I "♦V Gledališče prenovljeno in slavnostno odprto Podpis pogodbe za varovanje vodnih virov podtalnice • Ptujskega polja Po tridesetih letih Ptujsko jezero spreminja • svojo podobo Na Ptuju je ponovno zaživel • Janez Mežan 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 AKTUALNO v Zupanov novoletni sprejem Milena Turk 13. decembra je v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekal tradicionalni novoletni sprejem, ki ga ob koncu leta pripravi ptujski župan. Tako kot vsak Foto: Staša Cafuta december je tudi v letošnjem dr. Štefan Čelan povabil in pogostil častne občane Ptuja, gospodarstvenike, podjetnike, politike ter predstavnike drugih institucij, s katerimi sodeluje Mestna občina Ptuj, na srečanju, ki je namenjeno »inventuri« preteklega leta, predvsem pa sproščenemu in veselemu druženju. Odzvalo se jih je veliko. Pravzaprav jih je videti vedno več in dvorana je bila letos že skorajda pretesna. Vsako leto na tem slavnostnem dogodku v najslavnostnej-šem okolju, kar jih je na Ptuju, pričaka goste kakšno posebno presenečenje. Letos pa je to, kar se tiče kulturnega programa oziroma predstave, ki je bila izredno nekonvencionalna, prekosilo in nadkrililo vse minule. Zbrani gostje so se po uradnem programu na druženju v palaciju ptujskega gradu imeli razen o inventuri preteklega leta kaj pomenkovati. »Leto 2007je bilo zame srečno leto. Za Ptuj prepotrebni zaključki investicij so se kar vrstili čez celo leto, med njimi takih, na katere smo čakali več desetletij in so si zanje prizadevale generacije. Najprej Puhov most, nato dva hotela visoke kakovosti, trgovski center, pričetek celostne obnove virov podtalnice Ptujskega in Dravskega polja in težko pričakovana obnovljena stavba ptujskega gledališča, ki jo bomo odprli čez dva dni,« je povedal župan. Po njegovem nagovoru je sledila zelo provokativna glas-beno-gledališka predstava; izpoved porno dive Patty Diphusa iz Madrida, po zgodbah slavnega španskega režiserja Pedra Almo-dovarja. Zaigrali so jo študentje Boštjan Gombač, Žiga Golob in Sergej Randjelovic, člani društva Familija iz Ljubljane. v h ^ J L VESELO SILVESTROVANJE ' 2008 na Mestnem trgu na Ptuju Veselimo se skupaj 21.00-3.00 Zabava z ansamblom Štajerski baroni sy in skupino Orange * * 0.10 Nagovor župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana Veliki ognjemet iz desnega brega reke Drave, na kroni med cestnim in železniškim mostom. ^Cfck Organizator: Mestna občina Ptuj in Ivo Repec s. p. 2 Sferi •fffW/t UVODNIK 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Naj se ustavi - čas i Moj čas je ustavil urar. Edini priznani urar v mestu, ki v svoji ročni delavnici še nastavlja ure, ki merijo čas. Ura se mi je ustavila, kot da jo je tako naravnal ravno zato, da se zamislim nad časom. Zamudila sem celo uro »neodložljivih obveznosti«, ker so kazalci kazali čas, ki je že odšel v večnost. Pred časom sem dobila elektronsko pošto, ki me je spet spomnila, da smo pred tridesetimi leti in več vse počeli počasneje, kot to počnemo danes. Brez računalnikov, z roko napisano besedilo, kjer smo popravljali napake kalna listu papirja, ki smo ga imeli znatno manj. Brez elektronske pošte smo se pogovarjali preko pisem, ki so bila napisana ročno. Brez mobilnega telefona smo lahko uredili in organizirali čas. Seveda je danes super, ker vse to urejamo hitreje, bolj moderno, z vedno novimi izdelki sodobne tehnologije. Kljub temu imamo časa vedno manj. Otroci, ki hodijo v vrtec, se zjutraj prepirajo z mamo, kaj obleči, medtem ko mama nestrpno hiti v službo, da ne bo spet zamudila. Ko se vrne po otroka ob šestih zvečer, ker so službene obveznosti pač na prvem mestu, se otrok zave, da mama ni samo njegova in da se bo moral boriti za njeno pozornost. V šoli se tekma s časom stopnjuje, saj z njim tekmujejo šolski programi z astronomskim številom predmetov, in če otrok nima te sreče, da se starši z njim ukvarjajo, ko je še majhen, mu stežka uspe dobiti ocene, na katere bodo starši ponosni. Kadar se šoli pridruži še popoldanska prostočasna aktivnost otrok, ki si menda želijo še plesati, igrati inštrument in sploh razvijati še svoje druge sposobnosti, postane starševska taksi služba še zadnja obveznost večera, v katerem bi se raje spočili. V službah pa ni drugače, le napetost narašča z intenzivnostjo stresa, ki je prisoten vedno bolj. Ko vse to storiš in se zdiš sam sebi kot Pepelka, ki prebira zrna od plev v tekmi s časom, da bi prišla pravočasno na ples, se zamisliš! Zamisliš se nad smislom in nad sabo. Kje si, kam greš in kaj želiš? Zamisliš se nad pomenom časa, ki ga razdajaš zato, da si zaslužiš za kruh in v zameno, da si tam, kjer si zaradi drugih, ali pač zato, ker si se navadil nehati razmišljati, zakaj. Kajti čas, ki ga podarjamo komurkoli, je vreden toliko kot en cent, če ne vemo, zakaj smo ga podarili. Ravno iz tega razloga je vredno razmisliti, komu in zakaj ga podarjamo. V te misli nas zapelje ravno čas ob koncu leta, če ne prej in sproti v letu. Zato tem bolje, če ne čakamo predolgo, da bi nam drugi povedali, kaj naj res storimo s časom, ki je naš. To je tisti, ki je ostal, ko smo končali že vse delo ali pa ni ostal, ker imamo dela več kot časa. Zato si ga moramo iztrgati, vzeti na silo, ga določiti zase. Le če nam je sveta tista ura, ko nam je to uspelo narediti, bomo zmagali nad sabo. Kajti tisti, ki verjame, da je »njegov čas« edini, ki lahko nadomesti vse zgubljene ure, bo to res storil. Vsi drugi pa ne vedo, da si je treba čas vzeti. Pa ne le za prijatelje, ampak najprej zase. Maja Erjavec MISEL MESECA Iz lovčeve izkušnje: Velike je mnogo težje zadeti kakor male. Stanislaw Jerzy Lec SPREHOD PO VSEBINI Podpis pogodbe za varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja Adhoc novice Zadnji kolegij županov Spodnjega Podravja v tem letu Sveti Miklavž je pred Mestno hišo obdaril otroke Kako do varnosti, ko je vse več nevarnosti? Z decembrske seje občinskega sveta Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov mestnega sveta Perutnina Ptuj zaključuje investicijski cikel v BIH Evropska konferenca mladih kmetov v EU Po tridesetih letih Ptujsko jezero spreminja svojo podobo Nova smer v razvoju vinske panoge Na Ptuju 27 novih delovnih mest Gledališče prenovljeno in slavnostno odprto Fotografska razstava Borisa Fariča na ogled do konca leta Film Tinčka Ivanuše Izumitelj Janez Puh prejel dve nagradi Mežanovo življenjsko delo v Plečnikovi bogojinski cerkvi Po tridesetih letih je na Ptuju ponovno zaživel Janez Mežan Božično novoletni koncert Janez Lah izdal pesniško zbirko Nova pesniška zbirka Mirka Pihlerja Izdan priročnik o pesnenju Dela Petra Dajnka v KIP Spomin na profesorja Jožeta Maučeca Evropski projekt Družina na Ekonomski šoli Ptuj Učenci glasbene šole uspešni tako doma kot v tujini Bomo v letu 2007 priča babyboomu - III. del Prostovoljci v veselem decembru Pregled izvedenih preventivnih programov v letu 2007 Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj Finale državnega prvenstva v kikboksu V fitnes center po zdravje V Peking po kolajno Kinesis - nov način rekreacije na Ptuju NK Drava po koncu jesen Naslovnica: Prazničen pogled na gledališče Foto: Staša Cafuta 4 4 5 6 6 7 7 10 10 11 12 12 13 14 14 15 16 17 17 18 18 19 20 21 21 22 23 24 24 25 26 27 28 28 Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 3 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 IZ MESTNE HIŠE Podpis pogodbe za varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja V poročni dvorani Mestne hiše je desetega decembra potekal slovesen podpis pogodbe ob zaključku javnega razpisa za izvedbo gradbenih del projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - faza I, med Mestno občino Ptuj in Cestnim podjetjem Maribor, d. d. Pogodbo sta podpisala župan dr. Štefan Čelan in direktor Cestnega podjetja Maribor, d. d., Janez Škobrne. Besedilo in foto: Staša Cafuta Cestno podjetje Maribor je bilo skupaj s partnerji izbrano za izgradnjo vodovodnega sistema, za odvajanje odpadnih voda in gradnjo manjših čistilnih naprav v Kidričevem in Gorišnici ter za rekonstrukcijo ptujske čistilne naprave. Podpisana pogodba je vredna 35 milijonov evrov. 19. december pa je tisti datum, ko bodo dobili izvajalci zeleno luč za uvedbo v delo. Vsa dela bodo morala biti končana najpozneje do konca septembra 2010. V projekt varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja morajo vključene občine MO Ptuj, Hajdina, Gorišnica, Starše ter Kidričevo prispevati le deset odstotkov potrebnega denarja, saj kar devetdeset odstotkov sredstev prispeva Evropska unija in država. Gradbena dela bodo obsegala: - vodovodni sistem: skupaj 21.884 metrov; - sistem odvajanja odpadnih voda - kanalizacija: skupaj kanalizacijski sistem - 52.198 metrov; Od leve župan občine Kidričevo Jožef Murko, župan občine Starše Vili Ducman, direktor Cestnega podjetja Maribor, d. d., Janez Škobrne, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Gorišnica Jožef Kokot in župan občine Hajdina Radoslav Simonič. - objekti čiščenja odpadnih vod: je tisoč petdeset dni od datuma Centralna čistilna naprava Ptuj 68.000 PE, Čistilna naprava Kidričevo 8.500 PE, Čistilna naprava Gorišnica 2.100 PE. Predviden čas dokončanja del začetka (685 dni za dokončanje del in 365 dni za poskusno obratovanje), oziroma najkasneje do 30. septembra 2010. Adhoc novice Znani rezultati geofizikalnih arheoloških raziskav na griču Panorama Mestna občina Ptuj je 20. novembra v okviru projekta Adhoc v Narodnem domu organizirala delavnico za zainteresirano javnost, kjer so bili predstavljeni nekateri rezultati mednarodnega projekta Adhoc. Projekt je namenjen pripravi izhodišč za revitalizacijo ptujskega starega mestnega jedra. Vodi ga MO Ptuj s pomočjo evropskih sredstev. ADBBS líiNHÜtü me t ADSEí Project part-financed by the European Union within the INTERREG HIB CADSES Neighbourhood Programme Vzpostavitev celovitosti rabe objektov v starem mestnem jedru, avtor: UMARH, d. o. o. Matjaž Gerl_ Na delavnici so bile predstavljene ugotovitve geofizikalnih raziskav na griču Panorama, ki jih je jeseni letos izvedel doc. dr. Branko Mušič z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani na približno dveh hektarjih sedanjega sadovnjaka. Rezultati meritev nakazujejo, da pod površino preiskovanega območja ležijo ostanki večjega, domnevno rimskega objekta, ki je po velikosti primerljiv z dominikanskim samostanom. Ugotovitve tako potrjujejo domneve, da se na panoramskem griču obetajo arheološke najdbe. Na Ptuju gre namreč za edinstveno situacijo, kjer sta mestni središči rimskega in današnjega mesta dislocirani in arheološke ostali-ne rimskega mestnega središča v kasnejših obdobjih niso bile pozidane, kar daje možnost za načrtovanje arheoloških raziskav in predstavitev rimske stavbne dediščine v okviru parkovne ureditve oz. arheološkega parka. Drugi sklop rezultatov projekta Adhoc je predstavila Urša Ber-lič iz podjetja Umarh, d. o. o., ki pripravlja strokovne analize in podlage za načrtovanje traj-nostnega modela revitalizacije starega mestnega jedra. Obravnavana problematika zajema vprašanja upravljanja stavbnega fonda, prometa, organiziranja sejemskih in drugih dejavnosti ipd. Osnovni problemi revitalizacije in vzpostavitve vzdržnega modela delovanja starega mest- nega jedra izhajajo iz neugodne socialne strukture sedanjih prebivalcev ter kulturnovarstvenega režima, ki velja na tem območju. Projektna skupina pod vodstvom dr. Dušana Mlacovica je zato oblikovala sedem osnovnih izhodišč za reševanje problema- 4 á^üfflí IZ MESTNE HIŠE 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 tike revitalizacije starega mestnega jedra, ki predvidevajo vzpostavitev take socialne strukture prebivalcev, ki bo sposobna vzdrževati stavbni fond starega mestnega jedra, zmanjšanje pritiska kulturnovarstvenega režima, vzpostavitev celovitosti objektov na podlagi upoštevanja njihove avtentične rabe ter razvoja nekonfliktnih spremljevalnih storitev v mestnem jedru. Nadaljnja izhodišča predvidevajo sistemski pristop k razvoju novih turističnih zmogljivosti v starem mestnem jedru ter celovito rešitev tranzitnega in mirujočega prometa. Mestno jedro se mora v celoti razbremeniti tranzitnega prometa, mirujoči promet pa se mora v celoti umakniti z najatraktivnejših površin v podzemna parkirišča in dvorišča. Pri revitalizaciji mestnega jedra naj bi imeli posebno vlogo mestni trgi, ki naj bi postali torišča sejemskih, kulturnih in drugih dogajanj v mestu. Projektna skupina bo na podlagi povratnih informacij z delavnice začela pripravljati celovito strategijo upravljanja starega mestnega jedra, ki bo obsegala urbanistične, socialne, gospodarske, javnofinančne in infrastruktur-ne ukrepe za dosego cilja projekta. Slednji predvideva, da bi ptujsko staro mestno jedro do leta 2015 funkcioniralo kot prvovrstna mestna bivalna površina, kot učinkovito središče mesta, regionalnega središča in kot središče mesta, kjer je turizem pomembna gospodarska panoga. Strategija bo končana spomladi leta 2008, ko jo bo MO Ptuj tudi predstavila občanom in drugim interesnim skupinam. Več informacij o projektu Adhoc je na voljo na spletni strani www.ptuj.si in www.adhoc. jeleniagora.eu. Zadnji kolegij županov Spodnjega Podravja v tem letu Zadnji letošnji kolegij županov Spodnjega Podravja je v Mestni hiši na Ptuju potekal 10. decembra. Seje so se udeležili tako rekoč vsi župani, med njimi tudi vsi trije poslanci Državnega zbora RS Franc Pukšič, Franc Sok ter Branko Marinič, ki so predstavili aktualno tematiko v državnem zboru. Kolegiju se je pridružil in predstavil tudi novi državni svetnik Rajko Fajt. Besedilo in foto: Staša Cafuta redarske službe v skladu z zakonodajo. Na seji so se dogovorili, da skupna občinska uprava najde najugodnejšo varianto za izdelavo odloka o redarstvu. V planu je tudi zaposlitev enega strokovnjaka. V nadaljevanju so na pobudo predstavnikov OŠ dr. Ljudevita Pivka sprejeli nova člana sveta šole, ki sta Franc brezposelnost na ptujskem območju ni presegla števila tisoč. Brezposelnost v OS Ptuj znaša 8 odstotkov, v Sloveniji pa 7,2 odstotka. Med leti 2001 in 2007 se je brezposelnost na OS Ptuj zmanjšala za 49,6 odstotka. Število brezposelnih za VI., VII. in VIII. stopnjo se še zmeraj povečuje. Apelirala je na župane Tokratni dnevni red je obsegal oceno dela in stanje Upravne enote Ptuj, Partnersko sodelovanje občin in finančne vire za zaposlovanje v letu 2008. Iz prejšnje seje so nadaljevali razpravo o redarski službi, beseda je tekla tudi o prošnji Revivisa za rezervacijo sredstev v občinskih proračunih ter o imenovanju članov sveta OŠ dr. Ljudevita Pivka. Aktualna tematika V začetnem delu so se vsi trije poslanci dotaknili severne in južne različice hitre ceste. Vsi prisotni so si bili enotni, da je južna različica kljub poseganju v naravovarstveno območje Natura 2000 »edina« logična varianta. Beseda je tekla tudi o nacionalnem programu kulture, o prihajajoči evropski prestolnici kulture ter o prerazporejanju sredstev, ki bi jih morala občina upoštevati v proračunskih postavkah. Informirani smo bili o novem zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki bo dal večja pooblastila institucijam ter prispeval k zmanjšanju nasilja za štirimi zidovi. Ptujski župan dr. Štefan Celan je opozoril poslance, da je v spremembi zako- na o denacionalizaciji v drugem členu dvoumno napisana dikcija, kjer za dokazovanje lastništva ni več potrebno dokazovati državljanstva. Če se to ne bo spremenilo, se Ptuju, kar se tiče Herbersteinov, slabo piše. Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je predstavil poročilo o rezultatih dela. Izpostavil je dva procesa, strankam prijazna in fleksibilna UE na eni strani, na drugi pa zmanjševanje zaposlenih. Oboje je težko dosegati ob uvedbi delovnih sobot. Seja se je nadaljevala z odprtim vprašanjem o organiziranosti redarske službe. Predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar je predstavila akte, ki jih je treba izdelati za vzpostavitev delovanja medobčinske Kekec kot predstavnik občin na levem bregu Drave ter Janez Jurgec kot predstavnik občin na desnem bregu Drave. Direktor regijskega višje- in visokošolskega središča Revivis dr. Oto Težak je župane prosil za rezervacijo sredstev v občinskih proračunih za regijsko središče. Predvidena sredstva, ki naj bi jih občine namenjale, znašajo po en evro na prebivalca. Letos manj kot tisoč brezposelnih Direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, Vlasta Stojak je predstavila razmere na zavodu, aktivnosti ter finančne vire za zaposlovanje v letu 2008. V letošnjem letu ter poslance, naj tudi sami aktivno pripomorejo k zadrževanju strokovnjakov oziroma ljudi s prej omenjenimi stopnjami izobrazbe. Dogaja se namreč, da na Ptujskem ostaja vedno več ljudi z nižjimi izobrazbami, tisti z višjimi pa odhajajo ali ostajajo daljši čas brezposelni. Predstavila je tudi razpoložljiva sredstva Zavoda RS za zaposlovanje po predlogu proračuna za leti 2008/2009. In sicer: integralni proračun znaša 47.328.982 EUR ter Evropski socialno sklad - OP Razvoja človeških virov 39.773.051 EUR. »Ravnanje s človeškimi viri je eden temeljev našega dela, saj so ljudje, njihova znanja in veščine najpomembnejši razvojni potencial,« je zaključila Stojakova. 5 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 IZ MESTNE HIŠE Sveti Miklavž je pred Mestno hišo obdaril otroke Številne prireditve v najbolj prazničnem mesecu v letu smo na Ptuju začeli s prihodom sv. Miklavža. Množica otrok ga je v spremstvu staršev, 6. decembra pred ptujsko Mestno hišo, nestrpno pričakovala, najbolj pa so se seveda veselili daril. Letošnje miklavževanje je pripravila župnija Sv. Petra in Pavla skupaj z MO Ptuj. Besedilo in foto: Mateja Tomažič Sredi Mestnega trga na Ptuju so postavili 10 metrov visoko novoletno jelko in jo okrasili s številnimi lučkami in okraski. Letos so jo pripeljali iz kidri-čevskih gozdov. Praznična osvetlitev, ki so jo namestili delavci Komunalnega podjetja Ptuj, pa je tudi v starem mestnem jedru. Lučke so med drugim na Mestni hiši, drevesih in mostovih čez Dravo. Turistično društvo Ptuj je s pisano zvezdo, ki ponazarja barve slovenske zastave, okrasilo Europark. Lučke na novoletni jelki na Mestnem trgu je ob Miklavževem prihodu prižgal ptujski župan dr. Štefan Čelan in s tem simbolno osvetlil mesto. V pogledu na praznično mestno jedro bomo lahko uživali vse do začetka prihodnjega leta. Miklavž je oseba, ki je v zgodovini resnično obstajala. Živel je v 4. stoletju v škofiji Mira, na ozemlju sedanje Turčije. Slovel je kot dober človek, zato so ga ljudje že takrat slavili kot svetnika. O njegovih dobrih delih, ko je pomagal ljudem, so znane različne zgodbe kot na primer tista, ki pripoveduje, kako je pomagal mornarjem na morju, bogato je obdaril mladenke, ki so imele premalo bo- gastva, da bi se lahko poročile. Njegovo ime Nikolaj ali Miklavž pomeni 'zmago ljudstva', kar nakazuje, da je bil izjemno ljudski človek. Miklavža zmeraj spremlja parkelj. Vzgoja namreč temelji na dveh plateh: potrebno je nagraditi vse, kar je dobro, in povedati tudi, kar ni dobro. Parkelj zato kaznuje vse, kar je slabo v otrocih. Tradicionalni darovi, s katerimi sv. Miklavž obdaruje otroke, so jabolko, orehi, suho sadje, Miklavževe podobice, čokolada in seveda šiba. Slednja je bila nekoč pripomoček pri vzgoji in je simbolno še zdaj prisotna. Sv. Miklavž nagovarja zbrane otroke. Kako do varnosti, ko je vse več nevarnosti? Varnostni sosvet se je v novembru sestal na jesenski seji in analiziral aktualne varnostne razmere v MO Ptuj. Tukaj mislimo na nočno življenje in klavrni pogled na mestne ulice v času vikendov. Opustošenje, ki je včasih podobno stanju po katastrofi, je nekaj, kar povzroča razen slabega videza veliko materialno škodo in celo nevarnost za ljudi. Mag. Janez Merc V uvodu velja opozoriti, da s spremembo družbenega sistema in z našim odpiranjem v svet k nam prihajajo vse tiste težave, ki smo jih nekoč gledali le v filmih. Če pa k temu dodamo še nekaj sistemskih napak, je problem globalen. Med temi je problematika v zakonodaji, ki je vse preveč tolerantna do kršiteljev in daje vse premalo možnosti prizadetim in službam, ki naj bi zakonodajo izvajale. Med sistemskimi problemi je tudi problem vrednot, ker ni več pravih. Če je nekoč pravna norma ali dobro vedenje nekaj veljalo, če je uniforma vzbujala spoštovanje, je danes precej drugače. Vse to ima korenine v razvoju osebnosti in vzgojnih dejavnikih. In že žanjemo sadove slabega dela. To velja za vse socializatorje; od družine, preko šole do družbe. Da bi vse omenjeno rešili, bo potrebno daljše obdobje. Odgovornih je mnogo, vendar je naloga varnostnega sosveta, da zraven realnih ugotovitev poda tudi rešitve, ki se bodo odrazile čim prej. Ptujski lokali in njihov delovni čas ne glede na pristojnosti, ki se končajo pri vhodnih vratih, gredo z roko v roki v temno noč in še bolj grozljiv pogled na ulice, ko se zdani. Možne rešitve variirajo od odprtosti lokalov do šeste ure pa vse do popolne omejitve odpiranja lokalov v tistem času, za katerega je pristojna lokalna skupnost. Zanimiva bi bila analiza, kakšen je vpliv lokalov in kakšen je vpliv združb, ki v lokale ne zahajajo, pa za seboj pustijo pravi cunami. Hkrati ugotavljamo, da vsaka preventivna poteza potegne za seboj tudi stranske učinke, kar pomeni, da je za vsako korenito odločitev potrebno imeti pripravljen cel sistem ukrepov. Dogovorjenih je tudi nekaj konkretnih aktivnosti, ki jih mora urediti uprava; v zvezi s potjo na grad ter policija s pristopi k preventivi in nadzoru. Povečuje se tudi vloga redarske službe, ki naj bi sprejela še naloge na področju javnega reda. V decembru bo policija v sodelovanju s tržno inšpekcijo opravila nadzor prometa pirotehničnih sredstev. Člani varnostnega sosveta in prisotni novinarji so velik del razprave namenili potrebi po večji varnosti z željo, da bi deloval sistem in da bi pravočasno ukrepali tisti, ki so pristojni. 6 ¿fflfyÑXEff KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Zadnje letošnje zasedanje za novim omizjem Milena Turk Svetniki so svoje delo v letošnjem letu sklenili 17. decembra v novo opremljeni sejni sobi, za novimi mizami in na novih sedežih, kar je že ob pričetku prispevalo k bolj imenitnemu vzdušju v tem prazničnem času. Za še slovesnejše vzdušje pa sta ob zaključku poskrbela župan in Rajko Fajt, mestni in po novem tudi državni svetnik, ki sta kolege počastila ob svojih rojstnih dnevih. Sicer je seja potekala utečeno; sprejeli so odlok o gasilski javni službi v MO Ptuj in o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (poimenovanje se torej širi in vključuje še Ormož), spremembe odlokov o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območja MO Ptuj, prav tako pa tudi osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti. Sklepov o opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih in o merilih za izdajanje soglasja za delo gostinskih obratov niso potrdili, ampak bodo razpravo nadaljevali na naslednji seji. Z dnevnega reda so umaknili Pravilnik o sofinanciranju programa športa, ker je bilo pred tem že na sejah pristojnih odborov in na okrogli mizi športnih klubov oz. društev izraženo, da naj se ta dopolni in pripravi simulacija izračuna sredstev, ki jih bo možno na osnovi tega pravilnika dobiti ob prijavi na javni natečaj, tako da bi ga razumeli tudi v športnih klubih in društvih; ti se bodo namreč ravno prijavljali na razpise. Potrdili so sklep o izvajanju pomoči družini na domu v letu 2008 in sklep o soglasju k spremembam statu- ta zavoda Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje, akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje kulturnega središča za garažno hišo ob Potrčevi cesti in poslovno-stanovanjskega objekta z vrtcem ob Osojnikovi cesti ter pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka. Z njim je določeno, da je višina le-te 100 EUR. V MO Ptuj se letno rodi okrog 200 otrok, torej bo treba v občinskem proračunu za ta namen pripraviti okrog 20 tisoč EUR letno. Naslednja seja bo čez mesec dni, 21. januarja. Odgovori na pobude svetnikov z novembrske seje Pobuda Žige Simoniča: Na avtocesti Ljubljana-Maribor in Maribor-Ljubljana pri izvozu za Ptuj pri Slovenski Bistrici naj se postavi turistična obcestna tabla s sliko turističnega objekta na Ptuju (ptujskega gradu) in napisom »Ptuj, zakladnica tisočletij« in podnapisom »Ptuj, the treasure of thousand years«. Odgovor: V skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2006) in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 110/2006) so del prometne signalizacije tudi znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti ali spomeniki ter pomembnejši objekti znotraj naselja, za katere pa Pravilnik določa urejen sistem vzpostavitve usmerjevalne turistične in druge obvestilne signalizacije za vodenje in usmerjanje prometa v mestnih središčih in primestnih območjih, zato imamo v MO Ptuj v pripravi Elaborat turistične in druge obvestilne signalizacije, ki mora biti usklajen tudi z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. V elaboratu bodo natančno določene lokacije, kjer bo ta turistična in druga obvestilna signalizacija postavljena. Za vse lokacije izven območja MO Ptuj bomo morali od pristojnih ustanov pridobiti soglasja. Pobuda Albina Piška za umiritev prometa v starem delu mesta: - strokovne službe MO Ptuj naj sprožijo akcijo s ciljem vzgojiti razumevajoče udeležence prometa, in to na tak način, da župan mesta izda zloženko vsakemu prebivalcu mesta; - naj se zagotovi upoštevanje sprejetega pravilnika o prometnem režimu (opozarjanje in navsezadnje kaznovanje zaradi parkiranja avtomobilov na pločnike, zelenice, prehitre vožnje po mestu itn.); - kulturna prometna vzgoja mora biti sestavni del v prometni šoli; - naj se predstavijo rešitve, kaj je z ureditvijo prometnega režima, ki vpliva na varnost ljudi; - naj se postavijo prometni znaki, talna signalizacija (neurejeni prehodi), uredijo prehodi in šolske poti. Odgovor: MO Ptuj v okviru delovanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) že izvaja aktivnosti vzgoje udeležencev v prometu, ki sledijo cilju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Program obravnava tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa. To so pešci, kolesarji in mladi vozniki, ki so primarno obravnavani kot potencialne žrtve v prometnih nesrečah. Ob teh najbolj ogroženih skupinah udeležencev cestnega prometa pa program izpostavlja tudi dva najpomembnejša vzroka prometnih nesreč, zaradi katerih nastajajo običajno najhujše posledice, to sta hitrost in alkohol. SPVCP lokalne skupnosti organizira in vodi preventivne dejavnosti v cestnem prometu ter skrbi za vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri svojem delovanju daje poudarek vzgoji in izobraževanju ter varnosti predšolskih otrok, osnovnošolcev ter varnosti ostarelih in invalidnih oseb. Naloge SPVCP v lokalnih skupnostih so opredeljene v Zakonu o varnosti cestnega prometa, Statutu lokalne skupnosti in Odloku o ustanovitvi SPVCP v lokalnih skupnostih. Pobuda Marjana Kolariča: V četrti Rogoznica mora priti do zagotovitve večje varnosti v cestnem prometu, predvsem varnosti otrok na cesti, da v najkrajšem času preprečimo najhujše. Odgovor: Kot je pojasnilo že podal župan na novemrski seji mestnega sveta, je območje Pod-vincev zajeto v projektu »Zaščita kakovosti podtalnice Ptujskega polja - II. faza« z navezavo na Centralno čistilno napravo. Vsi termini za modernizacijo ceste s pločniki so vezani na izgradnjo kanalizacije. V državnem proračunu so sredstva za investicije v Novi vasi in Podvincih zagotovljena v letih 2009, 2010 in 2011. Pobuda Albin Piška: Pred vsemi prehodi za pešce na celotnem območju Ptuja naj se postavijo hitrostne ovire - ležeči policaji ali pa naj se za okrog 150 učencev OŠ Mladika organizira avtobusni prevoz. Odgovor: V Tehničnih specifikacijah za javne ceste, in sicer za naprave in ukrepe za umirjanje prometa, so določeni tehnični pogoji za prometno tehnično oblikovanje naprav in ukrepov za umirjanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, kjer je dovoljen javni promet. Na podlagi omenjenih Tehničnih specifikacij zagotovo ne moremo postaviti grbin na vseh prehodih za pešce na območju MO Ptuj. Obstajajo pa tudi druge tehnične, sistemske in regulativne rešitve za umiritev hitrosti vozil. 7 PTUJCANI 22. DECEMBER / GRUDEN 2008 MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Pobuda Mirana Meška: V Štajerskem tedniku ali v Ptujčanu naj strokovna služba občinske uprave objavi predstavitveni članek o prometni ureditvi, načrte in morebitne rešitve, ki se v tej zvezi pripravljajo za MO Ptuj. Odgovor: Kot je že bilo večkrat omenjeno, v MO Ptuj pripravljamo prometno študijo. Prometna študija bo usklajena in potrjena tudi s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste. Glede na to, da je rok za dokončanje prometne študije v prvi polovici marca prihodnjega leta in da bo prometna študija predstavljena tudi mestnemu svetu, bomo po predstavitvi objavili tudi članek. Andrej Trunk ♦ ♦♦ Pobuda Maksa Ferka: Naj se na novem rogozniškem pokopališču uredi javna razsvetljava. Odgovor: Javno razsvetljavo na pokopališču bomo poskušali urediti v okviru proračunskih možnosti za leto 2008 do dneva mrtvih v naslednjem letu. Prav tako bo na starem mestnem pokopališču urejena javna razsvet- ljava vsaj v tistem delu, kjer so težave z lastniki odpravljene, tj. okrog Lackovega spomenika in okrog spomenikov padlim ter pri posebnem vhodu ob zidu iz smeri Tiha pot. Ta del nameravamo vzorno urediti, da bi tudi vsi ostali lastniki sledili vzorčni ureditvi. Zdenka Matjašič ♦ ♦♦ Vprašanje Albina Piška: Kdo je odgovoren za čiščenje reke Drave in njenega obrežja ter potokov Studenčnice, Grajene, Rogoznice. Poziva odgovorne, da podajo odgovor. Odgovor: Upravljanje z vodami ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države. MOP - ARSO potrdi letni program vzdrževanja, tako so v letošnjem letu zaključena dela ob gimnaziji (del Tihe poti) in redno vzdrževanje - košnja. Plan dela (vzdrževanja vodotokov) za leto 2008 nam še ni bil predložen v pregled. ♦ ♦♦ Pobuda Silve Fartek: V letu 2008 naj se od nadvoza pri gradu Turnišče do bencinskega servisa Petrol na Zagrebški cesti zgradi pločnik. Odgovor: Dolžina pločnika, ki ga predlagate za izgradnjo, je okrog 1300 metrov. Najprej je potrebno projektno rešiti celotno traso. S tehničnega vidika je projekt zelo zahteven (veliki podporni zidovi, premestitev obstoječe ograje gradu, lastništvo zemljišč). Projekt je ocenjen na 450.000,00 EUR. Pobudo bomo upoštevali pri predlogu rebalansa 2008. Marijana Nikšič Zorko ♦ ♦♦ Vprašanje Miroslava Letonje: Kdo je lastnik ptujske PeTV, kakšne so kapitalske povezave PeTV, po kakšnem ključu je bila zbrana ekipa novinarjev PeTV v času predsedniških volitev? Odgovor: V prilogi posredujemo odgovor KKS, d. d. Lastnik PeTV je KKS, d. d., katere ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj. Mag. Janez Merc »Kabelsko komunikacijski sistem KKS Ptuj, d. d., je leta 2006 v okviru svojih registriranih dejavnosti z vpisom v razvid medijev št. 1096, razširil področje svojega delovanja tudi na produkcijo lastnega televizijskega programa. S pričetkom delovanja televizije z imenom PeTV smo na osnovi zaznanih potreb uvedli drugačen pristop k spremljanju dogodkov. Z raziskovalnim in kreativnim novinarskim pristopom sledimo predvsem dogajanju na Ptuju in v njegovi okolici. Sodelavci televizije PeTV, ki deluje v okviru družbe KKS Ptuj, d. d., redno pripravljajo informativno oddajo Ptujska kronika, zraven tega pa tudi daljše prispevke, pogovore in tematske oddaje. Novinarsko ekipo televizije PeTV sestavljajo mladi in zagnani novinarji, ki sodelujejo pri produkciji že od vsega začetka. Novinarji na rednih uredniških sestankih prevzamejo pripravljanje posameznih prispevkov. Zaradi že uveljavljenega in utečenega sistema dela tega tudi v času predsedniških volitev nismo spreminjali. Brigita Kostanjevec, v. d. direktorja« N Si Nova Slovenija Kriíanñto i}titf*ya tttamm Nova Slovenija želi vsem občankam in občanom Ptuja, da jim rojeno dete Jezus ob božiču prinese veliko veselja v družine in medsebojnega razumevanja ter trdnega zdravja z uspehi ob delu skozi vso leto. Iskrene čestitke želimo ob prazniku, dnevu samostojnosti, ki naj nas spominja, kako smo lahko v sožitju in ustvarjalnosti še trdneje povezani. Novo prihajajoče leto 2008 pa naj prinese srečo in zdravje v medsebojnem zadovoljstvu. Dejan Rožmarin, predsednik MSi RO Ptuj - Ormož Janez Rožmarin, predsednik MO N.Si Ptuj ¿trjrbkamlddihilovenije Drage Ptujčanke in Ptujčani Upamo, da vsi zaključujemo čimbolj uspešno leto. V novem letu 2008 želimo vsem obilo osebnih in poslovnih uspehov. Zadovoljstvo naj bo vaš spremljevalec na vsakem koraku. Drobni uspehi naj bodo nosilec dobrega počutja v vsakem trenutku. Mestni odbor SMS - Stranke mladih Slovenije Ptuj V Mestnem odboru SLS Ptuj se z veseljem oziramo na opravljeno delo v letu, ki gre h koncu, saj so trije izjemno pomembni strateški projekti Ptuja in Spodnjega Podravja iz našega programa in resorjev ministrov SLS v Vladi RS uspešno napredovali. Novi Puhov most, ki že v veliki meri razbremenjuje staro mestno jedro tranzitnega in regionalnega prometa, podpisana pogodba za celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja z izgradnjo čistilnih naprav ter vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in regionalizacija Slovenije s Ptujem kot pokrajinskim središčem predstavljajo pomembne mejnike v razvojnih prizadevanjih Ptuja in Spodnjega Podravja. Upamo in verjamemo, da bo tudi leto 2008, ki prihaja, tako uspešno. Uspešno, zdravja in lepih trenutkov polno leto 2008 ter doživete božične in novoletne praznike želimo tudi bralkam in bralcem Ptujča-na. Mestni odbor SLS Ptuj 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 REKREACIJA LDS LIBE*4LNA DEAIOK H4CIJA Vsem občankam in občanom Ptuja sporočamo, da ima regijska pisarna Spodnjega Podravja Liberalne demokracije Slovenije, s sedežem v Cankarjevi ulici 6 na Ptuju, odprta vrata vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete, nam posredujete svoje predloge in ideje ter nam hkrati zastavite kakšno vprašanje o trenutni problematiki o našem mestu Ptuju. Veselimo se srečanja z vami. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom voščimo vesel božič in srečno ter uspehov polno novo leto 2008. Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj Saša Lončar, predsednik MO MLD Ptuj Spoštovane občanke in občani, Slovenke in Slovenci V decembru je čas, ko pod zbir aktivnosti v letu počasi potegnemo črto in pregledamo rezultate. V največji vladni stranki smo z rezultati zadovoljni. S ponosom se oziramo nazaj na kar nekaj pomembnih dogodkov, ki smo jih v MO SDS Ptuj uspešno izpeljali. Z optimizmom že načrtujemo nove. Zahvaljujemo se vam za uspešno sodelovanje in vam čestitamo ob dnevu samostojnosti. Praznični dnevi naj bodo polni lepih trenutkov, božičnega miru in naj vam bo leto, ki prihaja, naklonjeno, polno zdravja in osebnega zadovoljstva, poslovnih uspehov in strpnosti! MO SDS Zaupanje ljudi v Socialne demokrate raste. To od nas v prvi vrsti zahteva odgovornost, da z doslednim in poštenim delom, najboljšimi idejami za prihodnost in najboljšo ekipo uresničimo pričakovanja ljudi za varnost in blaginjo vseh. Socialni demokrati ostajamo zvesti svoji povezovalni in konstruktivni politiki ter izogibanju konfliktov, ki Slovenijo delijo, namesto da bi z doseganjem soglasja skupaj oblikovali najboljše rešitve za vse. Vse naše moči so usmerjene v pripravo alternativnega vladnega programa, s katerim želimo volivkam in volivcem predstaviti načrt stvarnih in realnih ukrepov za solidarno, a hkrati dinamično in ustvarjalno Slovenijo. Oceno stanja z naslovom Slovenija danes lahko sooblikujete s svojimi mnenji tudi vi na spletnem prostoru www.socialnidemokrati.si/avp. Ob tej priložnosti vam in vašim najbližjim želimo vesele božične praznike, v novem letu 2008 pa veliko sreče, zdravja, veselja in uspehov na vseh področjih. SD Ptuj Spoštovani Ptujčani in Ptujčanke, Slovenke in Slovenci! Ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov vam Mestni odbor SNS Ptuj želi obilo zdravja in osebne sreče v letu 2008. MO SNS Ptuj Leto 2007 počasi pospravlja kovčke in nam pripravlja nove. Decembra v njih polagamo najprej želje. Kaj nam bo, drage Ptujčanke in cenjeni Ptujčani, novo leto 2008 dobrega prineslo, še ugibamo. Zeleni Slovenije, občinski odbor Zelenih Ptuja, vam predvsem želimo, da ohranite stara prijateljstva, pogum, ljubezen, navdih za nove uspehe in nasmeh. Pa ne pozabimo, da je osnova za dobro počutje čisti zrak in pitna voda. Z vami in za vas tudi v letu 2008. Zeleni Ptuja kie¥ Ptuja Ob izteku leta se ob dobrih željah za prihodnje z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo spominjamo na plodno sodelovanje z vami. V upanju, da bo tudi v volilnem letu 2008 naša skupna bera še obilnejša, vam želimo vsem Ptujčanom veliko dobrega zdravja, vedrega razpoloženja, osebne sreče ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in novega leta 2008. V naslednje leto vstopimo ponosno z optimizmom, tako bodo naši skupni cilji lažje uresničeni. Območni odbor DeSUS Ptuj: Ignac Vrhovšek, predsednik Marija Ovčar, mestna svetnica Albin Pišek, mestni svetnik 9 22. DECEMBER / GRUDEN 2008 GOSPODARSTVO Perutnina Ptuj zaključuje investicijski cikel v BIH Obrat Perutnine Ptuj v Brezi bo začel delovati v začetku naslednjega leta Perutnina Ptuj zaključuje investicijski cikel v Bosni in Hercegovini, s katerim je v realni sektor na območju Federacije Bosne in Hercegovine vložila preko 20 milijonov evrov. Največjo investicijo predstavlja sodobna tovarna pripravljenih jedi, ki bo v neposredni bližini Sarajeva, v Brezi, pričela delovati v prvem četrtletju prihodnjega leta. Na tržišču Bosne in Hercegovine je s svojimi blagovnimi znamkami Perutnina Ptuj sicer prisotna že desetletja, odslej pa s svojimi obrati na območju BiH ne predstavlja več zgolj uvoznika, temveč domicilno perutninsko podjetje, ki obvladuje ves proces, od vzreje piščancev do pripravljenih jedi, za sodoben življenjski slog. Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj Na novinarski konferenci 29. novembra v Sarajevu je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, dejal: »V Perutnini Ptuj smo se odločili, da podobno kot na Hrvaškem, kjer imamo hčerinsko podjetje Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, tudi v Bosni in Hercegovini vzpostavimo lastno vzrejo in predelavo perutninskega mesa. Investicija, vredna skoraj dva milijona ev-rov, v okviru katere smo lani vzpostavili obrat za predelavo perutninskega mesa v Srbcu, dobiva končno podobo z izgradnjo najsodobnejše tovarne pripravljenih izdelkov iz perutninskega mesa, ki jo zaključujemo v Brezi. V slednjo smo vložili več kot 17 milijonov evrov, kar predstavlja eno največjih tujih vlaganj v realni sektor prehrambne industrije v BiH. Ta država je sedaj novo območje naše internacionalizacije, kjer realiziramo lastno vzrejo in predelavo po najsodobnejših standardih kakovosti. Ta je za nas glavni element garancije potrošnikom, da perutninsko meso in izdelki blagovne znamke Perutnina Ptuj predstavljajo veliko prednost v vsakodnevni prehrani.« Skupina Perutnina Ptuj je ena redkih perutninskih podjetij na svetu, ki z vertikalno integriranim procesom obvladuje vse faze proizvodnje od njive do vilice. Letno proizvede 70.000 ton žive teže perutninskega mesa, s svojimi blagovnimi znamkami pa je prisotna v več kot 20 evropskih državah. V zadnjih letih je Skupina Perutnina Ptuj podvojila svoj obseg proizvodnje in prodaje, uspešno pa se širi na tržišča držav Evropske unije in držav na območju nekdanje Jugoslavije. Več kot 2.500 sodelavcem in 370 kooperantom se sedaj pridružuje novih 200 sodelavcev, ki pričenjajo z delom v Brezi pri Sarajevu v najsodobnejšem obratu za pripravo gotovih jedi po recepturah, tehnologiji in standardih Perutnine Ptuj. Evropska konferenca mladih kmetov v EU Odmevna mednarodna prireditev s pomenljivim naslovom: Health check in finančna perspektiva - stimulativna za mlade kmete? Na konferenci, ki je potekala od 29. novembra do 1. decembra, v zdraviliškem domu v Dobrni in jo je organizirala ZPMS (Zveza podeželske mladine Slovenije, članica evropskega združenja mladih kmetov CEJA), se je v treh dneh v okviru štirih sklopov zvrstila vrsta razpravljavcev iz Nemčije, Švice, Češke, Madžarske, Belgije, Francije, Italije, Avstrije in Slovenije. Razpravljali so o skupni kmetijski politiki, participaciji mladih v aktivnem družbenem življenju (kako izboljšati javno podobo evropskega kmetijstva), končno pa še o prihodnosti in multifunkcionalnosti kmetijskega proračuna. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Udeleženci so v svojih referatih zaobjeli vidik svoje države in organizacije, ki so jo predstavljali, poleg modelov kmetovanja v nevtralni Švici pa so velik pomen namenili skupni EU kmetijski politiki, navzkrižni skladnosti, varovanju voda, klimatskim spremembam, razvoju podeželja, biodiverziteti ... »Zdravstveni pregled« je imel namen ugotoviti, v kakšnem stanju se nahaja evropsko kmetijstvo ter kakšno vlogo in perspektivo imajo v tej zgodbi mladi kmetije. To vprašanje si je zastavila tudi visoka gostja Mariann Fischer Boel, evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja, in ugotovila, da so mladi kmetje v sedanjosti ključnega pomena za razvoj in obstoj te pomembne gospodarske panoge. Mariann Fischer Boel je po svojem referatu v sklepnem delu konference podelila še nagrado in imenovala inovativnega mladega kmeta Slovenije za leto 2007. To je v konkurenci šestih kandidatov Mladi kmeti na konferenci v Dobrni postal Boštjan Škrabar iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je na svoji specializirani hmeljarski kmetiji uvedel vrsto namenskih posodobitev specialne kmetijske mehanizacije ter sistem kapljič-nega namakanja hmelja na svojih hmeljiščih. Rok Sedminek, predsednik ZPMS, se je v svojem nastopu zavzel za kakovostno ponudbo storitev na podeželju, za dvig zavesti potrošnikov do hrane domačega, kontroliranega, sledljivega in znanega porekla z namenom, da bi na ta način prispevali k izboljšanju ključnih parametrov kmetijske dejavnosti. Peter Vrisk, predsednik KGZS, in minister Iztok Jarc pa sta se zavzela za dosego primernega statusa mladih kmetov v družbi, za prepričanje v lastne sposobnosti in inovativnost. Pomen sta dala še obnovljivim virom 10 GOSPODARSTVO 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 energije, ohranjanju poseljenosti podeželja in varovanju naravne dediščine ter družbeni odgovornosti. S slednjim je bila mišljena predvsem pridelava varne hrane, skrb za zadovoljstvo potrošnikov, skrb za okolje in dobro počutje živali, prenos dobre kmetijske prakse, kar naj bi imelo ugoden učinek v povišani meri gospodarske stabilnosti. Slovenija je pred prevzemom predsedovanja EU na pragu pomembnega obdobja. Z vidika finančne perspektive je bilo moč zaslediti poudarke razpravljavcev na preusmeritvi dela obsega sredstev iz prvega v drugi steber SKP EU. Zavzeli so se za učinkovit zavarovalniški sistem, ki bi lahko pomagal premostiti najhujša krizna obdobja (naravne nesreče, izbruh epidemičnih / pandemičnih bolezni ...). Poudarek je bil namenjen še izvajanju EU standardov in številnim ostalim okoljevarstvenih normativov, katerim pa v konkurenčnem boju za prisotnost na trgu ostala svetovna konkurenca ni izpostavljena ali pa vsaj ne v taki meri (GSO, Natura 2000, Navzkrižna skladnost, deloma Kjotski protokol ...). V sklepnem delu so udeleženci obiskali še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu ter si podrobneje ogledali dejavnost, strokovno in raziskovalno delo te institucije. Mnogi tuji udeleženci so bili nad Slovenijo vidno navdušeni, zato lahko pričakujemo, da bodo njihove kritike ugodne, dobre in pohvalne. Pravne članice ZPMS so tudi društva znotraj Upravne enote Ptuj, ki pri izvedbi programa dela aktivno sodelujejo na več področjih (kviz Mladi in kmetijstvo, izbira mladega gospodarja, državne kmečke igre ...). Konferenca je s terminsko in vsebinsko postavitvijo odlično dosegla svoj namen, zato si lahko tako organiziranih in izvedenih projektov samo še želimo. Po tridesetih letih Ptujsko jezero spreminja svojo podobo Pred dobrimi tremi desetletji je napredek civilizacije terjal svoj davek na območju enega najlepših poplavnih gozdov na porečju reke Drave in z zajezitvijo v dolžini okrog 14 kilometrov ustvaril največjo kopensko vodno površino pri nas. Rodilo se je Ptujsko jezero, največje jezero na Slovenskem. S svojo geometrijsko obliko, poudarjeno z asfaltnimi brežinami, predstavlja sicer vizualni tujek v prostoru, na drugi strani pa novo naravovarstveno kvaliteto, ki je našla svoje mesto tudi v Naturi 2000. Na novo ustvarjeni ekosistem je namreč omogočil razvoj novih naravnih vrednot in nekaterim redkim in ogroženim vrstam ponudil možnost preživetja. Alenka Korpar Upoštevaje osnovno energetsko in protipoplavno funkcijo jezera na eni strani in po naravni poti razvito naravovarstveno vrednoto na drugi strani si je skupina entuziastov dolgo vrsto let prizadevala obogatiti jezero z novo dodano vrednostjo - razvojem športnih, turističnih in rekreativnih dejavnosti. Ideja je ostala več let le na papirju kot predmet okroglih miz in drugih debat. Začetek realizacije idej v praksi je pomenil sprejem odloka o plovbi, ki je bil plod večletnega usklajevanja med potencialnimi uporabniki jezera. Sledil je sprejem lokacijskega načrta. Z njim smo definirali objekte na jezeru, in sicer: pristanišče na Ranci, štiri vstopno-izstopna mesta: Markovci, Zabovci, Toplice in Ribič, veslaško progo s sodniškim stolpom in razmejitev plovbnih poti z oznakami. Z umestitvijo glavnega pristanišča in drugih vstopno-izstopnih mest smo ustvarili novo vodno prometno povezavo med pomembnimi turističnimi točkami, in sicer razvijajočim se športnim središčem v Zabovcih, ptujskimi Termami in starim mestnim jedrom Ptuja, s postavitvijo veslaške proge pa novo dimenzijo v razvoju športnih dejavnosti na tem območju, ki bodo skupaj s predvidenimi spremljajočimi objekti na vodi in ob njej omogočili razvoj največjega trening centra za vodne športe pri nas na eni strani ter organizacijo tekmovanj na nacionalni in mednarodni ravni. Ko smo imeli »ideje izrisane na papirju«, je bilo potrebno zagotoviti še sredstva. V začetku leta je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo razpis za sofinanciranje športno-turistične infrastrukture, ki se sofinancira iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Zaradi kratkega razpisnega roka je bilo potrebno za uspešno kandidaturo žrtvovati tudi marsikatero uro prostega časa. Na razpisu sta Mestna občina Ptuj in Občina Markovci pridobili 643.920 evrov sredstev v razmerju 75 % od Evropskega sklada za regionalni razvoj in 25 % iz lastne udeležbe Ministrstva za šolstvo in šport. 20 % od skupnega zneska investicije (772.704 evrov) pa sta morali zagotoviti obe občini sami, in sicer 103.155,98 evrov (ali 80,1 %) Mestna občina Ptuj, 25.628,02 evra (ali 19,9 %) pa Občina Markovci. Sledila je faza izvedbe. Najprej je bilo preko javnega razpisa potrebno poiskati najugodnejšega izvajalca. Izmed dveh prispelih ponudb je bila ugodnejša skupna ponudba ptujskega podjetja Radial in francoskega podjetja Metalu. 12. junija letos je bila podpisana izvajalska pogodba. Oba izvajalca pa sta bila zaradi kratkega roka izvedbe in poletnih dopustov pred zelo zahtevno nalogo. Vse do sredine avgusta so dela potekala v skladu s planom. Tedaj je prišlo na podlagi sestanka z vodstvom Kajakaške zveze Slovenije do predloga za spremembo projekta, in sicer naj bi v prvi fazi zgradili veslaško progo za kajak - kanu na mirnih vodah po standardih ICF, namesto predvidene proge za skifiste po standardih FISA, saj tovrstna proga že obstaja na Bledu, medtem ko kajakaši v Sloveniji svoje proge še niso imeli. Ekipa je znova sedla skupaj, pripravila spremembo projektov, novelaci-jo investicijskega programa in za spremembo, ki je vključevala tudi potrebo po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev v skupni višini 150.340,80 evrov, pridobila tudi vso potrebno podporo tako pri obeh občinah kot pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Deleže dodatnih sredstev so sofinancerji prispevali po enakem delitvenem ključu kot v osnovni pogodbi. Kljub spremembam so bila dela pravočasno zaključena in v oktobru pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Novozgrajena veslaška proga je svoj krst doživela praktično takoj po izgradnji z državnim prvenstvom za kajak in kanu na mirnih vodah v enosedih in dvosedih na 500 in 1000 m za mla-dince/ke, kadete/tinje in mlajše dečke/deklice. Najuspešnejši je bil domačin Tilen Vidovič z osvojenimi štirimi zlatimi medaljami. Za Ptuj in Markovce pomenijo novozgrajeni objekti in tisti, ki so v tem trenutku še v fazi projektnih idej, novo dimenzijo v razvoju športno-turistično-rekre-ativnih dejavnosti na področju vseh vrst vodnih športov ter nenazadnje boljšo promocijo in večjo prepoznavnost obeh krajev tudi izven slovenskih meja. Kako in v kolikšni meri bomo znali izkoristiti novo kvaliteto v prostoru, bo pokazal čas. ä/kpr/M 11 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 GOSPODARSTVO Nova smer v razvoju vinske panoge 3. slovenski vinogradniško-vinarski kongres V kongresnem centru hotela Habakuk je sredi novembra potekal dvodnevni 3. slovenski vinograd-niško-vinarski kongres (3. SVVK) z mednarodno udeležbo. Strokovno naravnan kongres Slovenske trte in vina v Evropski uniji je bil namenjen predvsem vinarjem in vinogradnikom vseh treh vinorodnih dežel ter stroki. Prisotnih je bilo več kot 360 udeležencev, med njimi tudi vinarji s Ptujskega ter nekateri ugledni gostje iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Besedilo in foto: Staša Cafuta Organiziran je vsakih pet let, zato je predvsem priložnost za jasno opredelitev in vizijo za prihodnost. V ta namen je izšel tudi zbornik kongresa na 288 straneh, na katerih so zbrani vsi referati in vsebine, ki so bile predstavljene na samem dogodku. Referati so povezani z zadnjimi dognanji stroke na vseh področjih. Med njimi je pri udeležencih vzbudil posebno pozornost uvodni referat, ki so ga skupaj pripravile slovenske strokovne institucije o pregledu aktualnega stanja v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Med tujimi velja posebej omeniti Ildiko Mikulas z Generalne direkcije za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, ki pravi, da naj bi reforma upoštevala zgodovinska dejstva in da bi moralo biti v prihodnje več sredstev namenjenih bolj konstruktivnim ukrepom namesto destilaciji. Mikulaseva razume zaskrbljenost Slovenije in ostalih novih članic unije, ki v prvih letih niso bile dovolj pripravljene in usposobljene za črpanje sredstev, ki so jim bila na voljo. Mojca Jakša iz kmetijskega ministrstva je predstavila stališča Slovenije do reforme vinskega trga, ki mora postati priložnost in ne ovira pri nadaljnjem razvoju te pomembne kmetijskogospodarske panoge. Predavatelji pa v diskusiji niso mogli mimo aktualnih tem o označevanju sladkorne stopnje in možnostih dosladkanja vina. Branka Tome, državna sekretarka na MKGP, želi, da bi videli reformo kot priložnost predvsem tisti vinogradniki, ki bodo znali izkoristiti nove tržne in zakonske razmere. »Veseli me velika udeležba na kongresu, še posebej mladih in študentov, ki bodo v prihodnje nosilci panoge v novih pogojih.« Dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo je zaskrbljen nad slabo povezanostjo in organizacijo predvsem pri malih vinogradnikih. Težavo vidi v razhajanjih med stroko in Od leve: Dušan Brejc, Vinska družba Slovenije, dr. Franc Čuš, Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, dr. Stane Klemenčič, predsednik organizacijskega odbora 3. SVVK, mag. Doroteja Ozimič, Institut za kontrolo in certifikacijo Kon-cert, dr. Uwe Hofmann, Internationale Beratung in Okologisken Weinbau Geisenheim, in Dejan Baier, Zavod za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino. birokracijo, ki jo vodijo ljudje iz pisarn in občasno ne razumejo razmer na terenu. Priznani strokovnjak dr. Uwe Hofmann iz Nemčije je govoril o ekološkem vinogradništvu. »Upoštevajoč specifične pogoje vinogradov na strminah lahko slovenski vinogradniki najdejo nove priložnosti tudi v ekološki pridelavi grozdja.« Dr. Franc Čuš iz Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije je izrazil zaskrbljenost, ker stagni-ramo na površinah, ki jih imamo registrirane že petnajst let. To so površine med 16 tisoč in 17 tisoč hektarji. »Nevarnost je, da se bomo s tega mesta premaknili navzdol.« Dr. Stane Klemenčič, predsednik organizacijskega odbora, je sklenil kongres: »Izkoristimo našo različnost, spoštujmo drugačnost, zakaj rešitev nas in našega vina ni v povprečnosti, temveč v resničnosti in preprosti slovenski odličnosti. Kongres in njegovi zaključki so jasno sporočilo stroki, kmetijski politiki in potrošnikom, kakšne naj bodo prihodnje usmeritve slovenskega vinogradništva in vinarstva.« Sklepe 3. slovenskega vino-gradniško-vinarskega kongresa lahko najdete na: www.kongres. slovino.si Na Ptuju 27 novih delovnih mest V naselju Rabelčja vas so 29. novembra odprli že tretjo Sparovo trgovino na Ptuju. Ob tem je Spar Slovenija Splošni bolnišnici Jožeta Potrča Ptuj podaril bon v vrednosti štiri tisoč evrov. Gradbeno podjetje Ptuj, d. o. o., ki je supermarket zgradilo, pa je Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka podarilo dva tisoč evrov. Besedilo in foto: Mateja Tomažič Spar je prvo trgovino na Ptuju odprl pred devetimi leti, drugo pa so odprli lani. Njihova najnovejša investicija na Ptuju v hitro rastočem stanovanjskem naselju Rabelčja vas je vredna štiri milijone evrov. Skupaj s soinvestitorjem in graditeljem Gradbenim podjetjem Ptuj, d. o. o., so nov supermarket, velik 1355 kvadratnih metrov, zgradili v dobrih štirih mesecih. Spar Slovenija ima preko 3700 zaposlenih, kar ga uvršča med največje zaposlovalce v Sloveniji. V novem ptujskem supermarke-tu je delo dobilo 27 zaposlenih. Ob trgovini, kjer bodo kupcem ponujali preko 1100 različnih izdelkov trgovinske znamke Spar, je na razpolago 135 zunanjih parkirnih mest. V decembru bodo predvidoma poleg trgovine Spar odprli tudi drogerijo DM. Spar Slovenija ima trenutno že 67 poslovalnic. Od teh je 57 trgovin Spar in 10 megamarketov Interspar. l\ ••• «v« • v i Donaciji v višini šest tisoč evrov Na slavnostnem odprtju trgovine na Ptuju so simbolno vrvico 12 GOSPODARSTVO / KULTURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Spar Slovenija je tako kot vedno doslej ob otvoritvah občini podaril štiri tisoč evrov. prerezali Bruno Lah, vodja pro-fitnega centra Spar, Igor Domjan, prokurist Spar Slovenija, Borut Bernhard, direktor GP Ptuj, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Ob tej priložnosti je Spar Slovenija tako kot vedno doslej ob otvoritvah občini podaril štiri tisoč evrov, ki jih je prevzel direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Tokrat je do-nacijo prispevalo tudi Gradbeno podjetje Ptuj, d. o. o., ki je podarilo dva tisoč evrov, prevzela pa jih je Dragica Emeršič, v. d. ravnatelja OŠ dr. Ljudevita Pivka. Bruno Lah, vodja PC Spar, je povedal: »Dobro je, da kot Spar pokažemo določeno gesto, ko pridemo v določen kraj. Ne želi- mo biti samo prodajalci, temveč se trudimo, da sama trgovina živi z okolico. Zato vedno ob prihodu v določeno okolje z do-nacijo pokažemo, da želimo biti del tega okolja.« Na slavnostnem otvoritvenem dogodku se je zbralo precej ljudi, ki so se kar odpravili po nakupih v novo trgovino. V podjetju Spar Slovenija posebno pozornost namenjajo svežemu programu, tako da je tudi v novi trgovini na Ptuju kupcem na voljo vedno sveža in pestra ponudba. Ob odprtju so pripravili pester zabavni program za odrasle ter za otroke, ki sta jih med drugim zabavala zajček Sparky in klovn Žare. Gledališče prenovljeno in slavnostno odprto Na sporedu že stota uprizoritev Pavleka Oči slovenske kulturne javnosti so bile v petek, 14. decembra, z zadovoljstvom usmerjene na Ptuj, kjer so po dolgih letih načrtovanja, prilagajanja, iskanja sredstev in skoraj natanko 12 let po vnovični vzpostavitvi profesionalnega gledališča v mestu odprli prenovljeno gledališko stavbo. Rok Vilčnik Prenova z rekonstrukcijo uničenega Klotzovega portala in s temeljito posodobitvijo notranjosti stavbe se je zgodila natanko 111 let po zadnji temeljiti prenovi leta 1896. Sam pričetek del se je začel s položitvijo temeljnega kamna, 12. oktobra 2006, vendar so v Mestnem gledališču Ptuj projekt snovali že od leta 2004, ko so z lastnimi sredstvi financirali idejni natečaj za celovito prenovo Mestnega gledališča Ptuj in pridobili sredstva za projektno dokumentacijo iz naslova javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine. Zamisel oblike prenove stavbe je temeljila na ideji sobivanja izročila, neo-klasicistične stavbe in znamenj sedanjega časa, v katerem se je obnova zgodila in ji hkrati tudi želi služiti. Tako zunanja podoba gledališča predstavlja obstoječo stavbno substanco, medtem ko so vsi novi posegi odeti v leseno Foto: Damjan Švarc oblogo v smislu asociacije na viktorijansko obdelavo avdito- rya. Na prireditvi, ki jo je s svojim obiskom počastil novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in ki jo je vodil dramski igralec in edina igralska moč Mestnega gledališča Ptuj Aljoša Ternovšek, so se zvrstili slavnostni govorniki od direktorja MGP Reneja Maurina, direktorja Gradisa Ljuba Cimermana, predsednika sveta zavoda MGP Franca Mlakarja do mestnega župana dr. Štefana Čelana in umetniki, ki so s svojim programom popestrili ta pomemben dan za slovenski gledališki zemljevid. To so bili dramski igralec Tadej Toš v kratkem monologu o zaslugah, glasbeni duo Solistika Boštjana Gombača in Saše Olenjuka ter zavod Muzeum iz Ljubljane z odlomkom iz predstave Barbare Novakovič Kolenc Molière. Že naslednji dan pa je gledališče z dnevom odprtih vrat začelo delovati s polno paro. Dopoldne so na stežaj odprli vrata in obiskovalci so si lahko ogledali prenovljeno stavbo v celoti. Dan se je zaključil s predstavo, ki so jo gledališčniki podarili svojim zvestim obiskovalcem in prijateljem gledališča, "stand up" komedijo Hamlet v izvedbi Tadeja Toša. In prav zdaj, ko to berete, se v Mestnem gledališču Ptuj odvijajo predstave in prireditve po stari utečeni poti - kot da ni bilo več kot enoletne pavze, polne stresov za malo ekipo zadolženih za nemoteno izvajanje programa, npr. ob iskanju nadomestnih lokacij in improviziranja odrskih in na sploh uprizoritvenih možnosti v včasih tudi nemogočih pogojih. Ampak to je že preteklost, vnaprej se gleda z novim pogledom, polnim zadovoljstva in pričakovanja, nad novimi možnostmi in novimi podvigi, za katere bosta zaslužna tudi nova prelepa stavba ptujskega gledališča in nov moderen oder. V januarju bo že stotič uprizorjen Pavlek potrdil prav to pot in znova odigrane otroške uspešnice (Kalisto 7 in Gregorjevo čudežno zdravilo) tudi. Abonmaji za otroke in odrasle pa so že tako zvezda stalnica gledališkega dogajanja na Ptuju, ki bo sedaj zasijala še z večjo močjo. In v tej veri in prelepem obetu za prihodnost vas ekipa Mestnega gledališča Ptuj prisrčno pozdravlja ter vabi na ponovna številna druženja tudi v naslednjem letu. Srečno! 13 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 KULTURA Fotografska razstava Borisa Fariča na ogled do konca leta Ptujski fotograf Boris Farič je konec novembra v galeriji Magistrat razstavil barvne fotografije manjših formatov; takšne velikosti kot jih damo razvijat za svoje osebne fotoalbume. Da bi videli, kaj je na njih, je treba stopiti čisto blizu. Kot sestavljanke jih je sestavil v sklope z različno vsebino in jih poimenoval. Z zelo širokim spektrom motivov na njih, ki jih je izbral iz svojega dosedanjega fotografskega arhiva, želi doseči, da gledalec ponovno osveži svoj spomin in razmišlja o vseh pomenih, ki jih ima beseda kultura. Milena Turk Ta namreč zaobjema tako širok in raznoličen krog pomenov, da lahko vsakomur predstavlja kaj drugega. Hkrati je beseda pogosto zlorabljena in se z njo poimenuje marsikaj, kar to sploh ni; recimo izdelki, ki so kulturni kič, ponudba kulturnih prireditev, likovnih del ... za turiste - t. i. turistična kultura. S tem namenom so že na vabilu na razstavo navedeni različni pomeni, povzeti po Leksikonu Cankarjeve založbe. Če pa bi povzeli razlago iz slovarja tujk, pa bi bila ta še natančnejša. Glavno sporočilo razstave, ki ga nosita majhen format razstavljenih fotografij in Foto: Boris Farič skromna postavitev razstave z minimalnimi stroški, izpričuje, da časi za večino ustvarjalcev na področju kulture, pri tem misli na fotografe, slikarje in druge, ki se likovno izražajo, v naši družbi niso rožnati. Hkrati pa avtor izraža upanje in verjame v lepšo, slavnejšo prihodnost zanje. Še posebej računa na ta preporod in oplemenitenost kulture v ožjem okolju, saj naj bi se Ptuj z drugimi bližnjimi mesti čez štiri leta okitil z nazivom Kulturna prestolnica Evrope 2012, pa ne le okitil, ampak to tudi dejansko postal. Pod vplivom teh misli in s tem namenom je razstavo tudi Ob pogledu na to sliko, ki je fotomontaža, se večina osredotoči na izstopajoč napis Ribarnica na Miheličevi galeriji, hkrati pa spregleda nekaj drugega na veduti Ptuja, kar je fotograf namenoma spremenil. poimenoval z letnico - 2012. Razstavo je odprl župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je v uvodu povedal, da ne vidi nič slabega v tem, če nekdo pripravi razstavo in doseže svoj namen s kakšnim evrom manj. Takšen pristop celo podpira in pozdravlja, saj se moramo, še posebej pri upravljanju z javnimi sredstvi, ravnati po tem principu. Poudaril je svoje prepričanje, da ustvarjalcem na področju kulture ni treba prosjačiti in pred komer koli upogibati hrbta, ampak preprosto sprejeti pravila delovanja tržne ekonomije, ki v tej družbi veljajo za vse in vsakogar. Družba, v kateri živimo oziroma odjemalci v njej, namreč odločajo, kaj je vredno njihove pozornosti in nagrade. Ustvarjalci na vseh področjih življenja in dela smo torej od njih odvisni. Film Tinčka Ivanuše Izumitelj Janez Puh prejel dve nagradi Na 8. totem mednarodnem festivalu nekomercialnega filma v Mariboru, potekal je 24. novembra, je film Izumitelj Janez Puh avtorja Tinčka Ivanuše prejel dve nagradi. Na festival je prispelo 164 filmov iz 14 držav. 18 minut dolg dokumentarni film pripoveduje zgodbo o življenju več desetletij zamolčanega velikega Slovenca, izumitelja, tovarnarja in vizionarja rojaka Janeza Puha. Milena Turk Idejo za filmsko pripoved so dali člani društva rojaka Janeza Puha, ki v svojih aktivnostih skrbijo za ohranitev Puhovega imena in njegove tehnične dediščine. V ta namen so postavili tudi Puhov muzej z izvirnimi dokumenti, kolesi in motorji, ki so ponos Sakušaku, rojstnemu kraju izumitelja, ter občini Jur-šinci. Da je film bil nagrajen in opa- Foto: Aleš Šprah žen, se Tinček zahvaljuje vsem sodelujočim iz Avstrije in Slovenije, predvsem pa članom društva z Vladom Slodnjakom na čelu, ki so nesebično pomagali pri nastajanju filma. Pomemben doprinos k temu dokumentarcu je odlično spremno besedilo izpod peresa novinarja Franca Milošiča, ki je soavtor doslej že več nagrajenih filmov. Na festivalu sta bili podeljeni Priznanji - pokala za film T. Ivanuša Izumitelj Janez Puh. dve nagradi za slovenski film. Film Izumitelj Janez Puh je med slovenskimi filmi zasedel prvo mesto in tretje mesto v medna- rodni konkurenci. To je Tinčkovo 50. mednarodno priznanje. Letos avgusta je Tinček Ivanuša na 37. festivalu filma in videa Žisel v Omoljici na temo Življenje na deželi prejel tudi zlato sončnico. Dokumentarni film Običaji velike noči je dobil zlato sončnico kot film z najboljšim izraznim pristopom kamere. Kratki dokumentarec prikazuje šege praznika velike noči kot kulturno dediščino, ki se je ohranila na Ptujskem polju in v Prlekiji. 14 KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Mežanovo življenjsko delo v Plečnikovi bogojinski cerkvi Ob 110. obletnici rojstva Janeza Mežana in 50. obletnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika ObllO. obletnici Mežanovega rojstva in 35. obletnici smrti je več kot prav, da mu Ptujčani izkazujemo čast in izrekamo zahvalo. Vse čestitke mladi ptujski umetnostni zgodovinarki za odlično pripravljeno razstavo o umetniku in umetnikovih delih v Miheličevi galeriji na Ptuju. Tako kot je vzljubil Mežan Ptuj, je vzljubil Prekmurje in le iz take velike ljubezni je mogla nastati velika umetnina v Plečnikovi bogojinski cerkvi. Jože Maučec Letos mineva tudi 50 let smrti arhitekta Plečnika. Slovenija se ga je spomnila na dostojen način. V čast in ponos mi je, da sem oba osebno poznal, tako arhitekta Jožeta Plečnika kot akademskega slikarja Janeza Mežana; oba preko mojega očeta, še zlasti pa Janeza Mežana, ki je bil naš družinski prijatelj. Jože Plečnik (1872-1957) je naš največji arhitekt in učitelj arhitekture ter vsega lepega. Strokovnjaki ga predstavljajo kot enega od začetnikov evropske in slovenske moderne arhitekture. Bil je svetovljan. Preuredil je praški grad - Hradčane (1921-1935), ustvaril Zacherlovo hišo na Dunaju (1903-1905), Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (1936-1941), pokopališče Žale v Ljubljani (1938-1940), Tromostovje v Ljubljani (1930), ljubljansko tržnico (1940-1942) itn. Gradil je številne cerkve od Prage preko Dunaja in Ljubljane do Beograda. Med vsemi pa je najlepša v Bogojini v Prekmurju (1924-1927). Ustvaril je cerkev Gospodovega vnebohoda, umetnino, po kateri je Prekmurje po Sloveniji in svetu poznano bolj kot po štorkljah. Plečnik je imel poleg vsega drugega še izrazit čut za skladnost prostora, lepoto in narodovo zgodovino. Cerkev je postavil nad vasjo ob vznožju Vršiča (246 m), prav na mestu, kjer se stikajo nižinska predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko. Z nenavadnim okroglim belim zvonikom je cerkev napravil vidno in razpoznavno od daleč. Po polžastih stopnicah se pride mimo 12 okroglih stebrov na razgledno ploščad, s katere se vidi po vsej rodovitni Foto: Jože Pojbič prekmurski ravnini. V sami obliki zvonika simbolizira nekdanje imenovanje pokrajine med reko Muro in reko Rabo, ki so jo naši predniki imenovali Slovenska okroglina; »slovenska«, da bi jo na ta način ločili od madžarskih pokrajin. Že obstoječo staro cerkev (iz 14. stoletja) je spretno zlil z novo. Dal ji je novo funkcijo. Jo spremenil v preddverje in nanjo postavil kor in orgle. Nič od obstoječe stare cerkve se tako ni izgubilo. Zgodovino je prelevil v sedanjost. Notranjost cerkve je Plečnik obložil s stebri iz črnega in sivega marmorja iz Podpeči, z lesenimi hrastovimi tramovi in glinenimi izdelki domačih filovskih in bo-gojinskih lončarjev. Leseni strop kmečkega doma pa daje cerkvi toplino in prekmursko domačnost. Poslikava in s tem nadaljnja notranja podoba cerkve je bila zaupana Janezu Mežanu. Tako je Mežan obogatil Plečnikovo mojstrovino. Mežan je prišel v Bogojino iz Ptuja. Nagovoril ga je in nato arhitektu Plečniku in bogojinskemu župniku Jožetu Gjuranu priporočal moj oče. Oba je dobro poznal. Živo se še spominjam njihovega prvega srečanja v naši počitniški hiši v Bogojini. Dolgo so se pogovarjali in dogovarjali. Mama jih je postregla z bujto repo in prosenimi kašnicami. Seveda brez makovega retaša in domače palinke ni šlo. Arhitekt Plečnik je zaupal poslikavo notranjosti cerkve Janezu Mežanu, Mežan pa je sprejel velik izziv. Naročila se je lotil resno in še pred začetkom poslikave pripravil številne osnutke. Slikal je več let, Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, delo Jožefa Plečnika. verjetno tudi zaradi povojnega časa, ki ni bil najbolj naklonjen religioznemu slikarstvu. Naj-poprej se je lotil oltarne slike Gospodovega vnebohoda (1954) in nato še celega Križevega pota (1957-1959). Oltarna slika je nastala v oljni tehniki. Kristus je upodobljen v naravni velikosti, ko odhaja v nebo poslavljajoč se z materjo Marijo in enajstimi apostoli. Križev pot s 14 motivi iz Svetega pisma je v fresko tehniki. Postaje Križevega pota so shranjene med okrivljenimi nišami med velikimi kapitli / glavami marmornih stebrov. Pri vseh štirinajstih upodobitvah vzbuja pozornost mimika obraza Kristusa, posebej še postaja, ko Jezus sreča svojo žalostno mater, kot da ji želi sporočiti: »Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Tako po obsegu kot kakovosti sodijo Mežanove freske in oltarna slika v bogojinski cerkvi med najobsežnejša Mežanova dela z religiozno tematiko, še več, gre za Mežanovo življenjsko delo. Nekaj slik z religiozno tematiko v tehniki olje je naslikal tudi za osebna naročila. Tu izstopata zlasti sliki Jezus na Oljski gori (1951) in Krst otrok (1954). Povezanost Janeza Mežana s Pre- kmurjem se je pokazala tudi pri njegovih drugih delih. Poseben pečat je dal cerkvi v Filovcih z notranjo poslikavo in podobo Marije Pomočnice (1947) in cerkvi Sv. Vida pri Bukovni-škem jezeru (1954). Leta 1954 je poslikal v fresko tehniki tudi vaško kapelo na križišču pred bogojinsko cerkvijo. Mežan pa se v Prekmurju ni posvečal samo cerkvenemu slikarstvu. Zanimali so ga tako ljudje kot krajinski pejsaži, ki jih je mojstrsko upodobil predvsem v akvarelni tehniki. Tu izstopa zlasti slika stare prekmurske hiše v Lipovcih (1954). Marsičesa od tega žal ni več. Ohranilo pa se je v Meža-novih delih. Bil je tudi mentor bogojinskemu župniku Jožetu Gjuranu, slikarju samouku, ki je po smrti arhitekta Plečnika vodil opremljanje bogojinske cerkve. Če je arhitekt Jože Plečnik ustvaril z bogojinsko cerkvijo svetovno umetnino, ki bo predmet občudovanja in hvale še dolga stoletja, je Janez Mežan s svojimi deli v cerkvi del te svetovne mojstrovine. Hvala vam, mojster Janez Mežan! 15 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 KULTURA Po tridesetih letih je na Ptuju ponovno zaživel Janez Mežan Do 15. decembra je bila v Miheličevi galeriji jubilejna razstava slikarja Janeza Mežana Letošnje leto je bilo zaznamovano s številnimi obletnicami slikarjev, tako ali drugače vezanih na Ptuj. Pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj so se v Miheličevi galeriji zvrstile razstave, skupno naslovljene Leto jubilejev ptujskih umetnikov: sto let rojstva Franceta Miheliča, osemdesetletni jubilej Albina Lugariča ter šestdeset let Rozine Šebetič. Ob koncu leta pa se je ponudila priložnost tudi za pripravo razstave ob stodeseti obletnici rojstva Janeza Mežana. Vsi štirje umetniki so močno zaznamovali Ptuj in Ptujčane, saj so med drugim opravljali profesuro likovnega pouka na ptujski gimnaziji in se tako močno vtisnili v spomin meščanov. Nina Jeza Otvoritev razstave Janeza Mežana se je zgodila natančno na njegov rojstni dan, torej 8. novembra. Tako smo lahko umetniku nazdravili kar dvakrat - prvič ob izjemno plodnem slikarskem opusu, ki ga je zapustil nam in našemu mestu in nato še ob 110. rojstnem dnevu. Že na otvoritvi so meščani Ptuja in ostali ljubitelji pokazali, da niso pozabili na profesorja, ki ga je pot po drugi svetovni vojni zanesla na Ptuj, kjer je zaradi starodavnega mestnega jedra ter tesnih prijateljev ostal vse do svoje tragične smrti 3. decembra pred petintridesetimi leti. Na otvoritvi razstave je bilo več kot 300 ljudi, čemur je najbrž botrovalo dejstvo, da je bila zadnja retrospektivna razstava že trideset let nazaj, priredila pa jo nekdanja ravnateljica dr. Štefka Cobelj (1923-1989). Štefka Foto: Boris Farič Cobelj je, lahko bi rekli, živela za umetnost. V njeni obširni zapuščini je tudi monografija Janeza Mežana, ki jo je pripravljala dolga leta, vendar je ni uspela izdati. Tako je bil pravzaprav skrajni čas, da se spet spomnimo mar-kantnega gospoda s klobukom, nastopajočega v kratkem filmu iz leta 1969, katerega avtor je slikarjev sin Janez. Mislim, da ob pogledu podobe slikarja, ki slika znamenje v Bogojini ali pa se sprehaja po ptujskem mostu čez Dravo in opazuje eno najlepših vedut Slovenije, ki jo je upodobil v najštevilnejših replikah, sami dovolj nazorno začutimo toplino, ki krasi njegova dela. Na razstavi so bili predstavljeni avtentični umetnikovi predmeti, kot so štafelaj in njegove barve (pasteli in akvareli), različne skice ter številne fotografije. V spodnjem prostoru smo postavili še nekaj religioznih del, otroških portretov in štiri velike oljne portrete dveh zakonskih parov Maučec in Janžekovič, ki sta močno zaznamovala življenje umetnika na Ptuju. V zgornjem nadstropju so viseli predvsem akvareli. Na ogled so bile različne krajine: Mežanova rodna Gorenjska s Cerkljami, kozolci in osamelci, Gozd Martuljek, Bled, Bohinj in tudi motivi iz Novega mesta in Maribora. Panorame Ptuja so zasedle častno mesto v galeriji in bile tudi deležne največje pozornosti. Mežanov pogled na Ptuj je tisti, ki danes krasi verjetno največ ptujskih domov. Sredi galerije so viseli prekrasni portreti in tudi avtoportret v različnih tehnikah. Ta dela so dokaz, da je Mežan znal ne le portretirati, ampak ujeti celoten karakter portreti-ranca. Za dodatek pa še nekaj tihožitij, ki jih je včasih naslikal v nekaj hitrih potezah in jih podaril kakšnemu prijatelju, ki ga je opazoval pri delu. Hkrati z otvoritvijo razstave je izšel barvni katalog, ki ga je financiralo podjetje Talum, vsebuje pa tudi 120 barvnih reprodukcij. Kot avtorica razstave se v svojem in imenu soavtorja Petje želim ob koncu projekta še enkrat zahvaliti vsem tistim, ki ste tako ali drugače prispevali k udejanjanju nekih sanj, ki so želele v Miheličevi galeriji videti slike našega prijatelja Janeza Mežana. 16 Sferi •fffrff/t KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Božično novoletni koncert Koncertni cikel Arsana 2007/08 - 3. koncert Sporočilo za javnost iz društva Arsana Foto: Boštjan Vrabl iz vseh koncev Slovenije. Razprodan koncert ter stoječe ovaci- je pa namigujejo, da bo dogodek potrebno ponoviti. Društvo za glasbeno umetnost Arsana je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj v soboto, 15. decembra, ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu pripravilo božično-novoletni koncert. Nastopili so obetavni mladi umetniki, ki so predbo-žično razpoloženje obarvali z dueti iz opernih arij, muzikalov ter izborom svetovnih božičnih uspešnic. Predstavili so se nam sopranistki Ana Fuchs in Barbara Štunf, tenorist Primož Vi-dovič, baritonist Samo Ivačič, pianista Mladen Delin in Tom Hajšek ter violinistki Tina Čeh in Doris Šegula. Prisluhnili smo lahko izbranim delom C. Francka, J. Offenbacha, W. A. Mozarta, L. Bernsteina, G. Gershwina, A. L. Webbera, F. Lehara, Bayer Sagera/Fostera, F. Sartoria, Lovlanda/Grahama, A. C. Adama, Brooksa/Rednera. Kljub zahtevnemu izbranemu repertoarju so izvajalci pokazali svojo tehnično in interpretativno pripravljenost ter se koreograf-sko približali posameznim stilom in glasbenim obdobjem. Dvorano je napolnilo občinstvo rp 1 • v • 1 • • Tvorna razgradnja življenja Pesniška zbirka Janeza Laha V začetku novembra je v romanskem palaciju ptujskega gradu potekal literarni večer, na katerem je Ptujčan Janez Lah predstavil svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Tvorna razgradnja življenja, ki obsega izbor triintridesetih pesmi, s poudarkom na sistemskem razumevanju življenja, ki so povezane v zaključeno celoto. Besedilo in foto: Staša Cafuta Avtor poglobljeno opisuje nov pogled na življenjske temelje, ki jih je spoznal ob ustvarjanju menedžerskega sistema v dinamičnem menedžerskem okolju, z noto in poudarkom na poslovodstvu in menedžerstvu ter samoorganiziranju, da napor ne gre na račun zdravja, da se izkoreninijo večna nasprotja med lastniki, menedžerji in ostalimi zaposlenimi, da delovno okolje postane humano in vsakodnevno celovito obvladljivo ter seveda uspešno in vedno v okolju dobička, v pozitivnem pomenu besede. Pesmi razsvetljujejo razumevanje temeljnih življenjskih sistemov, kot so: univerzum, zemlja, človek, um in presenetijo z logičnim in enostavnim pogledom, ki se človeku ob vsakodnevnih aktivnostih rad izmakne in mu onemogoči prav tisto, za kar dela. Izpovedujejo nove možnosti, kjer se dela manj, naredi več, pri tem pa delo ne ogroža zdravja posameznika in kolektiva, ki ga ni mogoče kupiti z vsem bogastvom. »Knjiga s pesmimi je nastala nenačrtovano. Načrtovane so bile štiri knjige o menedžmentu. Odprtejša naslikava nekaterih razumevanj pa je narekovala izražanje v poeziji, kjer poizkušam z manj besedami povedati več in kjer lahko prepirljivci in egoisti zadovoljujejo svojo potrebo po imeti prav. Zadnja stran nosi Janez Lah je izdal svojo prvo pesniško zbirko Tvorna razgradnja življenja. misel knjige. Prav slab odnos človeka do sebe in drugih preprečuje, da bi človeštvo bolj delovalo v sistemu. Ni pomembno, KDO kaj pove, pomembno je, KAJ kdo pove. Zopet vrednota, ki jo človeštvo močno izrablja, saj v praksi večina živi po nasprotnem načelu. KDO in ne KAJ!« Po Lahovih besedah je zbirka namenjena vsakomur, ki išče smisel življenja, ki duhovno raste ali si to želi, ki ne jemlje življenja zgolj, kot da je, ampak je njegovo življenje izziv samemu sebi. V bistvu je namenjena tudi drugim, da bi jih premaknila iz samozaverovanosti, od občutka, da so veliki, k občutku, da so majhni, a vendar pomembni in tvorni, če tvorno razmišljajo o tem, kje in kako živijo. Več info na: www.profitman.si 17 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 LITERATURA Prameni svetlobe Nova pesniška zbirka Mirka Pihlerja Mirko Pihler je duhovnik že štiri desetletja. V svojem prostem času se ukvarja z zanimivimi »hobi-ji«. Slika, pesni, je vitez Evropskega reda vitezov vina in je celo čarodej. Pred kratkim je izdal pesniško zbirko z naslovom Prameni svetlobe. Besedilo in foto: Staša Cafuta Knjiga vsebuje devetinpetdeset pesmi, ki so nastajale na Pih-lerjevih dopustih in duhovnih vajah. Berta Golob je v izrazni moči besede zapisala, da pesniška zbirka meče svetlobne pramene od vstopne pesmi k Zadnjemu koraku. Prameni svetlo- be pršijo iz sebe ključne besede od sonca, vedrine, vina, morja, upanja, opoja, odrešitve do krika, senc, slovesa in tihote. Tako v zunanji kot notranji strukturi se njegova poezija giblje med besedo in sliko. Impresije razkrivajo avtorja kot besednega in likovnega ustvarjalca, ki piše s čopičem in riše z besedo. Na vprašanje, od kdaj piše, odgovori, da že od najstniških let. Že takrat je imel ob sebi ljudi, ki so ga pri tem spodbujali. Prva pesniška zbirka, ki jo je izdal z naslovom Večerni spomini, se je celo uvrstila v dveh literarnih nokturnih na Radiu Slovenija leta 1994. Duhovnik Mirko Pihler pesni, slika, je vitez Evropskega reda vitezov vina in celo čarodej. Ustvarjalne poti, ki se skrivajo v pisanju poezije Pogovor z Davidom Bedračem, pesnikom, učiteljem slovenskega jezika, mentorjem številnih literarnih taborov in izdajateljem priročnika o pesnjenju David Bedrač, učitelj slovenskega jezika na OŠ Ljudski vrt, pesnik ter mentor številnih literarnih taborov in nenazadnje dobitnik oljenke MO Ptuj, je izdal priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži. Knjiga ima zanimivo zgradbo. Ob teoretičnem delu je tu še veliko »uteži«, ki naj bi se jih rešili ustvarjalci, če želijo priti do kvalitetne poezije. Priročnik temelji na temeljih literarne teorije in zgodovine, vendar vse skupaj predstavlja na duhovit in zabaven način. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Sestavljen je iz petih poglavij. V prvem se avtor ukvarja s primeri ustvarjalcev, začetnikov, v drugem govori na svojevrsten način o zgodovini poezije, v tretjem odgovarja na najpogostejša in najzanimivejša vprašanja, ki jih je dobil na več kot sto delavnicah, ki jih je vodil doslej, v četrtem se posebej ukvarja z ustvarjanjem osnovno- in srednješolcev, v petem pa je nekaj njegovih avtorskih literarnih delavnic. Posebnost je tudi ta, da je David Bedrač posamezne dele priročnika sproti praktično preverjal pri udeležencih številnih delavnic in tako še dodatno podkrepil praktičnost priročnika. Zakaj si se odločil napisati Foto: Staša Cafuta priročnik? Nisem se odločil, ampak me je priročnik sam poklical. (smeh) Že deveto leto vodim tabore, šole, delavnice in različne literarne združbe. Za seboj imam stik z več kot sto različnimi ustvarjalci. Mladimi in malo manj mladimi. Ugotavljal sem, da pravzaprav vsi, ki so na začetku svoje ustvarjalne, umetniške ali pisateljske poti, pridejo v podobne zagate in dileme. In to me je postopoma vzpodbujalo v smer, da sem si začel njihova vprašanja zapisovati in tudi njihove reakcije. Počeli smo vse »živo«. Najrazličnejše eksperimente in se pri tem zelo zabavali. Ko se je tega gradiva nabralo veliko, sem vse združil v eno smiselno celoto. Komu je priročnik namenjen? Priročnik je namenjen v prvi vrsti tistim, ki vstopajo na literarno ustvarjalno pot. Ima toliko zanimivih elementov, da ga priporočam vsakomur. V prvi vrsti tudi učiteljem, učencem in študentom. To ni priročnik v klasičnem pomenu besede. Gre za neke vrste potovanje po literarnem zemljevidu, ki zna biti za vsakega zanimivo. Kako je lahko literarna teorija in zgodovina predstavljena na duhovit in zabaven način? Ko pomislim na svoje osnovnošolsko in srednješolsko obdobje, sem imel v glavi vgrajen nekakšen mit o velikih pisateljih in pesnikih, ki so nekakšna nadčloveška bitja. V priročniku želim predstaviti ravno to, da so bili v prvi vrsti ljudje z do- David Bedrač je izdal priročnik o pesnjenju Brez uteži. ločenimi napakami, tako kot mi. Po drugi strani so pomembno zaznamovali takratno obdobje in človeštvo v današnjem času. Veliko sem razmišljal, kako to tematiko narediti res zabavno, duhovito. Rešiti se teh dolgočasnih, napornih izrazov, ki marsikomu niso zanimivi. Zato sem 18 •fffrff/t LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 poezijo primerjal s človekom, s človeškim telesom, njegovim karakterjem. V knjigi odgovarjaš na najzanimivejša vprašanja, ki si jih dobil na delavnicah. Lahko katero izpostaviš? Vprašanj, ki sem jih zapisal, je bilo čez 200! Izpostavil bi dve. 1.: Kje lahko svoje pesmi ob- javim? Odgovor je zelo preprost. Kar nekaj kvalitetnih slovenskih literarnih revij obstaja, ki so seveda zelo selektivne narave in vanje se prebiti je precej težko. 2.: Ali vulgarizmi sodijo v poezijo? Napisali smo primer, kjer smo uporabljali krepke besede. V tej skupini so bili tudi sedemdesetletniki. Na začetku sem bil malo skeptičen, kako bodo to sprejeli. Na koncu smo se zelo zabavali s temi tršimi izrazi. Od kod naslov Brez uteži? Rdeča nit, ki povezuje vseh pet poglavij, so uteži, ki ustvarjalce tiščijo k tlom in jim ne dajo, da bi se ustvarjalno razvijali. Zato se morajo ustvarjalci uteži »rešiti«, šele nato bodo dovolj odprti, da bodo začeli težiti k resnični lepoti besede. Ta knjiga je predvsem priročnik, ki kaže mnoge ustvarjalne poti in možnosti, ki se skrivajo v ustvarjanju poezije. Poezija je pot, na kateri sta začetek in konec zabrisana. A hoditi po njej lahko pomeni eno izmed največjih radosti v življenju. Dela Petra Dajnka v domoznanskem oddelku ptujske knjižnice - II. del Melita Zmazek Domoznanski oddelek ptujske knjižnice hrani nekaj redkih in dragocenih tiskov, izdanih v letih od 1817 do1837 v Gornji Radgoni in Gradcu, v katerih se Dajnko predstavlja kot pisec samostojnih proznih del, prevajalec zahtevnih svetopisemskih besedil ter sistematičen poljudno-strokovni učitelj: - Evangeliomi na vse nedele ino svetke skos leto (G. Radgona, 1817), - Svetega pisma sgodbe iz starega sakona (G. Radgona, 1821), - Lehrbuch der Windischen Sprache (Gradec, 1824), - Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi (G. Radgona, 1824), - Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem (G. Radgona, 1827), - Božja služba keršanske mlado- sti ...s pristavlenjom cirkvenih pesmi (G. Radgona, 1830), - Listi ino evangelji na vse nede- le, svetke ino imenitneše dneve celega keršansko-katolškega cirkvenega leta (G. Radgona, 1833), - Veliki katekizem, to je kniga keršansko-katolškega navuka (G. Radgona, 1833 in 1837), - Čelarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje (Gradec, 1831), - Sveti križni pot (G. Radgona, 1829). Dajnkova jezikovna prizadevanja so imela zelo jasen cilj: prosvetliti in izobraziti ljudi ter vzgojiti koristnega in vdanega državljana. Njegovo sodelo- Fotoarhiv KIP vanje s knjigarnarjem Alojzom Wajcingerjem je rodilo več pomembnih literarnih in jezikovnih del: leta 1816 je izdal učbenik za nedeljske šole z naslovom Saz-hetek vuzhenja Slavenskega, v letih 1817-1820 sta izšla njegov prevod evangelijev Evangeliomi na vse nedele ino svetke skoz leto ter molitvenik z naslovom Kniga poboshnosti, leta 1821 pa še Svetega pisma sgodbe is starega sakona. Ta dela je napisal v bohoričici, v vzhodnoštajerskem narečju. Ker pa z rezultatom ni bil najbolj zadovoljen, se je povezal z Jernejem Kopitarjem, tedanjo avtoriteto na področju jezikoslovja. Ta ga je vzpodbudil, da je napisal nov črkopis, ki ga je objavil leta 1824 v svoji slovnici Lehrbuch der Windiscen Sprache. V dajnčici je napisal svoja poljudno-vzgojna dela, nabožna berila, cerkvene pesmarice, katekizem, prevode Svetega pisma, basni, pregovore, uganke ter posvetno in cerkveno poezijo. Že leta 1824 je v Gornji Radgoni izdal Abecedno knižico na hitro ino lehko podvučenje slovenskega branja, mašni molitvenik Opravilo svete meše, drugo izdajo Svetega pisma sgodb is starega sakona, tretjo izdajo Knižice pobožnosti ter zbirko verskovz-gojnih povesti z naslovom Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi. Njegova nabožna dela, predvsem pesmarica Sto cirkvenih ino drugih pobožnih pesmi iz leta 1826, še zlasti pa dela s posvetno vsebino, npr. zbirka poezije Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajarskem kažejo Dajnka kot veščega slovstvenega ustvarjalca z velikim smislom za živ jezik. O tem priča tudi njegov poljudno-strokovni čebelarski priročnik z naslovom Čelarstvo, ki ga je izdal leta 1831. Dajnkov črkopis je bil na Štajerskem lepo sprejet. V rabi je bil od leta 1824 do-1838. Uporabljali so ga številni štajerski nabožni pisci. Do leta 1934 je bilo v tej pisavi natisnjenih več kot 50.000 knjig. S tem je dajnčica izpolnila poslanstvo, ki ji ga je namenil njen avtor: širiti znanje med najširše plasti slovenskega naroda. Leta 1831 je bila uvedena tudi v šole, vendar se je morala že 1838. iz nje umakniti, saj so se na Slovenskem pojavljale vedno močnejše težnje po enotnem slovenskem knjižnem jeziku. Umik dajnčice iz šol je Dajnka tako potrl, da je nehal slovstveno ustvarjati. Proti dajnčici je nastopil zlasti njegov rojak Anton Murko. V svoji slovnici Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre iz leta 1832 (tudi to hranimo v ptujski knjižnici) se je zavzel za enoten slovenski knjižni jezik in črkopis, predvsem za bohoričico. V tem se je skladal s Prešernovim krogom, ki je leta 1833 uspešno zaključil jezikovni spor z Jerne- Naslcvna stran Dajnkcve slovnice Lehrbuch der Windischen Sprache (Graz, 1824). Hrani KIP jem Kopitarjem in njegovimi somišljeniki, med katere je spadal tudi Dajnko. Ker se je Dajnko naslonil le na govor vzhodnega dela Štajerske, Prekmurja in Porabja, njegov črkopis ni mogel odigrati vloge vzpostavitve enotnega slovenskega knjižnega jezika. Dajnčica se je morala, tako kot prej krajnska metelčica, umakniti gajici, v kateri Slovenci pišemo še danes. Ob 220. obletnici njegovega rojstva se lahko upravičeno poklonimo rojaku, ki je svojo Življenjsko pot končal 22. februarja 1873 v Veliki Nedelji. 19 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Spomin na profesorja Jožeta Maučeca (1907-1972) Jože Ftičar Jože Maučec Letos mineva sto let, odkar se je v Bogojini rodil Jože Maučec, profesor zemljepisa in zgodovine, ob tem pa še narodnokulturni delavec in strokovni publicist. Kot njegov učenec v prevratnem letu 1941 si še danes lahko živo predočim njegov človeški in vzgojiteljski lik, saj nam je v tesnobnih letih okupacije ne le ohranjal, temveč celo dvigal narodnega duha. Bodril je naš narodni ponos in nam posredno krepil voljo do odpora nasilnemu potujčevanju. Ob pretežno tujem učnem kadru je bil profesor Jože Maučec eden redkih Slovencev, ki jih je okupacijska šolska oblast pustila nekaj časa na šoli. Poleg zgodovine nas je poučeval prekmursko slovenščino, prekrščeno v po-madžarjeno obliko neljudskega "venda". Ob tem, ko nam je razgrinjal predvsem slavno zgodovino madžarskih osvajanj s težko priučljivim zaporedjem vladajočih kraljev in knezov, nam je na skopo odmerjenih urah prekrščene materinščine ljubeče odstiral osebnosti in dela domače slovstvene zgodovine, in sicer z Jožefom Bašem Miroslavom kot glavnim pesnikom. Fotoarhiv Jožeta Maučca Po zgledu Simona Gregorčiča je ta pes-mar prelil v svojo pesnitev trpljenje in žalost svojega naroda, njegovo trpko usodo, ki pa jo je prepletel z živo navezanostjo na domačo prekmursko grudo. Tako mi še danes zvenijo otožno navdahnjene vojakove pesmi Jožefa Baše Miroslava z bodrilnim pozdravom »murskemu dolu«. V sivini vojnega časa so v vrsti šolskih deklamacij občutno pritiskale na mlade duše s svojo pretresljivo sporočilnostjo: Tam daleč, tam daleč v karpatskih goraj s krvjov je poljani že vsaki stopaj! Tam daleč v Karpatih gda pride pomlad, tam nede šou nišče več njive orat. In vendar bo trpka narodova usoda - nemara podobno kot pri Gregorčiču - vendarle porajala svoje prerojenje, preroško na-sluteno: Tam rože do rasle prelepe i krasne, rdeče i bele nam bodo cvetele pa v srcaj junakov do mele koren pa končala nede jih mrzla jesen ... Miroslavova pesnitev je razen nas, negodne učenčke v nižji gimnaziji, vidno opajala in vzdramljala tudi njenega predavatelja. Pokončno je prihajal pred nas, pretežno slovenske dijake, in nam dvigal duha, ki ga je v svoji madžarizatorski vnemi dan za dnem tlačila potujčevalna okupatorska praksa. Ob pesmi Jožefa Baše Miroslava smo občutili sicer žalobno, vendar milozvočno sožitje s pesmarjem v skupni narodnostni boli. Jože Maučec je izhajal iz generacije prvih bogojinskih dijakov soboške gimnazije l. 1920. A že v petem razredu je ob ukinjanju višjih razredov odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval gimnazijsko učenost in jo tudi končal. Od leta 1932 do 1933 je Maučec urejeval že utečeni prekmurski tednik Novine, ga povečal in poživil (s Plečnikovo naslovno glavo). Leta 1932 je v tem časniku objavljal svoj spis Zgodovina Slovenske Krajine, pisal je o političnem položaju Evrope in drugih držav. Pridobil je nove sodelavce kulturnih in gospodarskih člankov ter objavljal črtice slovenskih pisateljev. V največji možni meri je vpeljeval knjižno slovenščino v Kleklov pretežno narečno pisani časopis. Maučec je pisal tudi v sočasno izhajajoči Kalendar Srca Jezušo-voga in nadaljeval svoje pisanje še med drugo vojno. O Maučecu se je razpisal Juš Kozak v Modri ptici leta 1933, naslednje leto pa v knjigi Za prekmurskimi kolniki. Spodbujevalca našega narodnega duha smo se slovenski dijaki lahko veselili le pičlega pol leta. Že na začetku leta 1942 je bil z ukrepom novega ravnatelja dr. Edeja Tôrnarja premeščen v notranjost Madžarske vsak profesor domačin, ki se ni vključil v madžarsko raznarodovalno društvo VMKE (Vendvidéki magyar kôzmuvelôdési egyesulet). Po Tôrnarjevem diktatu sta tako prva odšla s soboške srednje šole Vilko Novak in Jože Maučec. Slednji je bil premeščen v Kis-vardo na ukrajinski meji. Po osvoboditvi so Maučecu zaupali ravnateljstvo soboške gimnazije, a spet le za pol leta (1945/46). Priljuden kot je bil, je bil kmalu v napoto ljudski oblasti. V začetku leta 1946 je bil poslan na Jesenice. Jeseni istega leta se je preselil na Ptuj. Tu se je ustalil in bil deset let redni profesor na gimnaziji, nato pa ravnatelj šolskega centra kovinske stroke. Ob svojem pedagoškem poklicu je bil še dolgoletni predsednik Turističnega društva Ptuj, organiziral je pustne prireditve (kurentovanje) in vodil turistične izlete po Evropi. Deloval je tudi v Zgodovinskem društvu. Napisal je dva vodnika po Ptuju in okolici. Za Jožeta Maučeca je značilno tudi kartografsko delo. Že leta 1934 je izdelal odličen zemljevid Slovenska Krajina (nova izdaja l. 1957); v njem je krajevna imena dosledno označil po ljudskem poimenovanju, z jezikoslovno natančnimi naglasnimi znamenji. Profesor Maučec je bil prijatelj in redni obiskovalec slovenskega Porabja. Izraz njegove ljubezni do Slovencev v Porabju je tvorno sodelovanje pri knjižni izdaji Slovensko Porabje leta 1945; skupaj sta jo izdala s profesorjem Vilkom Novakom, njegovim prijateljem iz mladostnih let. Na Ptuju pa je bil tudi velik prijatelj akademskega slikarja Janeza Mežana; njegove 110. obletnice rojstva in 35. obletnice smrti se Ptujčani spominjajo v teh decembrskih dneh (r. 8. 11. 1897 na Spodnjem Brniku, u. v nesreči na Ptuju 3. 12. 1972, istega leta torej kot prof. Mau-čec). Najbrž je njuna prijateljska vez tudi pripomogla k temu, da je Mežan naslikal glavno oltarno sliko Gospodovega vnebohoda in Križev pot v znameniti bogo-jinski Plečnikovi cerkvi. Sicer pa si je s svojim vedrim značajem, polnim prešerne ljubeznivosti kot tudi mladini naklonjenim vzgojnim posluhom in delovno vnemo Jože Maučec naklonil prijateljstvo mnogih znancev in sodelavcev. Ob tej obletnici pa je še posebej vreden spomina svojih številnih dijakov povsod po Sloveniji. 20 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Evropski projekt Družina na Ekonomski šoli Ptuj Na razpisu ACES-projekti šolskih partnerstev s sedežem na Dunaju je bila Ekonomska šola Ptuj skupaj s še 54 šolami iz Evrope izbrana za sodelovanje v mednarodnem projektu. V skladu z osrednjo temo razpisa Evropske vrednote smo se prijavili s projektom Družina. Družina kot osnovna celica družbe velja tudi med mladimi kot ena izmed temeljnih, če ne največjih vrednot. Naša partnerska šola v projektu je bila Prva ekonomska škola iz Zagreba. Mag. Melita Šemrl V februarju smo se udeležili štiridnevne uvodne konference na Dunaju, kjer smo se srečali z dijaki in s profesorji iz vse Evrope. To je bila enkratna priložnost, da smo spoznali širši evropski prostor in govorili angleški jezik, ki je bil uradni jezik ACES-projektov. Profesorice Melita Šemrl, Barbara Bezjak in Metka Babusek smo obiskale tudi našo partnersko šolo iz Zagreba, kjer smo pregledali, kako je več kot 300 dijakov iz Ptuja in Zagreba izpolnjevalo anketo o načrtovanju svoje družine. Na Ekonomski šoli Ptuj so se v aprilu srečali ptujski in zagrebški dijaki in skupaj primerjali ter analizirali podatke iz izpolnjenih anket. Od rezultatov bi izpostavili samo naslednje: odgovori ptujskih dijakov se od odgovorov zagrebških dijakov precej razlikujejo v oceni materialnega statusa družine. Na Ptuju je največ dijakov odgovorilo, da v njihovih družinah živijo udobno in dobro, medtem ko v Zagrebu sicer imajo dovolj za življenje, nimajo pa v družinah denarja za razkošje. Razlikujejo se tudi odgovori, kaj bi morala država storiti za večjo rodnost. Slovenski dijaki želijo, da Slovenija poskrbi za brezplačne vrtce za vse otroke in štipendije za vse, ki se redno šolajo, medtem ko dijaki iz Hrvaške želijo, da država staršem najprej priskrbi službo. Zdaj šestnajstletni Ptujčani in Zagrebčani načrtujejo, da si bodo družino ustvarili med 26. in 30. letom. Nihče od anketiranih dijakov ne namerava imeti otrok pred 20. letom. Od 23. do 26. aprila je na ptujski ekonomski šoli potekal Mednarodni projektni teden podjetništva. 23. aprila je k nam prispelo 19 dijakov iz Zagreba, trije profesorji in ravnatelj 1. Ekonomske šole iz Zagreba. Skupaj z našimi dijaki so na delavnicah poročali o izsledkih projekta Družina. Tri dijakinje iz naše šole in dva dijaka iz Zagreba so na osrednji prireditvi 24. aprila pripravili predstavitev projekta Družina v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Na naši šoli so v tem času gostovali tudi dijaki iz Finske in veseli smo, da smo projekt lahko predstavili tudi njim. 11. oktobra smo v Zagrebu na Prvi ekonomski školi slovesno zaključili projekt Družina. Slavnostna govornica je bila naša ravnateljica mag. Branka Kampl Regvat. Ptujski dijaki so uprizorili igro Tradicionalna družina leta 1900, ki jo je napisala naša profesorica Silvija Javornik. Prikazali so, kako je pred sto leti živela navadna kmečka družina, in predstavili kmečke šege - ličkanje koruze, brušenje kose, luščenje fižola, likanje, pečenje kruha. Pod mentorskim vodstvom profesorja Matjaža Zelenika je zaplesala tudi folklorna skupina naše šole. Dijaki Prve ekonomske škole so uprizorili igro Moderna družina 2007. Izdali smo publikacijo v angleškem jeziku, ki smo jo predstavili v novembru na zaključni konferenci na Dunaju. Predstavilo se je 22 projektov 54 sodelujočih šol iz osmih držav. Naš projekt je predstavila dijakinja Katja Šumen jak iz 3. letnika, pripravili pa smo tudi razstavo o družini. Na Dunaju so predvajali tudi naš DVD z igrama Tradicionalna družina 1900 in Moderna družina 2007. In kaj je bil namen projekta Družina? Med mladimi smo želeli predstaviti družino kot vrednoto in izvedeti, kako mladi, stari 16 let, gledajo na starševstvo ter kako jih spodbuditi, da že zdaj razmišljajo o svoji starševski prihodnosti. Učenci glasbene šole uspešni tako doma kot v tujini Veronika Emeršič Fotoarhiv glasbene šole Čeprav Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju deluje šele dobre tri mesece, se je ime šole že zapisalo na zemljevid uspešnih glasbenih šol. Učenka flavte Urška Ljubec, ki jo v svet glasbe vodi odlična pedagoginja in flavtistka profesorica Natalija Frajnkovič, je na mednarodnem tekmovanju v Trstu 7. decembra kljub močni konkurenci osvojila skorajda neverjetno število točk: vseh 100 od prav toliko možnih ter tako ob spremljavi profesorice Cecilije Emeršič zaigrala na zaključnem koncertu najboljših. S tem prestižnim rezultatom je Urška okronala uspeh na tekmovanju v Kopru novembra letos, ko je dosegla 3. mesto. Uspešna glasbena pot, ki si jo je Urška začrtala, je zgled tudi ostalim učencem glasbene šole, ki so se konec novembra predstavili na treh nastopih pod skupnim imenom »Prvi koraki« ter pred vedno polnim refektorijem mi-noritskega samostana pokazali, kaj so se v treh mesecih naučili. Starši in prijatelji šole so tako prisluhnili instrumentalistom oddelkov klavirja, flavte, trobil, klarineta, saksofona, kitare, violine in violončela, najbolj prisrčni pa so bili otroci glasbenega vrtca in pripravnice. Po adventnem zatišju bo v refektoriju glasba ponovno za-zvenela januarja, ko se bodo spet predstavili učenci, februarja pa bo na podiplomskem recitalu zaigrala profesorica Mojca Sok. 21 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 REKREACIJA MLADI ZA MLADE / SOCIALNO VARSTVO Bomo v letu 2007 priča babyboomu - III. del V tretjem delu nadaljujemo z opisom družinskih prejemkov Bronja Habjanič Otroški dodatek Otroški dodatek - mesečni prejemek - za dobo enega leta - za otroke do 18. oziroma do 26. leta starosti. Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v januarju, februarju ali marcu. Pravico do otroškega dodatka ima: - eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, - otrok, starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši Foto: svetovni splet v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči Center za socialno delo, in sicer, če ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred. Pri tem se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v januarju, februarju ali marcu. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom mesecev, na katere se dohodek nanaša, in s številom družinskih članov. Tabela: zneski otroškega dodatka glede na dohodkovni razred družine. Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS 1. otrok v EUR 2. otrok v EUR 3. in nasl. otrok v EUR do 15 % do 181,92 EUR (43.595 SIT) 94,44 103,89 113,34 (22.632 SIT) (24.896 SIT) (27.161 SIT) nad 15 % do 25 % 80,75 (19.351 SIT) 89,27 (21.393 SIT) 97,73 (23.420 SIT) nad 181,92 EUR do 303,20 EUR (od 43.595 SIT do 72.659 SIT) nad 25 % do 30 % nad 303,20 EUR do 363,84 EUR (nad 72.659 SIT do 87.191 SIT) 61,55 68,78 76,00 (14.750 SIT) (16.482 SIT) (18.213 SIT) nad 30 % do 35 % nad 363,84 EUR do 424,48 EUR (nad 87.191 SIT do 101.722 SIT) 48,54 55,39 62,36 (11.632 SIT) (13.274 SIT) (14.944 SIT) nad 35 % do 45 % nad 424,48 EUR do 545,76 EUR (nad 101.722 SIT do 130.786 SIT) 39,69 46,32 52,91 (9.511 SIT) (11.100 SIT) (12.507 SIT) nad 45 % do 55 % 25,15 (6.027 SIT) 31,48 (7.544 SIT) 37,77 (9.051 SIT) nad 545,76 EUR do 667,04 EUR (nad 130.786 SIT do 159.849 SIT) nad 55 % do 75 % 18,86 (4.520 SIT) 25,15 (6.027 SIT) 31,48 (7.544 SIT) nad 667,04 EUR do 909,60 EUR (nad 159.849 SIT do 217.976 SIT) nad 75 % do 99 % 16,42 (3.935 SIT) 22,71 (5.442 SIT) 29,00 (6.950 SIT) nad 909,60 EUR do 1.200,67 EUR (nad 217.976 SIT do 287.729 SIT) Roki za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka: - če se pravico uveljavlja v roku 90 dni po rojstvu otroka, se pravica prizna z mesecem rojstva otroka, - če se pravico uveljavlja kasneje, se pravico prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravico se lahko uveljavlja kadarkoli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, za otroke, starejše od 18 let pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če oseba zaradi daljše bolezni med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je zaradi teh razlogov podaljšalo tudi šolanje. - dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki) Dodatek za družino s tremi otroki znaša v letu 2007 350,73 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 427,72 evra. Izplača se v enkratnem znesku. - dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, do- kler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti) Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Dodatek za nego otroka znaša 90,08 evra, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka pa 180,21 evra. - delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek - dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti) Prejme ga eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dosedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb na območni enoti Zavoda za zaposlovanje zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo. V tem primeru prejema nadomestilo plače v višini minimalne plače, po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka, večinoma pa tudi otroški dodatek. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da sta tako otrok kot starš državljana Republike Slovenije in imata v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivališče. Pravica velja, dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidske- 22 SOCIALNO VARSTVO 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 ga zavarovanja. Če je otrok iz kakršnegakoli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice. Postopek uveljavljanja pravic do družinskih prejemkov: starši uveljavljajo pravice na predpisanih obrazcih - vlogah, katerim priložijo potrebna dokazila. Obrazci - vloge in informacije so na voljo: - na Centru za socialno delo, - v papirnicah in knjigarnah DZS in Mladinske knjige - za otroški dodatek (Obrazec DZS, št. 8,41) in dodatek za veliko družino (Obrazec DZS, št. 8,40), - na spletni strani Ministrstva. Roki za uveljavljanje posamezne pravice do družinskih prejemkov po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih: - starševski dodatek: 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka (pravica se prizna od rojstva otroka); - pomoč ob rojstvu otroka: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka; - otroški dodatek: - 90 dni po rojstvu otroka - pravica se prizna od rojstva otroka, - kadarkoli do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti; - dodatek za veliko družino: istočasno z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka; - dodatek za nego otroka: 90 dni po rojstvu otroka - pravica se prizna od rojstva otroka - oziroma kadarkoli do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti; - delno plačilo za izgubljeni dohodek: 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja, vendar najdlje do 18. leta starosti otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Preživnine O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z zakonom urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin. Za zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine otrokom, ki jim je s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri Centru za socialno delo določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo, je zadolžen Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri mesečne preživnine. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju. Višina nadomestila preživnine se usklajuje z rastjo življenjskih stroškov, odvisna pa je od otrokove starosti. Ta znaša: - za otroka do 6. leta starosti 62,80 EUR (15.049 SIT) - za otroka od 6. do 14. leta starosti 69,08 EUR (16.557 SIT) - za otroka nad 14. letom starosti 81,63 EUR (19.562 SIT) Za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine je v papirnicah DZS na voljo poseben obrazec - Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine s priloženimi navodili za izpolnjevanje. Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik. Priložiti ji mora še nekatera dokazila, med drugim tudi fotokopijo predloga za izvršbo preživnine, fotokopijo sklepa sodišča o izvršbi ter dokazilo o neuspešnosti izvršbe. Pomembno je vedeti, da sklad ne poravnava obveznosti za nazaj, temveč otrok pridobi pravico od naslednjega meseca, ko zakoniti zastopnik vloži zahtevo. Prostovoljci v veselem decembru Peti december ni le čas Miklavža in parklja, ampak tudi dan prostovoljstva, ki je velikokrat zaradi nepoznavanja ljudi zasenčeno. Zelo veliko ljudi nikakor ne razume pomena prostovoljstva. Je pa nas kar nekaj, ki v tem uživamo in imamo vsak svoja razmišljanja, poglede in razloge, da to počnemo. Dejan Klasinc Na ta dan se je letos odvijala kopica dogodkov za mlade. Center za socialno delo že vrsto let pripravlja različne aktivnosti za otroke iz ptujskega vrtca in za osnovnošolske otroke. Tako smo bili letos priča uprizoritvi znane otroške igrice Muca copatarica, ki so jo prostovoljci odigrali v dopoldanskih urah v ptujskem trgovskem središču Domino center. Igrico so pripravili in odigrali prostovoljci, ki v sklopu Centra za socialno delo Ptuj sodelujejo v njihovih projektih. Po predstavi sledi tradicionalno vzpodbujanje kreativnosti z naj- Foto: Marjeta Čič mlajšimi z izdelovanjem voščilnic in poslikavo telesa. Ker je letos 50. obletnica pravljice Muca copatarica, so otroci izdelovali copatke. Skupina prostovoljcev se je nato še isti dan veselila, kreativno izražala in igrico v popoldanskih urah uprizorila v Qlandiji. Ta dan je prav tako potekala okrogla miza na temo prosto-voljstva z naslovom Leto enakih možnosti, priložnosti za prostovoljce, ki sta jo organizirala Društvo Optimisti in Center za socialno delo. Okrogle mize so se udeležili številni prostovoljci iz Prostovoljci se veselijo z otroci. različnih organizacij. Razprava, ki sta jo vodili Anka Ostrman in Danila Jurgec, je potekala na Centru za socialno delo. Prostovoljci seveda ne delajo le na dan prostovoljstva, ampak razveseljujejo otroke tudi sicer, kar se je zgodilo 10. decembra, ko so podobne aktivnosti in igrico izpeljali na otroškem oddelku ptujske bolnišnice. Za vse, ki se niso imeli možnosti udeležiti vseh teh aktivnosti in si ogledati igrice, bodo imeli to možnost 18. januarja ob 17. uri v Centru interesnih dejavnosti. 23 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 REKREACIJA SOCIALNO VARSTVO / VARNOST Pregled izvedenih preventivnih programov v letu 2007 Nevenka Gerl, predsednica LAS MO Ptuj V letu 2007 je Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (LAS) v MO Ptuj razvijala kakovostne programe, zastavljene že v preteklih letih, in vzpostavila nekatere nove, ki so nadgradili dosedanje preventivno delo. Ciljne skupine so v času izvajanja strateških dokumentov (2005-2009) iste: starši in pedagoški delavci kot skupini, ki so jima v največji meri namenjene neposredne izobraževalne aktivnosti, otroci in mladostniki pa kot osrednja ciljna skupina, zaradi katere se izvajajo izobraževalne dejavnosti za njihove starše in učitelje. Sodobnost namreč postavlja pred vse, ki se ukvarjajo z otroki in mladimi, vedno nove izzive, saj se način življenja zaradi tehnološkega razvoja spreminja hitreje kot pa človekove zmožnosti naravnega in pozitivnega prilagajanja na te spremembe. V letu 2007 so bili izvedeni naslednji programi: - predavanje Bogdana Žorža za pedagoške delavce, starše in širšo javnost v predavalnici Šolskega centra Ptuj, januar 2007, - predavanja Viljema Ščuke za starše otrok v vrtcih, april 2007, - predavanja in delavnice Viljema Ščuke za srednje šole, maj 2007, - projekt Z glavo na zabavo v Termah Ptuj, maj 2007, - predstavitev knjige Viljema Ščuke Šolar na poti do sebe, junij 2007, - začetek terenskega dela na področju sekundarne preventive, Društvo Zdrava pot z obiski terenskega vozila na Ptuju, julij 2007, - predavanja za starše na vseh osnovnih in srednjih šolah v MO Ptuj s preventivno tematiko, november in december 2007, - dvodnevni seminar za pedagoške delavce z naslovom Občutek lastne vrednosti kot oblika preprečevanja nesocialnih ob- lik vedenja, oktober 2007, - akcija Jabolko za cigaret, november 2007, - razstava Sporočilo v steklenici v CID Ptuj, november 2007, - začetek medobčinskega povezovanja na področju Upravne enote Ptuj zaradi koordinacije primerno preventivnih programov, november 2007, - dvodnevni seminar za pedagoške delavce z naslovom Razvijanje pozitivnega samovred-notenja otrok in mladostnikov, december 2007. Poleg zgoraj navedenih akcijskih programov so potekale še druge aktivnosti, ki niso povezane s financiranjem programov in jih izvajajo člani LAS MO Ptuj: - razdeljevanje brezplačnih gradiv s področja preventive na osnovnih in srednjih šolah za učence, starše in pedagoške delavce, - predavanja za učence in starše s področja preprečevanja zasvojenosti, skrbi za lastno varnost in krepitev zdravega načina življenja na osnovnih in srednjih šolah, - redno informiranje in osveš- čanje javnosti o tematiki s področja preprečevanja zasvojenosti v mesečniku Ptujčan, k čemur sodi tudi vzpostavitev informacije na spletni strani MO Ptuj o delovanju LAS MO Ptuj, - sodelovanje z LAS v regiji in na nacionalni ravni ter z Uradom za droge, - udeležba članov LAS na izobraževalnih oblikah s področja preventive na nacionalni ravni, - nakup in izposoja literature s področja preventive in problematike zasvojenosti. Člani LAS MO Ptuj leto zaključujemo z mislijo, da smo s skupnimi močmi prispevali delček znanja s področja preventive tistim, ki se jih delo z mladimi v našem okolju najbolj dotika, in k razvijanju pozitivnega odnosa do reševanja problematike zasvojenosti. Naša velika želja za novo leto in vsa prihodnja pa je, da bi nam zaradi izboljšanja razmer čim prej zmanjkalo dela! Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj Med prvimi v Sloveniji akreditiran kontrolni organ za preskuse opreme pod tlakom Ob koncu oktobra je na ptujskem gradu potekala svečana podelitev akreditacijske listine kontrolnemu organu Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj (PGD) za standard SIST ISO EN/IEC 17020:2004. Podelil jo je vodilni presojevalec slovenske akreditacije Vasja Hrovat. Staša Cafuta Na podelitvi so se zbrali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, Uprave za obrambo Maribor, Gasilske zveze Slovenije, ki so se jim pridružili še predstavniki podjetij in organizacij s širšega ptujskega območja. Zbrane goste in gasilce je nagovoril tudi župan dr. Štefan Fotoarhiv PGD Ptuj Čelan in ob tem poudaril pomembnost pridobljene listine za gasilstvo in lokalno skupnost. Čestitkam so se pridružili še Franci Šink, sekretar Uprave RS za zaščito in reševanje, in Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Kakovostje pomemben segment življenja, dela ljudi in skupnosti, v kateri živimo. Tega se zavedajo Na slovesni podelitvi akreditacijske listine. Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič in Vasja Hrovat, vodilni presojevalec slovenske akreditacije. 24 KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 tudi ptujski gasilci. Svoje delo in naloge želijo izvajati kvalitetno, v obsegu in vsebini. So osrednja gasilska enota podravske regije in enota posebnega družbenega pomena. Poleg nalog zaščite in reševanja se društvo ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo (servisiranje gasilskih aparatov, pregled hi-drantnega omrežja, pregled in preskus opreme pod tlakom, tehnična pomoč občanom), s katero si društvo pridobiva sredstva, ki so poleg sredstev iz proračunov MO Ptuj in države, pomemben vir za nabavo tehnike in opreme kakor tudi za delovanje samega društva. Podeljena akreditacijska listina ima za ptujsko gasilsko društvo več vrednosti. »Potrditev, da smo ptujski gasilci sposobni obvladovati tudi zahtevnejše vsebine. Z vstopom v družino kontrolnih organov se povečuje prepoznavnost društva tudi v tujini, saj velja poročilo kontrolnega organa v vseh državah Evropske skupnosti. Potrditev vizije in programov dela ptujskega društva. Zaokrožena ponudba storitev in pridobitev dodatnih finančnih sredstev za nabavo tehnike in opreme. Predstavljamo gasilsko društvo, ki je med prvimi v Sloveniji pričelo uvajati sisteme kakovosti na področja svojega delovanja,« ponosno našteva Martin Vrbančič, predsednik PGD Ptuj. Kratka zgodovina poteka pridobitve listine Ob koncu leta 2007 bodo minila štiri leta, ko so se v PGD odzvali javnemu povabilu Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev po- oblastila za preglede in preskuse opreme pod tlakom in poslali vlogo s potrebnimi dokumenti. Vzporedno z vsem so v društvu začeli graditi sistem kakovosti, ki so ga pričeli počasi uporabljati v praksi. »Po enoletnem dokazovanju, da imamo vzpostavljen sistem, ki ustreza pričakovanjem zakonodajalca, smo po ogledu kontrolnega organa PGD s strani pooblaščene komisije Ministrstva za gospodarstvo v začetku leta 2004 pridobili prvo odločbo, ki nas je pooblastila za izvajalce pregledov in preskusov opreme pod tlakom,« razlaga M. Vrbančič. Nova sprejeta zakonodaja je narekovala, da morajo biti kontrolni organi za preglede in preskuse oprem pod tlakom akreditirani pri ustrezni instituciji po zahtevah standarda SIST ISO 45004, pozneje pa po standardu SIST ISO EN/IEC 17020:2004. »Če smo želeli napredovati na področju kakovosti, smo morali ugrizniti tudi v to jabolko«. Na osnovi sklepov najvišjega vodstva so na naslov institucije Slovenska akreditacija poslali zanimanje za akreditacijo. V maju 2005 so bili s strani Slovenske akre-ditacije povabljeni na informativni razgovor. Rezultat je bila uradna prijava za akreditacijo in pozneje podpisana pogodba o izvedbi akreditacije. Sledil je predocenjevalni obisk v maju 2006 ter v oktobru istega leta še akreditacijska presoja. Ob informaciji, da je bila v Slovenski akreditaciji sprejeta odločitev o podelitvi akreditacij ske listine za kontrolni organ PGD, se je zaključilo štiriletno delo oblikovanja in vzpostavitev sistema kakovosti in dela kontrolnega organa. Finale državnega prvenstva v kikboksu Ptujčani spet najboljši v Sloveniji Klub borilnih veščin Ptuj je pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije v športni dvorani Šolskega športnega centra na Ptuju v novembru pripravil finalni turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije ter v disciplini full kontakt in K1 stilu ter aerokikboksu. V letošnjem letu je na turnirjih za državno prvenstvo sodelovalo okrog 240 tekmovalcev iz 23 klubov iz vse Slovenije. Ivo Kornik Največ uspeha v disciplini semi kontakt so imeli tekmovalci domačega Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so osvojili devet prvih mest, drugi najuspešnejši klub pa je bil klub Pon do kwan Zagorje, katerega tekmovalci so osvojili sedem prvih mest. Ptujčani so po dveh letih ponovno prišli na sam vrh v disciplini semi kontakt predvsem po zaslugi mlajših tekmovalcev in tekmovalk, ki so, kot kaže, velika pridobitev in ponovno upanje za vrhunske rezultate Ptujčanov v kikboksu. Še enkrat več se je pokazalo, da se kvalitetno delo pod vodstvom trenerjev, ki obvladajo Foto: Črtomir Goznik svoj posel, obrestuje. Zato moramo pohvaliti ptujske trenerje: Dušana Pavlico, Edvarda Šte-garja, Kristjana Slodnjaka in Vladimirja Sitarja. V trenersko delo se v zadnjem času vključujeta tudi Aleksander in Sabina Kolednik. V disciplini full kontakt in K1 so bili najuspešnejši tekmovalci iz klubov Krško, ŽŠD Maribor in Hwarang Maribor. V aerokikboksu pa so že nekaj let najuspešnejše tekmovalke iz kluba Hwarang Maribor, ki so tokrat tudi nastopale z ekipo v mlajši starostni kategoriji. Rezultati Državnega prven- Adriana Korez, državna prvakinja v kategoriji mladink do 55 kilogramov. stva 2007 v disciplini semi kontakt (samo Ptuj): Dečki: - 155 cm: 1. mesto Luka Vindiš, 3. mesto Tilen Abraham. Mladinci: - 48 kg: 3. mesto Matic Kovačič, - 56 kg: 1. mesto Filip Janžekovič, - 63 kg: 3. mesto Matic Bedenik Raušl, - 71 kg: 1. mesto Izidor Janžekovič. Mladinke: - 55 kg: 1. mesto Adriana Korez. Člani: - 63 kg: 1. mesto Aleksander Kolednik. Članice: - 50 kg: 1. mesto Sabina Kolednik, - 55 kg: 1. mesto Sabina Kolednik, - 65 kg: 1. mesto Suzana Sušnik, +70 kg: 1. mesto Nadja Šibila. Rezultati Državnega prvenstva 2007 v disciplini full kontakt (samo Ptuj): člani - 71 kg: 1. mesto Denis Jug, - 86 kg: 2. mesto Nejc Camlek, 3. mesto Matej Jeromel. 25 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 REKREACIJA V fitnes center po zdravje Fitnes v širšem smislu je sestavljen iz treh zelo pomembnih komponent: vzdržljivosti, gibljivo- sti in moči Beseda fitnes je sinonim za organsko ravnotežje, v katerem dosežemo optimalno tonizacijo in elastičnost mišične mase, optimalno funkcionalnost kardi-ovaskularnega sistema, nizko stopnjo telesne maščobe, pri čemer dosežemo najboljše razmerje med telesno višino, težo in močjo. To je predpogoj za ohranitev zdravega, efektivnega in usklajenega telesa. Da vse to dosežemo, je potrebna kar intenzivna telesna aktivnost, prav tako ne smemo pozabiti na vzdržljivostne aktivnosti in raztezne vaje. Dietni način prehranjevanja skupaj z dodatki nam omogoča vzdrževanje zdrave mišične mase v prisotnosti minimalnih količin maščobnih zalog. Ivo Kornik Vaša vzdržljivost, gibljivost in moč so lahko izjemne, vendar ob preveliki telesni teži niste popolnoma zdravi in v formi. Odvečna telesna teža še povečuje nevarnost številnih obolenj, kot so bolezni srca, težave s krvnim pritiskom, sladkorna bolezen in podobne. Prav omenjena težava povzroča preglavice številnim ljudem. Vzdržljivost Lahko bi jo opisali tudi kot življenjsko energijo, z vidika rekreacije pa kot vzdržljivost srca in ožilja. Gre za to, koliko napora morajo pljuča vložiti, da sprejemajo kisik, in kako učinkovito srce potiska s kisikom obogateno kri po telesu. Biti zadovoljivo vzdržljiv pomeni veliko počasnejše utrujanje pri vsakodnevnih in tudi občasnih napornejših opravilih. Srednje intenzivne aktivnosti pripomorejo k izboljševanju vzdržljivosti. Lahko se odločite za vadbo ob videokaseti, preskakovanje kolebnice ali vadbo s kakšnimi drugimi pripomočki, to lahko počnete kar doma. Lahko pa se odločite tudi za vadbo na prostem in se odpravite tekat, hodit, kolesarit ali karkoli že radi počnete. Pri katerikoli aerobni (vzdrž-ljivostni) vadbi vam bo prav gotovo v pomoč tako imenovana formula FITT (frekvenca, inten- Romano Petek, osebni trener FITNES STUDIO FIT 2000 med telesno aktivnostjo. Če med njo ne morete govoriti, je to zagotovo znak, da je intenzivnost prevelika in jo morate omiliti. Seveda pri nekaterih telesnih aktivnostih, na primer pri plavanju, ni najbolj priporočljiva. Test počutja je metoda, pri kateri na osnovi številčne Bor-gove lestvice ocenjujete svoje počutje. Lestvica zajema opise intenzivnosti od "zelo zelo lahko" do "zelo zelo naporno" in jo lahko ocenjujete s številkami od 1 do 10. Območje priporočljive obremenitve srca in ožilja je med 3 in 7. Test srčnega utripa je metoda, pri kateri namesto zunanjih znakov opazujemo in spremljamo utrip srca. Izmerite ga lahko na zapestju pod palcem ali na vrhu vratu. Večina svetovnih in slovenskih športnih in rekreativnih združenj priporoča 55 % maksimalnega srčnega utripa (220-starost) kot spodnjo mejo zmerno intenzivne aktivnosti in 85 % kot zgornjo. zivnost, trajanje, tip). Najbolj "občutljiva^' je zagotovo intenzivnost. Ljudje si jo namreč zelo pogosto napačno razlagajo in mislijo, da je za dobro in učinkovito vadbo potrebna popolna izčrpanost, vendar je tudi tu edina prava pot zmernost, zlasti če povečano telesno aktivnost komaj začenjate. Metode ocenjevanja intenzivnosti Omeniti je treba še tri preproste metode za ocenjevanje obremenitve srca in ožilja, ki vam bodo v veliko pomoč pri ohranjanju zmernega ritma. Test z govorjenjem je zelo učinkovita metoda, pri kateri se obremenitev in intenzivnost določa s sposobnostjo govorjenja zahtevajo nekaj več napora, pomagajo pri povečevanju mišične moči in mišične vzdržljivosti. Obstaja pa tudi veliko pripomočkov in naprav, ki so narejene posebej za te namene. To seveda velja za vadbo v zaprtem prostoru. Na prostem so možnosti še veliko večje. Težko fizično delo na dvorišču, pospravljanje okoli hiše, grabljanje in spravljanje listja ali sena, to je samo nekaj vsakodnevnih aktivnosti, ki lahko pripomorejo k razvijanju in ohranjanju mišične moči in vzdržljivosti. Gibljivost Gibljivost nam omogoča, da se brez posebnega napora obračamo, pripogibamo in podobno. Zelo pomembno vlogo ima tudi pri vzdrževanju pravilne telesne drže, zmanjšuje mišično napetost in bolečine pri povečani telesni aktivnosti, hkrati pa zmanjšuje nevarnost poškodb hrbtenice. Redne vaje raztezanja v območju gibanja lahko zagotovijo (in nato vzdržujejo) zadostno gibljivost. Moč Kadar govorimo o moči, ne mislimo na Rambove mišice ali tega, kako boste z lahkoto koga pretepli. Gre za moč mišic, ki je potrebna za ohranjanje pravilne telesne drže in nam omogoča izvajanje vsakodnevnih opravil brez posebnega napora. Vaje in aktivnosti, ki od mišic Preden pa se lotite vaj raztezanja, upoštevajte še nekaj koristnih navodil, s katerimi bo vaše raztezanje varno in učinkovito: Raztege vedno izvajajte počasi in nadzorovano - brez zibanja in eksplozivnosti. Med raztezanjem ne smete čutiti bolečine. Vsak raztezni položaj zadržite na mestu, kjer čutite blago napetost in ne bolečine. Dihanje naj bo naravno - brez zadrževanja diha. Vsak razteg zadržite vsaj 10 sekund, nato na rahlo popustite in ponovite še enkrat, vendar tokrat zadržite malo dlje. Izogibajte se raztegov, pri katerih se počutite neudobno ali ob njih čutite bolečino. Vadba z utežmi, značilna za fitnes centre, je dandanes posebno priljubljena pri moških in ženskah, hkrati pa se je pojavila poplava vadbenih programov, med katerimi so nekateri kar preveč zapleteni. Formula FITT Frekvenca: večjo telesno aktivnost za začetek načrtujte največ za tri dni v tednu. Ko se boste čutili dovolj pripravljene, povečujte število dni, namenjenih telesni aktivnosti. 26 KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Intenzivnost: odločite se za takšno intenzivnost in obremenitev, ki bo za vas najbolj primerna. Ne bodite prehitri ali prepočasni, zlasti pa si je treba zapomniti: Ne prehitevajte! Pri ocenjevanju intenzivnosti si lah- ko pomagate s spodaj naštetimi metodami. Trajanje: za začetek poskusite s 15-20 minutami povečane telesne aktivnosti. Tudi med njo si lahko privoščite počitek, vendar naj bo aktiven. Poskušajte doseči 15-minutne neprekinjene aktivnosti in nato trajanje postopoma podaljšujte. Take dalj časa trajajoče telesne aktivnosti povečujejo vzdržljivost srca in ožilja. Tip: možnosti za izbiro telesne aktivnosti so skoraj neomejene. Nekaj jih bomo opisali v prihodnjih nadaljevanjih. Karkoli boste izbrali, morate ob tem resnično uživati, saj je to edino zagotovilo, da boste pri izbrani aktivnosti tudi vztrajali. Ko se boste odločili za povečanje mišične moči z utežmi, upoštevajte še nekaj navodil. Pred vsako vadbo se dobro ogrejte. Naučite se pravilnega izvajanja vaj. Hrbet in sklepe zaščitite pred nepotrebnimi napori. Hkrati s povečevanjem mišične moči povečujte mišično vzdržljivost. Uporabljajte lahke uteži in se odločite za več ponovitev (dva do štiri sete z desetimi do petnajstimi ponovitvami). Bodite pozorni na dihanje. Vedno vdihnite pred naporom in izdihnite med njim, ko se mišice skrčijo. Med posameznimi seti si privoščite kratek počitek (do ene minute). Za povečanje motivacije in spremljanje napredovanja lahko pišete tudi dnevnik vadbe. V vadbo vnašajte čim več svežine (novih vaj ali aktivnosti), saj boste le tako lahko vztrajali in dosegali trajne rezultate. V Peking po kolajno Pogovor s paraolimpijko Tatjano Majcen Tatjana Majcen iz Dornave sodi med najuspešnejše športnike invalide v Sloveniji. Vrhunec njene dosedanje športne poti predstavljata srebrna in bronasta kolajna na 12. paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Druga je bila v metu kopja, kjer je bila nekaj minut tudi svetovna rekorderka, in tretja v suvanju krogle. Poleg tega je evropska prvakinja v suvanju krogle iz nizozemskega Assna, kjer je okrog vratu obesila tudi srebrno kolajno v metu diska. Za paraolimpijske igre v Pekingu, ki bodo na sporedu prihodnje leto takoj za olimpijskimi igrami, ima izpolnjene norme za nastop v suvanju krogle, metu diska in metu kopja. Z namenom, da odlično športnico pobliže predstavimo širši ptujski javnosti, smo zanjo pripravili nekaj vprašanj. Pogovarjal se je: Uroš Esih Sama nimam najboljših izkušenj. Smo v središču pozornosti, ko se domov vračamo s kolajnami z največjih tekmovanj. Takrat se z nami slikajo funkcionarji Olimpijskega komiteja Slovenije in politiki, s tem pa se podpora bolj ali manj konča. OKS zapostavlja invalidski šport in nemalokrat sem slišala iz ust visokih športnih funkcionarjev zaničevalen odnos, češ da se gremo športne rekreacije. Tak odnos me spravlja v slabo voljo, ker je krivičen. Sama treniram toliko kot vsi ostali vrhunski športniki. V sosednjih državah in v ostalih državah EU je za invalidske športnike bolje poskrbljeno. Zakaj ste se odločili, da posta- Fotoarhiv AK Cestno podjetje Ptuj nete članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj? Povem lahko, da Zveza za šport invalidov Slovenije naredi premalo za ureditev statusa invalidskih športnikov. Krijejo nam stroške nastopa na največjih tekmovanjih, na vsak olimpijski ciklus dobimo nekaj opreme. Za vse ostalo pa smo prepuščeni lastni iznajdljivosti. Poleg tega so nekatere športne discipline v zvezi privilegirane, ostale - med njimi je tudi atletika - pa so v slabšem položaju. Hkrati pa računam, da bom na ta način lažje prišla do sponzorjev in donatorjev. Z njihovo pomočjo bi lahko prišla do kakovostne tekmovalne opreme, kot jo uporabljajo tekmice iz drugih držav. Na primer kopje stane okoli se- demsto evrov. Kako trenirate in kdo je vaš trener? Moj trener je od začetka do sedaj Mariborčan Ivan Markež. Pri oseminsedem-desetih letih je velik atletski strokovnjak, poleg tega pa je zelo prijazen in razumevajoč. Spremlja me na vsakem treningu, ko vadim tehniko metalnih disciplin. Pozimi treniram tehniko v dvorani, poleti pa doma, kjer imam nameščen poseben metalni stol, katerega predpisana višina je maksimalno 75 centimetrov. Trening moči poteka v fitne-su Botra v Gorišnici. Od poroda naprej treniram zelo intenzivno, v zdajšnjem pripravljalnem obdobju naredim med 500 in 600 metov težke žoge na trening. Spomladi, ko bodo potekale sklepne priprave na paraolimpijske igre, načrtujem treninge tudi dvakrat na dan. Glavni cilj prihajajoče sezone so paraolimpijske igre v Pekingu. Kakšna so vaša pričakovanja? Vse, kar vem, je, da bo kon- Tatjana Majcen med tekmovanjem. kurenca ostra. Rezultatov ne bi želela na glas napovedovati, moja skrita želja je, da se vrnem vsaj z eno kolajno. Normo za nastop na igrah imam izpolnjeno v vseh treh metalnih disciplinah - v suvanju krogle, metu diska in metu kopja. V suvanju krogle imam trenutno najboljši rezultat na svetu, met diska pa mi trenutno bolj leži. 27 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 REKREACIJA / ŠPORT Kinesis - nov način rekreacije na Ptuju Ob sodobnem načinu življenja, ko nam redno zmanjkuje časa zase, si želimo, da bi bilo trenutkov, ki jih namenimo svojemu telesu in počutju, vedno več. Zato obiskujemo vadbe v raznih centrih, kjer pa klasična aerobika in fitnes že dolgo ne zadoščata povpraševanju. Tako v Slovenijo 'uvažamo' vedno nove vrste rekreacije, ki naj bi kar najbolj ustrezale željam uporabnikov. Ena izmed takšnih je kinesis. Beseda je grškega izvora in pomeni gib. Mateja Tomažič Kinesis je način vadbe na orodjih, ki so vpeta v steno. Orodja so podobna tistim za fitnes, le da so ta vpeta v steno in je celotna mehanska struktura skrita. Vaje na kinesis orodju so krožne in v nenehnem gibanju. Orodje omogoča, da se obremenjuje več mišic hkrati, kar omogoča enakomerno oblikovanje telesa, harmonijo gibanja in stabilnost. Vadeči se ob uporabi tega orodja naučijo istočasnih, tekočih, pravilnih gibov rok, bokov, hrbta in nog. Gibi uporabnikov sčasoma postanejo bolj koordinirani, močnejši, fleksibilnejši ter osre- Foto: Tea Stefanovic dotočeni na srce in hrbet. Vadba se izvaja ob glasbi, primerna pa je tako za začetnike kot tudi za zahtevne uporabnike. Na orodju lahko uporabniki izvajajo lažje ali težje vaje, saj se težavnostna stopnja vaj in uteži lahko prilagaja vsakemu posamezniku. Z vajami le-ti lahko povečajo mišično maso ali pa se osredotočijo na rehabilitacijo, izboljšanje gibljivosti ter na oblikovanje telesa. Vadba je primerna za moške in ženske v vseh starostnih obdobjih, nekje od starosti 15 let dalje. »Za kinesis vadbo se udeleženci odločajo predvsem, ker je vadba vodena v skupini z največ 10 vadečimi, lahko pa je tudi individualna pod vodstvom osebnega trenerja. Vadeči domov odhajajo polni lepih občutkov, saj vedo, da na kinesis vadbi lepo poskrbijo za svoje telo,« je povedala Tea Stefanovic, vaditeljica te vadbe. »Zakaj kinesis? Ker je nekaj novega, nekaj fenomenalnega. Vadba, kjer intenzivno krepimo in oblikujemo telo,« meni Amanda Hvala, udeleženka skupinske vadbe. Na istem orodju pa se lahko izvaja tudi tai chi. Tai chi chuan je starodavna kitajska borilna veščina, ki se v novejšem času uveljavlja predvsem kot sprostitvena veščina krepitve vitalne življenjske energije. Je izjemno učinkovita veščina doseganja notranjega Jožica Majcenovič: »Kinesis vadba me napolni z energijo in mi resnično da občutek, da sem nekaj naredila za svoje telo.« ravnotežja. Vadbo na kinesis orodjih in tai chi na Ptuju ponujajo v Grand hotelu Primus. Pripravili pa so še druge oblike vodene skupinske vadbe, kot so joga, TNZ (trebuh, noge, zadnjica), tibetanske vaje in pilates. NK Drava po koncu jeseni So ptujski nogometaši resnično največje razočaranje, kot bi bilo mogoče sklepati po ocenah tekmecev? Za enega od klubov z zglednim ustrojem je položaj na lestvici daleč od pričakovanj, vendar ni edino merilo. Zadovoljiv prvi del sezone in slab drugi del razkrivata, da ima Milan Djuričic na voljo solidno igralsko zasedbo, ki je najboljšim kos, le da ni razredčena, in če ima tudi kanček sreče. Ivo Kornik Kljub vsemu so bile nekatere predstave daleč nad slovenskim povprečjem, Buričiceva filozofija pa je še vedno bolj evropska - razvojna - kot pri večini trenerjev. Končni izplen je zgolj v skladu z neprijetno Dravino tradicijo: ko ne gre za nič, so med najboljšimi, ko bi to morali potrditi, pa psihološko ne vzdržijo bremena favoritov. Kljub rezultatskemu neuspehu v drugem delu jeseni, položaj ni slab. Največja rezerva je pri selekciji (tujci), ki domačim Foto: Črtomir Goznik kadrovnikom povzročajo največ problemov. Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj: »Jesenski del DP bi lahko razdelili na dva dela: v prvem delu smo igrali čvrsto, bili smo borbeni, agresivni, kombinatorni. V drugem delu je bila točkovna bera slaba, vzrokov za to pa je bilo več; izpostavil bi številne kartone in tudi vse individualne napake smo plačali drago, ob tem pa imeli še precej športne nesreče. Glede na prikazano bi morali zbrati 8 točk več. Pozimi bomo izboljšali prav to (ne)sta-novitnost, ki nas je krasila na začetku. Sicer pa so pričakovano izstopali Domžalčani, ki imajo ta čas najbolj zrelo ekipo, in Goričani. Presenetil me je Koper, razočaral pa Maribor, ki ni bil nič posebnega. Dokler bosta na televiziji slovenskemu nogometu namenjeni dve minuti, bo težko narediti odmevnejši korak naprej. Sicer pa je kakovost prvenstva nekako na ravni prejšnjih let, torej po finančnih zmožnostih klubov. Ne spuščamo se v dirko z Domžalami in Interblockom. Ostajamo zdravo in marljivo okolje, ko se nam bodo pridružili novinci, pa bo naše moštvo igralo tako, kot od nas pričakujejo naši zvesti navijači in nogometna Slovenija. Začetek bo težak, zato potrebujemo nekaj časa in potrpljenja, nato pa si obetamo uvrstitev v zgornjem delu prvenstvene lestvice. Nogometni klub Drava je v zadnjem desetletju vselej napravil korak naprej, bodisi tekmovalni, organizacijski ali infrastrukturni.« Sestavljanje kadrovske križanke se je na Ptuju že začelo. Po zadnji prvenstveni tekmi v jesenskem delu prvenstva, ki jih je utrdila na predzadnji stopnički ligaške razpredelnice, so predstavniki Drave opravili zadnji del analize igralskega kadra ter že zakrili prve podatke. Znano je, da nekateri ne izpolnjujejo meril, uvodni del zamenjav v ekipi pa je bil povezan s tujci. Športni direktor Mladen Daba-novič je povedal, da so s štirimi igralci že dosegli sporazume o prekinitvi pogodb. Odhajajo poljski branilec Adam Mariusz Soska, nigerijska zvezna igralca Obi in Jonathan ter Gordan Bunoza, srednji krilec iz Bosne 28 KULTURA / LITERATURA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 in Hercegovine. Največ je igral Soska, Obiju je priložnost namenil le Gliha, Jonathan in Bunoza pa nista prepričala nikogar od treh trenerjev v jesenskem delu sezone. Športni direktor ptujskega prvo-ligaša je pristavil, da se pogovarjajo tudi o prekinitvi sodelovanja z Borutom Tisnikarjem. »Obstaja tudi možnost dogovora s katerim tujim nogometašem, saj kvota tujcev ni zapolnjena,« je dodal Dabanovič. »Recept za napredek je znan: veliko dela in še več potrpežljivosti. Poznamo naše težave, toda čez noč ne gre,« je kratek prvi mož stroke Milan Duričic, najboljši igralec prvega dela Doris Kelenc pa dodaja: »»Med seboj se moramo pogovoriti, ni še vse izgubljeno. Igralci smo krivi, na več srečanjih nismo igrali kot moštvo.« Kronaveter v Livorno Enaindvajsetletni napadalec Drave Rok Kronaveter, ki je ta čas na rehabilitaciji v Italiji, naj bi v zimskem prestopnem roku prestopil k italijanskemu prvoligašu Livornu. »Z Italijani imamo podpisano predpogodbo, če bo šlo vse po načrtih, bo Rok pozimi postal član Livorna,« je novico potrdil športni direktor Drave Mladen Dabanovič, ki je ob tem napovedal, da Ptujčani tujcev ne bodo več kupovali po priporočilih drugih, marveč jih bodo naprej ocenili na preizkuš- Z nogometne tekme Drava - Koper. njah. Trener Milan Duričic ima polno podporo kluba tudi pred nadaljevanjem prvenstva, pred začetkom priprav pa bo dobil novega pomočnika. |i UWO "iHHil fhi| Športne prireditve - JANUAR ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 5. 1. 8.00 - 22.00 Mali nogomet, turnir Toyota, ŠD Center Ptuj Nedelja, 6. 1 9.00 - 18.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Petek, 11. 1. 20.30 Rokomet, 2. DRL, mladinci MRK Drava Ptuj : Škocjan Sobota, 12. 1 10.00 - 12.30 14.00 - 21.00 Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Nedelja, 13. 1. 9.00 - 18.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Sobota, 19. 1. 9.00 - 14.00 15.00 17.00 19.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Rokomet, st. deklice, ŽRK M. Tenzor Ptuj : Celjske mesnine Rokomet, kadetinje, ŽRK M. Tenzor Ptuj : Celjske mesnine Rokomet, članice, ŽRK M. Tenzor Ptuj : Zagorje Nedelja, 20. 1. 8.00 - 20.00 Mali nogomet, turnir NŠ Poli Drava U 10 in 12 Petek, 25. 1. 20.30 Rokomet, 2. DRL, mladinci MRK Drava Ptuj : Hrastnik Sobota, 26. 1. 10.00 - 12. 30 14.00 - 21.00 Rokomet, st. deklice, ml. deklice A in B prvenstvene tekme ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Mali nogomet, liga MNZ Ptuj ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 12. 1. 9.00 - 14.00 15.00 Odbojka, turnir, deklice, ŽOK Ptuj Košarka, prvenstvena tekma, člani, KK Ptuj : Ptujska Gora Sobota, 19. 1. 15.00 Košarka, prvenstvena tekma, člani, KK Ptuj : Destrnik Nedelja, 20. 1. 18.00 Sobota, 26. 1. 15.00 20.00 Nedelja, 27. 1. 9.00 - 14.00 Sobota, 24. 11. 10.00 17.30 Košarka, prvenstvena tekma, mladinci, KK Ptuj : Lenart Košarka, prvenstvena tekma, člani, KK Ptuj : Cirkovce Odbojka, 3. DOL, članice, OK Kurent Ptuj : ŽOK Ruše Odbojka, turnir, kadetinje, ŽOK Ptuj Košarka, prvenstvena tekma, kadeti, KK Ptuj : Maribor B Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Prevalje Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Vadba se bo pričela januarja. Uvodno predavanje bo v četrtek, 3. 1. 2008, ob 17. uri v sejni sobi Termalnega parka. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo. Obiščite našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. Sprostitev po plavanju Foto arhiv PZS 29 22. DECEMBER / GRUDEN 2008 PROGRAM januar tfP ¿MeHno Çlidaliià "Ptuj 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si ZA OTROKE 5. 1. Abonma in izven Zlatko Krilit: JAJCE, Gledališče Koper za abonma Kresnička (10.00) in Zvezdica (11.30) ter 28. 1., 29. 1. in Alan Ayckbourn: KALISTO 7, 30. 1. ob 9. 30 in 11.00 — za šole in izven 31. 1. Roald Dahl: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, ob 9.30 in 11.00 - za šole in izven ABONMA TESPIS IN ORFEJ 23. 1. ob 20.00 Noël Coward: SPIRITISTICNA KOMEDIJA, GOML - gledališče za otroke in mlade, abonma in izven ZA ODRASLE IN MLADINO -r . Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« 15. 1. ob 19.00 , J,.. ,, ,. , komedija - odkupljena predstava 18. 1. ob 19.30 rokgre: PAVLEK - 100. ponovitev predstave 19. 1. ob 19.00 AMOS Ptuj: Z mandolino okrog sveta - za izven NA GOSTOVANJU 10. 1. ob 9.15 in 10.30 rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Sežani 13. 1. ob 18.00 Lutz Hubner: Marjetka, str. 89, gostovanje v Črenšovcih 16. 1. ob 19.00 26. 1. ob 19.30 Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« komedija, gostovanje v Narodnem domu Maribor Robert Farquhar: Poljubljanje zMr. Beanom - romantična komedija, gostovanje v Portorožu cftD P t U J Program v januarju KLUBSKI PROGRAMI Čas brez organiziranih dogodkov je namenjen druženju, poslušanju glasbe, zabavi, mladinskim skupinam in organizacijam. Petek, 4. januarja RAZSTAVA »UTRINKI 2007« Pregledna razstava bo prikazala živahno dogajanje v mladinskih programih CID Ptuj v letu 2007. Petek, 11. januarja, ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: PALESTINA - DEŽELA VEČNEGA KONFLIKTA Palestino bo predstavil popotnik Aleš Kustec. Petek, 18. januarja, ob 20. uri LITERARNI VEČER Natalija Gajšek, Sergej Harlamov, Anamarija Meznarič in Amadej Šilak so mladi ptujski pesniki literarne skupine CID. Na literarnem večeru, ki so ga pri- PRIREDITVENI VODNIK pravili z mentorico Kristino Kočan, se bodo predstavili s svojimi pesmimi, za prijetno vzdušje pa bomo skuhali dober čaj. Petek, 25. januarja, ob 20. uri NEPRIJETNA RESNICA Podelitev Nobelove nagrade za mir Alu Goru je priložnost za pogovor o globalnih izzivih, prikazanih v njegovem filmu, ki jih je človeštvu postavilo onesnaževanje okolja. Sobota, 26. januarja, ob 21. uri JAM SESSION Druženje ob glasbi s CIDovim bandom, moderator večera bo Marko Korošec. Vabljeni glasbeniki in poslušalci! SKUPNOSTNI PROGRAMI Sreda, 16. januarja, ob 14. uri MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT: ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH NEFORMALNO UČENJE V CID Ptuj trenutno potekajo: novinarska skupina - ob sobotah dopoldan, literarna skupina - ob sredah ob 16. uri, tolkalska delavnica - ob petkih ob 19. uri, tečaj orientalskih plesov - ob sredah ob 20. uri, žonglerska delavnica - ob sobotah ob 17. uri, tečaj kitare - ob sredah in četrtkih ves popoldan po urniku, elektro delavnica - vsak drugi torek ob 16. uri, tečaj bas kitare - ob sobotah popoldan. NAPOVEDUJEMO: Tečaj igranja na bobne - začetek januarja, prijave se še zbirajo, začetni tečaj oblikovanja gline, tečaj kiparjenja, začetni tečaj znakovnega jezika gluhih, tečaj risanja, delavnice oblikovanja z volno. DNEVNI CENTER Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. ODPIRALNI ČAS Od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure. Vabilo na 8. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka Viktorija Dabič Društvo Zreli vedež Ptuj in Planinsko društvo Ptuj prirejata v sodelovanju z Mestno občino Ptuj v sredo, 2. januarja, že 8. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Pohodniki se bodo zbrali na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča ob 9. uri in krenili po tradicionalni trasi do rojstne hiše Ivana Potrča v Štukih ter mimo Herbersteinove viničari-je do Murkove rojstne hiše na Drstelji. Okoli 12. ure bo zaključek pohoda pri Lackovih na Drstelji, kjer bo podelitev priznanj za pohodnike, ki so se pohoda udeležili že petkrat. Vabimo vse Ptujčane, ki želijo popestriti svoje novoletno razpoloženje s pohodom v naravo, da se nam pridružijo. 30 ČESTITKE / OBVESTILA 21. DECEMBER / GRUDEN 2007 Prijateljem, sodelavcem, ki v srcu nosijo turizem! LEKARNE PTU| LEKARNA PTUj TR5TEN jAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 BO 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKU 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: ¡anuar: 1.1.200b - s.1.2008 14.1.2008 - 31.1.2008 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH PDTEKAjO DD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB 5DBDTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRA| DO 7. URE NA5LEDNjEQA DNE. Pred nami so novoletni prazniki. Čas obdarovanj, praznovanj, druženja in tudi čas, ko se zazremo v iztekajoče se leto in pretehtamo dobre in slabe trenutke in sadove našega dela. Po lastnih močeh smo si vsi prizadevali za dobrobit našega domačega turizma. Iskrena hvala za vaš prispevek z željo, da tudi v prihodnje skupaj soustvarjamo naš turizem. Novo leto 2008 prinaša nove izzive za vse nas. Predstavimo turizem kot našo razvojno priložnost, pozitivno energijo in pripravljenost na boljše sodelovanje. Dokažimo, da slogan »turizem smo ljudje» še drži. V letu 2008 vam želimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in uspehov. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj r VeseLe božične praznike ¡n'srečno novo Leto. Glej zeleno, delaj modro! ! * - VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d. ISO 9001 Q-585 ISO 14001 E:J_37 5 IQNet = NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VZDRŽEVANJE-VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. ' S^h^rsn 31 twt) Stropnik-Langerholc Petra s.p. Prešernova 2 2250 Ptuj Tiskanje velikih fotografij, plakatov, koledarjev r- ,—t ' M m ne Ml USE. > i« Na izbiro več kot 380 različnih koledarjev Srečno 2008 WWW.FOTO-LANGERHOLC.Sl NOVO NOVO NOVO: Samopostrežni terminal FUJICOLOR ORDERJT Fotografije izbirate in naročate sami! - % ~ ÜOuetMllf % 4 Iz vseh digitalnih medijev h^nudh. I.Ii J.1.11.1 >JfH.! IX.d t'««* Ali*« l»V. Ugodni kompleti fotoaparatov i Koledarji Ii« rn¡r ¡m ln liSir [lifts 1 ii'iiI ¡¡¡TT; «M, _ p TTO {fOm* * /5tm} AllwÄk 1 rfi^rff Mp3 predvajalniki € Sansc Express FM IGB Sansa CE¿JO EGB Sansa Shoksr Paketni popusti izdelave fotografij Povečave 20x30 Magični lonček 1 vaici fotografijo it&oe 9S0 € PhotoMachine v* 1 W0(tM & Lonček t vaio fotúq rafi] 0 tO.Oi2€ 6,90 € PI Ptuj: PE Celia. PC Trtor SH>B3. Tí «y Eur*p+m fQlfHtW2-38|L- ÍP1V¿>^ IJ-WJ m T»E*R*M®E re SAVA HOTELS & RESORTS TERME PTUJ d.0.0. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj T.: ++386 2 74 94 100 F.: ++386 2 74 94 520 E.: info@terme-ptuj.si Na Ptuj se Primus vračal Grand Hotel Primus w w vc vc www.terme-ptuj.si GEMINA KLUB GEMINA KLUB 13 v GRAND HOTELU PRIMUS je odprt vsak dan od 20.-02. ure > Četrtek - Jazz glasba > Petek - Disko glasba 70- in 80-tih let > Sobota - Plesna glasba in zimzelene melodije VALENS^ , ,, , v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan WELLN KSS od 9. do 23. ure V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu. Zdravje in lobro počutje... ... je lepo darilo, zato OBDARITE svoje poslovne partnerje, sorodnike, prijatelje ... z darilnimi boni WELLNESS STORITEV. Informacije, tel: 02/ 74 94150 KUPON za T® pOpUSt za vstop za eno osebo (4 ure) v savne in termalne kopeli Flavia v Grand hotelu Primus. Drugi popusti so izključeni. Kupon velja do 31.1. 2008 Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9,2251 Ptuj, ID št. za DDV: SI20241275