Kmefsfta ium foImaCi lelfe hmcfskeg- Hudstfa. (Konec.) Iz spomenice o željah in zahtevah našega kmetskega Ijudstva, ki je bila predana 4. septembra 1930 po načelniku Kmetske zveze Ivanu Šerbineku banu dravske banovine s priporočilom, naj pošlje opis stanja kmetskega ljudstva vladi v Beograd. Ceste i_ vode. Za uspešno delo okrajnih cestnlh odborov je neobhodno potrebno, da se tem odborom prepnsti samostojno izvalanje odobrenih proračnnov. Kakor hitro so proračuni okrajnih cestnih odborov odobreni od kraljeve banske uprave, odnosno od pristojnega miničtrstva, naj je s tem že dana možnost in pravica, da cestni odbori izvršujejo vsa v proračunu predvidena dela po lastni inicijativi, ne da bi bilo treba za trošenje proračunskih postavk še pofiebej prositi za otvoritev kreditov. V iiasprotnem prlmeru preti nevarnost, <Ia se proračuni sploh ne morejo izvrsiti pravočasno in v celem obsegu, ker $e vsako delo vsled številnih komisij ifilno zavleCe in tudi podraži. Zlasti tVelja to za dela, ki jih okrajni cestnl »dbori vršijo v lastni režiji. Tozadevno »pozarjamo na dosedanjo prakso pri fzvajanju občinskih proračunov (osoX»ito v a-vtonomnlh mestih), kjer se ne ^ahteva otvoritev kreditov od nadzorJie oblasti, kl je take proračune odobriJa. Izkušnje so pokazale, da prevelik pirokratizem ubija delo samoupravnih jedlnic, ako se Iste ne upravljajo po inodernih ekonomskih načelih. Uvrstitev bivših okrajnih cest v battovinske. Nujna zahteva je tudi, da fc_ bivSe okraino cesle. kl v odločbi ministrstva za gradbe z dne 14. junija 1929 štev. 16.900 niso navedene kot banovinske (oblastne) ceste ter so vsled tega dcgradirane med občinske ceste prvega reda (§ 5 zakona), pridejo nazaj v npravo banovine, oziroma okrajnih cestnih odborov in da se prdglasijo kot banovinske ceste I. ali II. reda To pa iz sledečih razlogov: Občine so že preobremenjene in nimajo niti finančnih niti tehničnih sredstev za upravIjanje teh cest, za katere so poprej skrbeli okraji ali oblasti iz lastnih proraCunskih sredstev. Ceste bi morale nujno propadati, kar bi povzročilo veliko škodo za narodno gospodarstvo. Podpore revnlm cestnim okrajem. Cestnim okrajem, ki so revnl in neziiigžeI vršiti večje gradnje novih, a potrebnih cest ali drugih neodložljivih investicij, naj zasigura kraljeva banska uprava v svojem proračunu v obliki podpor prispevke preko 50% gradbenih stroškov. Izkazalo se je, da so nekateri pasivni okraji finančno tako šibki, da s težavo krijejo stroške za redno upravo in redno vzdrževanje cest in da se ne morejo posluževati 50% banovinskih prispevkov za novogradnje, ker svoje 50 procentne kvote ne morejo zasigurati in kriti. Krivično bi bilo, ako bi mogli samo bogatejši okraji (ki Imajo večjo industrijo in večjo davtno moC) izvajatl Investlcije, doCim bi pasivni okraji še bolj propadali. Uravnava vod In melioraclje. Spomenica poudarja, kako je bila Spodnja Štajerska iz narodnostnih razlogov od nekdanje avstrijske državne in štajerske deželne uprave v tem oziru zanemariena. Nai se torcj na državnih re- kah obstoječi objekti, ki so v nevarnosti, ne pustijo propasti. Naj se započeta regulacija raznih rek in voda nadaljuje, odnosno naj se z regulacijo nanovo začne. Naj se tudi posveti skrb potrebnim melioracijam v naših močvirnatih krajih in hudournikom ter tudi prepotrebnim vodovodom. Kmetijstvo. Spomenica podrobno oplsuje in tolmači, kako naj bi se podpirale posamezne panoge kmetajstva: vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, hmeljarstvo itd. Vinogradnikom, ki hočejo mesto direktno rodeče saditi žlahtno trto, naj se dajejo brezplačno cepljenke; v legah, ki so za produkcijo kvalitetnih (boljših) vin primerne, naj se dajo vinogradnikom podpore za obnovo vinogradov; premije za izvoz vina naj bi se dale že od 10 hl izvoznega vina namesto dosedaj določenih 50 hl. Ker so zadnji Cas razni sadni škodljivci, osobito cvetoder napravili nažemu sadjarstvu ogromno škodo, se prosi banska uprava, da zviša postavko »podpore in nagrade za pokončevanje sadnih škodljivcevtf. V najizdatnejši meri naj se razdelije sadne škropilnice. Kar se tlče živinoreje, naj bi se, predno minister za poljedelstvo s pravilnikom odredi pasemske okoliše za vsako vrsto živine posebej, vršili po okrajih razgovori, pri katerih naj poleg strokovnjakov sodelujejo praktični živinorejci. Nakup plemenske živine naj se vrši predvsem doma. Pri ocenjevanju plemenjakov naj se nagradi samo domača živina, iz inozemstva nabavljeni plemenjaki naj se samo licencirajo. Da se število plemenskih bikov lažje pomnoži, naj obdržijo občine iz svojega kmetijskega sklada v posameznih slučajilt. tudi prispevek, ki bi ga imele oddajati srezkemu kmetijskemu odboru. Z ozirom na slabe gospodarske razmere bJ tudl bilo dobro, da se obCinam pride na pomoč s podporo, odnosno brezpla2no dodelitvijo plemenjakov. Živinorejski fond naj se porabi izključno za one kraje, Iz katerih je bil nabran. Za prvo pomoS pri živini se naj uvedejo tečaji za pomožne živinozdravnike, kakor jih je od leta 1910 z najugodnejšimi uspehi prirejal bivši kraniski deželni zbor. Kar se tiče napovedanega novega lovskega zakona In zakona o zavarovanju proti vremenskim nezgodam, naj bi se osnutki teh zakonov pred vzakonitvijo poslali Kmetski zvezi v pretres. Ker so v mesecih september in oktober kmetski starši Cesto primorani, da uporabIjajo otroke za pašo, pobiranje sadja, krompirja itd., da vodijo vprežno živino pri jesenski setvi itd., naj blagovoll banska uprava posredovati, da se prošnje in predlogi krajevnih šolsldh odborov za skrajšani pouk v teh mcscili v smislu § 12 zakona o narodnih šolah naglo in njim v prilog rešijo. Davščine. Zaradi obstoječe občutne kmotijske krize postajajo davčna bremena previsoka in pretežka. Zato prosimo, da se zniža trošarina na vino in taksa na živinske potne liste; uldne pa se naj taksa na »ečnio gozdov ter trošarla* na prostovoljne in obvezne dajatve v naturi. Poraba banovinskega proračana. Pri sestavi banovinskega proračuna ao se upoštevali izdatki za nadaljevanje javnih del, ki so bila že započeta. Opaža se pa, da delo zastaja in da se ne nadaljuje v taki meri, da bi bilo pričakovati dovršitve v doglednem času. Na drugi strani je bila v llstih objavljena vest, da so se pri posameznib banovinah pojavili prihranki, ki se bodo uporabili kot olajšava državnega proračuna. Z ozirom na gospodarsko krizo, ki se opaža posebno v okrajih tt-ekdanje mariborske oblasti, ki je dotila svoje glavne dohodke iz prodaje vina in lesa ter žal nima iz tujskega prometa skoro nobenih dohodkov, prosimo, da se iz banovinskega proračuna čimprej nakažejo vsi za nadaljevanje javnih del v banovinskem proračunu predvideni kreditl. Zdrnžitev poslov. Razni zakoni in pravilniki v hvalevrednem prizadevanju, pritegniti k upravi javnih poslov, tičočih se dobrobiti prebivalstva, tudl prebivalstvo samo, določajo snovanje raznih odborov, kojih krajevna kompetenca se krije s sreskimi mejami. Tako imamo posebne odbore: za pospeševanie kmetijstva, za zdravstvo, za šolstvo, za ceste. Če pa primerjamo in seštejemo delokrog teh posameznih odborov, se vidi, da je delokrog isti, kakor je bil svojčas predviden v sreski samoupravi. Ustvarjanje teh mnogobrojnih odborov zadeva na težkoče, razen tega povzroča znatne stroške in nazadnje je tudi težko najti za vsak odbor posebne ljudi, tako da bodo morale biti v vseh teh raznih odborih ene in iste osebe. To je člsto naravno, ker gospodarsko življenje ni ostro razdeljeno na posamezne panoge ampak sega ena panoga v drugo in se te panoge pri izvajanju gospodarskega življenja sploh ne dajo strogo ločiti. Mnenja smo, da bi se dober namen zakonodavca mnogo bolje dosegel, ako se vsi ti posli po vzgledu nekdanjih okrajnih zastopov, oziroma po svoječasni zasnovi sreskih samouprav zdruŽijo v en okrajni odbor. Zato prosimo, da se temu primerno izvrši preureditev In se vsi razni loSeni odbori združijo v okrajni samoupravni edinicl.