vladimir Muser Josip Nachtigall Milan Najžer Zlato Neuberger dr. Mavrici j Novšak Vinko Obereigner Miloš Ogrizek Franc Ornik Francka Otič Pavel Pajk Josip Paulus Rudolf Pečnik Anton Pertot Avgust Petan Ciril Peternelj Ciril Petrič Cedrik Petrič inž. Hinko Pfeifer Leon Pirnat Milica Pianecki Zoran Planinšek inž. Karol Platner inž. Jože Platzer Alfred Pogačnik Mihael Pokovec Anton Pokovec Štefan Poljak Josip Poljanec Franc Poljanec Pavel Poljanec Taras Pompe dr. Janko Pompe dr. Leon Pompe Rihard Poženel Emilija Poženel Lidvina Prevoršek Dušan Prevoršek Uroš Prinčič Vladimir Pritekelj Lojze Prosenc Radovan Praprotnik Štefan Puppis inž. Karol Radanovič Josip Recelj Alojz Rems Maks Rothi inž. Božidar Rožanec Mihael Rueh Branko f Rumpret Maks Rupel Karlo Rupel dr. Mirko Safonov Dimitrij Sajovic dr. Stanko Sancin Karlo Schreiner Vladimir Semeja Valentin Sever Marko Sever Stanko Sirnik Velimir Smolik inž. Fran Stanič Franjo Stoječ Rajko Strniša Leon Svetlin Jože Šajnovič Dragan Šantel Avgusta Šantel Bojan Šantel Saša Šantel-Križaj Vojica Širca Almira Širca Ernest Šivic Gustav Šivic Silvester Škerlj dr. Božo Šporn dr. Zdenko Šulc Josip Šušteršič Vinko švikaršič Zdravko Tauschmann Jože Tominšek dr. Gojmir Tornič Filip Trnkoczy Dalibor Trost Ivan Trost Franc Tuma inž. Zoran Turšič Ivan Ukmar Vilko Uršič Pavla Venedig Henrik Vindiš Josip Virant Anton Vrančič Henrik Vrščaj dr. Borut Vrtačnik Maks Vukovič Klement Zajc Drago Zajc Žarko Zalta Herbert Zavodnik Vladimir Zelenko inž. Fran Zidarič Boris Zidarič Joso Ziherl Miloš Zupančič Josip Žabkar Viktor Zebre Demeter Žigon Avgust Žirovnik Beda Zivanovič Dragoljub Žižmond Ivan KRONIKA IN STATISTIKA DELA PODATKE ZBRAL IN UREDIL AVGUST PERTOT Potem ko je dirigent ob zaključku koncerta zadnjikrat zamahnil in se je orkester po končanem delu razšel, bo le malokateremu od poslušalcev ostal spomin na doživeti kulturni dogodek. Zunanji in zaznavni učinek storjenega dela zatone počasi v pozabo. Zato je potrebno, da se tudi taki dogodki po njihovih sestavnih elementih na primernem mestu zberejo, saj bodo kulturnemu zgodovinarju nudili obilo dragocenega gradiva. Lucijan M. Škerjanc je v tej knjižici podal svoja umetniško-kulturna razmotrivanja v pogledu na glasbene smeri, ki si jih je kot artistični vodja svojega korpusa začrtal. Posamezni sestavni elementi te zasnovane linije pa so nanizani v pričujočem sestavku. Iz kronike Orkestralnega društva je bilo treba zbrati razne podatke, ki v tej knjižici pomenijo — gledani z raznolikih vidikov — sicer samo suhoparno naštevanje dejstev. A kdor bi hotel podrobneje analizirati opravljeno delo, bi moral ugotoviti, da je bilo vanj vloženega mnogo truda in časa. Na tisoče ur je bilo žrtvovanih v teku dvajsetletnega društvenega obstoja. In kronistova ter statističarjeva bilanca? V sledečih nekaj straneh zgoščene puste številke in suha dejstva. Toda iz nabranih številk in nanizanih dejstev je samo mogoč zaključek, da je Orkestralno društvo upravičilo svoj obstoj. Vsem, ki se na našo orkestralno glasbo zanimajo, pa so odprte perspektive, da bo društvo z intenziviranimi močmi šlo na delo tudi v svojem tretjem deceniju. Statistični podatki so razdeljeni v glavnem v dve skupini: 1. Tabelaričen pregled vseh društvenih koncertov in nastopov, pri katerih je Orkestralno društvo sodelovalo kot celota ali pa samo z delom svojih članov. 2. Pregled vseh izvajanih del, urejen po avtorjih v abecednem redu. Dalje so navedeni vsi dirigenti, pod katerimi je Orkestralno društvo na koncertih in nastopih nastopilo; po skupinah so nadalje zbrani vsi solisti ter orkestri in pevski zbori, ki so na teh koncertih in nastopih sodelovali. PREGLED KONCERTOV IN JAVNIH NASTOPOV ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE V LJUBLJANI V DOBI DVAJSETLETNEGA OBSTOJA Skupno število v dotičnem letu rH 05 CO CO t-h lO CD 00 l> 05 Mesec in dan koncerta oziroma nastopa XII. * 05 * co * CD * rH * rH X H rH (M * * rH o (M * —1 CD rH * rH 05 CD O rH (M X * Tt« rH CO 05 X' * 00 rH X 14 VIII. • > > * * (M 00 TH (M * * tH rH * * * IOCDth * * lO CD (M > * * O t>* * 05 * * CD O rH C0 * 05 10 e C0 05 (M *zz > lO 17* * * tH (M * O TH rH rH IM 27* rH III. O (M 05 thC^M •* O * * lO 05 rH O 05 rH tH * lO * O 1 S * CO (M t> T—I 15 24 - 15 21* Leto 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 CD O CD GO CD 05 CO rH rH rH * * * * * * tH cm rH tH rH CD rH rH rH CM r> rH 7-1 rH CM H H H * * * * * t> 05 rH GO CM r- IG t> 00 rH (M rH CM CM * * - (M CD 00 CD t> CD 00 10^00 rH CM rH (M M (M * * CD O CO * * * * »O CO O T* rH O CM rH CD 00 ^ rH CO iß GO (M TH (M (M CM CM CM CM CM * * * * * * * * ***** * * * * rH CD CM O GO O 05 GO CO CM CM lO O 00 O h tH C5 05 1—1 rH rH rH (M CM * * * * * * * * (M W CO l> O ^ o o 00 CD t» 00 lO 05 05 T* lO rH (M (M C0 TH CM (M rH CM CM * * (M O O 00 rH 05 00 rH O (M " rH CM CM C0 * * CD 05 05 00 o [> Tf CM CD rH CM CM rH ■V * * «— O 00 05 CO (M CO T* IO CD CO co CO co CO 05 05 05 05 05 05 05 05 rH — rH rH t-H p t/5 h rt Va ta v iS N «S N o Od skupnih 183 koncertov odn. nastopov jih je 90, na katerih je Orkestralno društvo nastopilo samostojno. PREGLED DEL, KI JIH JE ORKESTRALNO DRUŠTVO NA SVOJIH KONCERTIH IN NASTOPIH IZVAJALO Legenda: Posamezne male črke za imenom skladbe pomenijo: b = bas, ba = bariton, bs =' bas solo, bas = baritonsolo, cb = kontrabas, clo = violončelo, fl = flavta, go = godalni orkester, k = klavir, ki = klarinet, mz = moški zbor, mez = mešani ^bor, o = orkester (posebno pri klasičnih delih), ob = oboa, ss = sopransolo, ts = te-norsolo, v = violina, vla = viola, vo = veliki orkester, žž = ženski zbor. Zvezdica (*) pred imenom skladbe pomeni, da je orkestralno društvo — bodisi na samostojnem koncertu odnosno nastopu, bodisi v sestavu z drugimi orkestralnimi združenji — skladbo prvič izvajalo. §tev' Ime avtorja Naziv in vrsta skladbe 1CTa- >an| 1 Adamič Emil . . Darovanje neveste za bs go (priredil L. M. Škerjanc) . 3 2 Adamič Emil . . Iz moje mladosti, suita za vo..................................3 3 Adamič Emil . . * Ljubljanski akvareli, suita za go...........................23 4 Adamič Emil . . O, kam, gospod, gre tvoja pot, za bs + go......................2 5 Adamič Emil . . Isto, za bs + go + 3 svireli (priredil L. M. Škerjanc) . 1 6 Adamič Emil . . * Potrkan gles, za vo..........................................4 7 Adamič Emil . . * Pozabljen ples, za go........................................4 8 Adamič Emil . . Tatarska suita za vo...........................................2 9 Adamič Emil . . Tri narodne legende za dvo- in triglasni žz + mali o . 2 10 Adamič Emil’ . . * Tri skladbe za go............................................3 11 Adamič Emil . . Turkestanske ljubavne pesmi za fl + ob + ki + go . . 3 12 Adamič Emil . . Žalna koračnica za go + orgle (priredil S. Šantel) ... 2 13 Arenski A. S. . . Varijacije na temo Čajkovskega za go...........................2 14 Arnič Blaž . . . Duma, drugi stavek iz simfonije za vo..........................1 15 Bach Joh. Seb. . . Air iz suite v D-duru za go....................................: 16 Bach Joh. Seb. . . Brandenburški koncert št. 3 v G-duru za go.....................2 17 Bach Joh. Seb. . . Koncert v d-molu za dve violini + go...........................1 18 Bach Joh. Seb. . . Violinski koncert v E-duru + go...............................10 19 Bach Joh. Seb. . . Violinski koncert v a-molu + go................................2 20 Baranovič Krešimir Z mojih bregov. Tri pesmi za bas + vo......................................1 21 Bart6k Bela . . . Rumunski plesi za go...........................................1 22 Beethoven Ludwig v. Coriolan, uvertura za vo op. 62...........................................1 Tek. štev. Ime avtorja 23 Beethoven Ludwig v. M Beethoven Ludwig v. 25 Beethoven Ludwig v. 26 Beethoven Ludwig v. 27 Beethoven Ludwig v. 28 Beethoven Ludwig v. 20 Beethoven Ludwig v. 3C Beethoven Ludwig v. 31 Beethoven Ludwig v. 3’ Beethoven Ludwig v. 33 Berlioz Hector . 34 Berlioz Hector . 35 Berlioz Hector . . 36 Binički Stanislav . 37 Boccherini Luigi 38 Boccherini Luigi 39 Borodin Aleksander 40 Borodin Aleksander 41 Borodin Aleksander 42 Borodin Aleksander 43 Bossi Enrico . . . 44 Brahms Johannes . 45 Brahms Johannes . 46 Brahms Johannes . 47 Bravničar Matija . 48 Bravničar Matija . 49 Bravničar Matija . SC Bridge Frank . . 55 Buli Ole . . . . S* Corelli Arcangelo . 53 Corelli Arcangelo . 54 Couperin Francois 55 Čajkovski Peter I. 56 Čajkovski Peter I. 57 Čajkovski Peter I. Štev. Naziv in vrsta skladbe izva- janj Egmont, uvertura za vo............................................2 Fuga iz godalnega kvarteta, op. 59 št. 3 v C-duru za go 1 Koncert za klavir zo..............................................1 Kristus na Oljski gori, recitativ in arija Serafina iz oratorija, za ss + o............................................1 Leonora, uvertura št. 3, op. 72 za vo.............................1 Simfonija št. 1 v C-duru za o.................................1 Simfonija št. 3 v Es-duru za o ................................1 Simfonija št. 4 v B-duru za o ... 1 Simfonija št. 7 v Ä-duru za o ... .3 Simfonija št. 9 v d-molu za o + mez............................2 Ogrska koračnica iž »Fausta« za go (priredil Sl. Koželj) . 2 Rimski karneval, uvertura za vo, op. 9............................1 Symphonie fantastique za vo, op. 14...............................1 Ekvinokcij, uvertura za vo........................................1 Koncert za čelo v B-duru + go......................................2 Menuet iz godalnega kvarteta v A-duru, za go . . . . 3 Polovski plesi iz opere »Knez Igor« št. 8 in 17 za vo . . 3 Simfonija v Es-duru, št. 1, za vo..............................1 Simfonija v h-molu, št. 2, za vo...............................1 Stepna slika iz Srednje Azije, za vo...........................1 Intermezzi Goldoniani, suita za go, op. 127........................2 Intermezzo za go...................................................2 Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73, za vo............................1 Tragična uvertura, op. 81, za vo................................. 1 Slavicus hymnus, svečana predigra za vo............................1 Slovenska plesna burleska za vo....................................2 Svirka za vo.......................................................1 Suita za go........................................................3 La mžlancolie, za go........................................... 2 Concerto grosso št. 1 v D-duru za 2 v + clo + go . . . 1 Concerto grosso št. 8 za 2 v + clo + go + orgle ... 2 Piece liturgique za go.............................................2 Elegija op. 67 b za go.............................................6 Klavirski koncert op. 23 c v b-molu + vo..................2 Klavirski koncert op. 44 v G-duru + vo..................2 Tek. . Štev. stev' Ime avtorja Naziv in vrsta skladbe ‘?va." janj 58 Čajkovski Peter I. Serenada za go..........................................22 59 Čajkovski Peter I. Simfonija št. 4 v f-molu za vo............................5 60 Čajkovski Peter I. Simfonija št. 6 (Pathetique) v h-molu, op. 74, za vo . . 4 61 Čajkovski Peter I. Ščeljkunčik, balet, op. 71, za vo..............................1 62 Dall’Abaco Evaristo Concerto da chiesa op. 2, št. III v h-molu za go . . . 1 63 Dall’Abaco Evaristo Concerto da chiesa op. 2, št. VII za go.................1 64 Dall’Abaco Evaristo Concerto da chiesa op. 2, št. VIII v h-molu za go . . . 1 65 Dall’Abaco Evaristo Concerto da chiesa št. 9 v B-duru za go + orgle . . . 1 66 Davies H. Walford Solemm melody, za go + orgle...................................1 67 Debussy C!aude . Childrens Corner, suita za vo..................................1 68 Debussy Claude . Danse sacree et danse profane za go + harfa odnosno ki 3 69 Debussy Claude . Mala suita za vo...............................................2 70 Debussy Claude . Prelude a l’apres-midi d’un faune, za vo.......................1 71 De Falla Manuel . Noči v španskih vrtovih, simfonična suita za ki + vo . 1 72 Dvorak Anton . . Karneval, uvertura za vo.........................................1 73 Dvorak Anton . . Serenada v E-duru, op. 22 za go.................................14 74 Dvorak Anton . . Slovanski ples v e-molu, op. 72-2 za v + go (priredil L. M. Škerjanc) ..........................................2 75 Dvorak Anton . . Valček št. 1 v A-duru, za go.....................................4 76 Dvorak Anton . . Valček št. 2 op. 54 v D-duru za go...............................8 77 Dvorak Anton . . Violinski koncert, op. 53 + vo..................................1 78 Elgar Edvard . . Serenada, op. 20 za go..........................................3 79 Fibich Zdenko . . Pomladna romanca, za mez + vo....................................2 80 Foerster Anton . . A ve Maria, on. 107 za mez + go + rogovi...................1 81 Foerster Anton . . Arija iz opere »Gorenjski slavček« za ss + vo . . . . 1 82 Foerster Anton . . Missa solemnis, op. 25 za mez + vo + orgle..........1 83 Foerster Josip B. . Allegretto (Rosa) op. 3 za go..................................1 84 Franck Cesar . . Simfonija v d-molu za vo...................................2 85 Franzot E. . . . Igračice za go ..................................................1 86 Gade Nils . . . Novelete, suita za go............................................3 87 Geminiani Francesco Concerto grosso op. 3, št. 3, v e-molu, za 2 v + vla + clo + go................................................1 88 Gibbs Armstrong . »Na lovu« in »Začaran grad« za go + k...............2 89 GlazunovAleksander Koncert za violino v a-molu + vo.............................1 90 Glazunov Aleksander Stjenka Razin, simfonična pesnitev, op. 13 za vo . . . 1 91 Glinka Mihail . . Kamarinskaja, fantazija za vo..................................1 äICV Ime avtorja Naziv in vrsta skladbe >zva* janj 92 Gotovac Jakov . . Dubravka, op. 13-a, pastirska suita za vo + m e z . . . 1 93 Grainger Percy A. Mock Morris za go................................................6 94 Grieg Edvard . . Arietta........................................................4 95 Grieg Edvard . . Elegija za go..................................................1 96 Grieg Edvard . . Halling za go..................................................1 97 Grieg Edvard . . Klavirski koncert v a-molu, op. 16 + vo........................3 98 Grieg Edvard . . Kmečka pesem za go..........................................1 99 Grieg Edvard . . Norsk za go........................................................1 100 Grieg Edvard . . Norveška, op. 53, za go......................................6 101 Grieg Edvard . . Norveški ples op. 53 št. 2 za vo.............................1 102 Grieg Edvard . . Ob zibeli za ob + rog + go..................................3 103 Grieg Edvard . . Pastir za go + harfo...........................................1 IC4 Grieg Edvard . . Prvo srečanje za go............................................1 105 Grieg Edvard . . Srčne rane (Hjertesar) elegična melodija, op. 34 za go . . 7 106 Grieg Edvard . . Suita iz Holbergovih časov, op. 40 za go......................(1 107 Grieg Edvard . . Valček za go...................................................1 108 Grieg Edvard . . V čolnu za go..................................................4 109 Grieg Edvard . . Vdanostna koračnica iz suite Sigurd Jorsalfar za vo . . 1 110 Grieg Edvard . . Večer na planinah, ob + rog + go...............................2 111 Grieg Edvard . . Zadnja pomlad (Varen) elegična melodija, op. 34 za go . 1 112 Hamerik Asger Symnhonie spirituelle, op. 38 za go..............................3 113 Händel G. F. . . Concerto grosso v F-duru za ? v + clo + go + orgle . . 1 114 Händel G. F. . . Concerto grosso v h-molu, op. 6, št. 6 za 2 v + clo + 2 k + go ..................................................2 115 Händel G. F. . . Mesija, pastorale iz oratorija, za go..........................1 116 Haydn Josef . . Koncert za čelo v D-duru + 0...................................2 117 Haydn Josef . . Stvarjenje, recitativ in arija iz oratorija, za ss + o . . . 1 118 Holst Gustav . . St. Paul’s Suite za go........................................12 119 Honegger Arthur . Pastorale d’čte, simfonična pesem za vo.........................1 120 Hristič Stevan . . Srbski plesi za vo.............................................1 121 d’ Indy Vincent . Karadec, suita op. 34 za vo....................................1 122 Ipavic Benjamin . Serenada za go.................................................3 123 Janaček Leoš . . Suita za go....................................................2 124 Jenko Davorin ■ • Kosovo, uvertura za vo.........................................1 125 Jenko Davorin . Naprej, zastava Slave, za mez + vo (priredil M. Polič) . 1 126 Jenko Davorin . . Potera, uvertura za vo..........................................1 Tek. štev. 127 128 129 130 131 13z 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 MS 146 147 148 149 150 »51 t S* 153 154 155 156 157 158 159 160 Ime avtorja Jenko Davorin Jenko Davorin Jenko Davorin Jeraj Karol . Jeraj Karol . Jindrich Jindrich Juvanec Ferdo ml Naziv in vrsta skladbe Štev. izva- janj Kogoj Krstič Krstič Krička Lajovic Lajovic Lajovic Lajovic Lajovic Lajovic Lajovic Lajovic Marij Peter J. Peter J. Jaroslav Anton Anton Anton Anton Anton Anton Anton Anton Lajovic Anton Lajovic Anton Liszt Franz . Liszt Franz . Liszt Franz . Ljadov A. Locatelli Pietro Mahler Gustav Mahler Gustav Mailing Oton Manfredini F. Mendelssohn F. B. Mendelssohn F. B. Mihevc Jurij Mihevc Jurij Srbkinja, uvertura za vo...........................................2 Isto za go (priredil L. M. Škerjanc)...............................5 Vračara, zbor ciganov iz spevoigre, za mez + vo . . . 4 * Dva jugoslovanska napeva za go................................. 5 Lepa Vida, melodram za vo ........................................1 Svitanje v gorah, za go............................................3 * Maša v čast Sv. Janezu Evangelistu, za bas + go + 3 svireli............................................ * Chopiniana (Iz suite: Če se pleše) za vo . . . . Rondo iz suite za go.......................................... Scherzo za vo................................................. Izkušnjava v puščavi za s + mez + vo.......................... Adagio za vo.................................................. Andante za vol................................................ Begunka pri zibeli, za ss + vo (instr. L. M. Škerjanc) . Caprice za vo......................................................2 Capriccio za vo....................................................2 Gozdna samota za žz + vo...........................................1 Isto za go (priredil K. Jeraj).....................................2 Iskal sem svojih mladih dni, za bs + go (priredil Lucijan M. Škerjanc)...............................................6 Psalm 41. in 42. za ts + mez + vo..................................2 Sanjarija za go (priredil E. Adamič)...............................7 Klavirski koncert v Es-duru + vo...................................1 Les Prčludes, simfonična pesnitev za vo............................1 Tasso, lamento e trionfo, simfonična slika za vo . . . 1 Balada op. 21-b za vo..............................................2 Zalobna simfonija za go + orgle (k)................................3 Simfonija št. 5 — adagietto za go + harfo (k) .... 2 Žalne pesmi mrtvi deci za a + vo . . . . Slike iz Svete dežele za s + mez + o + orgle Božični koncert v C-duru za go III. simfonija (Škotska) v a-molu, op Violinski koncert v e-molu + vo Planeti, uvertura k operi, za vo Isto za go (instrumentiral L. M. Škerjanc) 56 za vo Tek. štev. 161 16’ 163 164 165 166 167 168 169 170 171 272 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 i8f 186 187 188 189 190 >9i 192 '93 '94 Ime avtorja Naziv in vrsta skladbe jani- Mirk Vasilij . . Narodna romanca, za mez + 0........................................1 Mokranjac Stevan . Srbski napevi za go (priredil K. Jeraj)............................1 Mozart W. A. . . Koncert za klavir v d-molu + 0.....................................2 Mozart W. A. . . Figarova svatba, uvertura, za vo...................................1 Mozart W. A. . . Serenada v D-duru za 2 v + vla + clo + cb + go . . 1 Mozart W. A. . . Serenada v G-duru za go......................................1 Mozart W. A. . . Simfonija št. 39 v Es-duru za vo.............................1 Mozart W. A. . . Finale iz simfonije »Jupiter« za o............................1 Musorgski Modest P. Noč na Lisi gori, simfonična pesnitev za vo........................1 Musorgski Modest P. Slike z razstave za vo (instrumentiral M. Ravel) . . . 1 Narodna .... Gor čez izaro go (priredil L. M. Škerjanc).........................1 Narodna .... Kjer so tiste stezice go (priredil L. M. Škerjanc) ... 4 Nielsen Carl . . Suita za go........................................................3 Novak Vitžslav . Slovaška suita, op. 32 za vo.......................................i Novak Vitžslav . Vihar, simfonična pesnitev za s + mez + vo.........................2 Osterc Slavko . . * Štiri skladbe za vo..............................................1 Osterc Slavko . . * Suita za o.......................................................5 Paladilhe E. . . Mandolinata (Spomin na Rim) za go (priredil Lucijan M. Škerjanc)................................................1 Pavčič Josip . . Mehurčki, za ss + vo (instrumentiral L. M. Škerjanc) . . . 1 Pavčič Josip . . Otožnost, za bs + go (instrumentiral L. M. Škerjanc) . 1 Pavčič Josip . . Pa moje ženke glas, za bs + go (instrumentiral Lucijan M. Škerjanc)................................................2 Pavčič Josip . . Potrkan ples, za bs + go (instrumentiral L. M. Škerjanc) 3 Pavčič Josip . . Uspavanka I, za ss + vo (instrumentiral L. M. Škerjanc) 1 Poulenc Francis . Rhapsodie negre, za bs + fl + ki + k + go..........................2 Prelovec Zorko . Ave Marija, za ss + mez + mali o...................................1 Prelovec Zorko . Lepa Vida, narodna balada za s + mez + mali o ... i Prelovec Zorko . Tako mi je, dragi, dvospev + go....................................1 Premrl Stanko . * Allegro za go ... . 5 Premrl Stanko . . * Božična suita za vo..............................................2 Premrl Stanko . . Iz cikla Sionskih pesmi za ss + vo.................................J Premrl Stanko . . Solnčna pesem sv. Frančiška, mez + vo..............................2 Prevoršek Uroš . . * Concerto grosso v treh stavkih za go.............................5 Prinčič Vladimir . * Fugeta za go.....................................................1 Purcell Henry . . Kralj Artur, uvertura za go........................................1 T k . • ^teV' jtev' Ime avcorja Naziv in vrsta skladbe 195 Purcell Henry . . Suita za go................................................... . 3 196 Rahmaninov Sergej Klavirski koncert št. 2 v c-molu, op. 18 + vo . . . . 1 197 Rameau J. Ph. . . I. koncert za klavir v c-molu + go..............................4 198 Ravel Maurice . . La valse, poeme choreografique za vo............................4 199 Ravel Maurice . . Trois chansons pour orchestre a cordes, za go . . . . 1 200 Rebikov VI. . . Jesenski listi, suita op. 29 za go..............................6 201 Rebikov VI. . . . Večerna zarja, suita za go.....................................4 202 Rheinberger . . . Koncert za orgle v g-molu + 0..................................1 203 Rimski Korzakov . Fantazija na ruske teme op. 33 za v + vo........................1 204 Rimski Korzakov . Na grobu, op. 61, za vo.........................................1 205 Roussel Albert . . Sinfonietta za go ..................................................2 206 Saint-Saens C. . . Koncert za klavir, št. 2 op. 22 + vo............................1 207 Saint-Saens C. . . Le carnaval des animaux, za fl + ki + 2 k + go . . . 4 208 Saint-Saens C. . . Potop, preludij in biblična pesem, op. 45, za v + go . .10 209 Sattner Hugolin . Oljki, kantata za s + mez + vo..................................1 210 Sattner Hugolin . V kripti sv. Cecilije, kantata za ts + mez + o . . . . 1 211 Schreker Franz . Intermezzo za go................................................6 212 Schubert Franz . Trije menueti za go.............................................2 2H Schubert Franz Uvertura v italijanskem slogu, op. 170, za vo 1 214 Sibelius Jean . . Romanca v C-duru, op. 42, za go................................11 215 Sibelius Jean . . Valse triste, iz op. 44, za go..................................2 216 Stravinski Igor . . 2ar ptica, balet za vo..........................................2 217 Suk Josip . . . Meditacija na koral sv. Vaclava, za go..........................3 218 Suk Josip . . . Serenada v Es-duru, op. 6 za go................................13 219 Suk Josip ... V novo življenje, simfonična koračnica za mz + vo . . 1 220 Svendsen Joh. S. . Romanca, op. 26, za v -f go.....................................4 221 Svendsen Joh. S. . Švedska narodna pesem za go.....................................1 222 Šantel Saša . . . * Andante v klasičnem slogu za go...............................3 223 Šantel Saša . . . * Belokranjska serenada za go...................................6 224 Šantel Saša . . . * Mala suita za vo..............................................8 225 Šantel Saša . . . * Slavnostna staroslovenska maša, za s + mez + o + orgle 1 226 Šantel Saša . . . * Suita za go...................................................4 227 Škerjanc L. M. . . Cyrano de Bergerac, gavota in pastorale, za go . . . . 7 228 Škerjanc L. M. . . * Groteska za vo................................................2 229 Škerjanc L. M. . . * Jadransko morje, preludij in fuga za go.......................2 230 Škerjanc L. M. . . * Mlada Breda, uvertura za vo...................................2 Tek. štev. J me avtorja 231 Škerjanc L. M. . 232 Škerjanc L. M. . *33 Škerjanc L. M. . *34 Škerjanc L. M. . 235 Škerjanc L. M. . 236 Škerjanc L. M. . *37 Škerjanc L. M. . 238 Škerjanc L. M. . 239 Škerjanc L. M. . 240 Škerjanc L. M. . 241 Škerjanc L. M. . 242 Tartini G. . . 243 Ukmar Vilko . 244 Verdi Giuseppe *41 Vilhar Franc . 246 Vivaldi Antonio 247 Vivaldi Antonio 248 Vivaldi Antonio 249 Volkmann Robert 250 Weber C. M. . 251 Williams Vaughan 252 Woodforde . . Štev. Naziv in vrsta skladbe “va- janj * Plesni motiv za go...............................................4 Počitek pod goro, za bs + go (priredil avtor) .... 2 * Preludio, aria e finale, za go...................................2 * Preludij in scherzo, za vo.......................................1 * Simfonija v enem stavku za vo.............................. 2 * Simfonični stavek v E-duru za vo..............................2 * Slovenska uvertura (Slavnostna uvertura) za vo . . . 3 Suita v starem slogu za godalni kvartet + go . . . . 1 Vizija za bs + go . •..............................................3 * V onom černom lese, giaconna za go...............................5 Žlahtni meščan, odlomki, za vo.....................................2 Koncert za čelo v D-duru + go......................................2 * Prebujenje, za go................................................2 Requiem, za s + mez + vo...........................................2 Mornar, za bs + go (instrumentiral L. M. Škerjanc) . . 2 Concerto grosso, op. 3, št. 11, za go..............................4 Sinfonia v C-duru za go............................................2 Violinski koncert v C-duru + go...................................8 Serenada v f-molu, op. 63, za go..................................2 Čarostrelec, uvertura k operi, za vo............................2 Fantasia on a theme by Thomas Tallis. za go .... 2 Indijska pesem, priredba za go (priredil L. M. Škerjanc) 4 Kakor je L. M. Škerjanc v svojem članku navadel, je Orkestralno društvo svoje delovanje omejilo v glavnem na godalni orkester. Radi tega bodi omenjeno, da je od izvajanih 252 skladb komponiranih odnosno instrumentiranih ter prirejenih za godalni orkester 132 skladb. Ostalih 120 skladb pa je za polni orkester. Poudariti je tudi treba, da so skladbe, ki imajo po več odstavkov (simfonije, suite in podobno) bile izvajane sicer večkrat, vendar pa ne vedno v celoti, nego samo nekateri stavki. Take skladbe so n. pr.: Adamič: Ljubljanski akvareli, Čajkovski: Serenada, Čajkovski: Simfonija št. 4, Dvorak: Serenada, Holst: St. Paul’s Suite, Osterc: Suita, Suk: Serenada. DIRIGENTI: (Društveni dirigenti orkestralnega društva so tiskani razprto.) Adamič Emil, Čerin dr. Josip, Dolinar dr. Anton, Jeraj Karol, Juvane Ferdo ml., Lipovšek Marjan, Michl Josip, Müller Gustav, Neffat Anton, Polič Mirko, Prelovec Zorko, Prevoršek Uroš, Šijanec Drago, Šivic Pavel, Škerjanc Lucijan Marija, Štritof Niko, Šušteršič Vinko, Švara dr. Danilo, Talich Vaclav. SOLISTI: Violina: Burger Kajetan, Dražil Srečko, Hribar Zoran, dr. Karlin Ivan, Lubec Roza, Pfeifer Leon, Rupel Karlo, Soetens Robert, Šušteršič Vinko, Trost Ivan, Zajc Drago, Žižmond Ivan. Viola: Ivančič Avgust, Juvane Ferdo ml. , Šušteršič Vinko. Violončelo: Leskovic Bogomir, Pertot Avgust. Kontrabas: Poljanec Pavle. Godalni kvartet: Ljubljanski godalni kvartet. Klavir: Adamič Bojan, Bajc Ladka, Gallatia Reinhold, Lipovšek Marjan, Noč Ivan, Schweiger Marija, Šapla Božena, Šivic Pavel, Škerjanc Lucijan Marija, Trost Anton, Turšič Ivan. Ksilofon: Hubad Samo. Pevci in pevke: sopran: Dolenc Tinka, Gjungjenac-Gavella Zlata, Lovše Pavla, Marčec-Olup Mara, Ribič Ivanka, Vidic Mija, Zika Zdenka; alt: Bernot-Golob Franja, Bitenc Elica, Pelan Danica, Pospišil Marta, Škerlj - Medved Cirila, Thierry-Kavčnik Vilma, Vedral Ljudmila; tenor: Banovec Svetozar, Burja Peter, Gostič Jože, Jug Milan, Marčec Stjepan; bariton: Grba Pavel, Premelč Mirko, Primožič Robert; bas: Betetto Julij, Križaj Josip, Petrovčič Tone, Rus Marjan; Pevski kvintet: Slovenski vokalni kvintet. SODELOVANJA IN NASTOPI ORKESTRALNEGA DRUŠTVA Z DRUGIMI GLASBENIMI ZDRUŽENJI: Orkestri: Državni konservatorij, Narodno gledališče, Radio-orkester. Pevski zbori: Glasbena Matica, Ljubljana, Glasbena Matica, Maribor, »Ljubljana«, »Ljubljanski zvon«.