Št. 196 (15.640) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČH?AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 cnn UD postoma plačana v gotovini I&UU UK SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1996 Ameriški napad okrepil Sodama Ivan Fischer Združene države so spet prevzele vlogo svetovnega žandarja in spet »kaznovale« Sadama Huseina. Tok-rat pa je njihov poseg Požel mnogo manj odobravanja kot takrat, ko je z blagoslovom Združenih naro- dov, sprožil napad na Irak, potem ko je slednji vdrl v Kuvajt Marsikomu se zdi, da se je Clinton odločil za aapad bolj iz notranjepoh-tiCruh razlogov (predsedniške volitve se namreč zelo hitro bližajo) kot iz realne potrebe, da poseže proti iraški vojski. Ni naključje, da marsikdo ugotavlja, da je sicer iraška vojska prekoračila 36. vzporednik, vendar je Prepoved veljala samo za Polete. Poleg tega, naj bi za Sadamov poseg proti Albini obstajala pisna zahteva šne od kurdskih frakcij. Res bizarna usoda tega naroda: Kurdi so razkropljeni na tromeji med nekom, Sirijo in Turčijo in s° v vseh treh deželah oso- vraženi in ogrože phranitev svoje na identitete so plati davek, ki mu v zj skoraj ni primem. Kakorkoli že, kurdskih frakcij j Vala od Sadama, komaj dočakal, na v Kurdistanu ir nfrese njenih tel “oseg pa je na vss Povzročil veliko nutvih prav med Prebivalstvom. , Na sreCo pa tok nski poseg ni pov vilnih žrtev. Ai rakete so v torek ir Padale na jug Irak ^ kaže res, da ni t®n kot prej, Vec, ameriški damovo dik Verjetno še o vzbudil v lju Ilalni ponos. , Sicer pa države več, Rusija dena z ] ?ni in s hu krizo, da enakovredr ^bu. Tako tokrat lahl I Benetke: GimkUjev film I in »Pordenone Film Fak« BENETKE - Včeraj so na film- osebne narodne identitete). Zvečer skem festivalu predvajali tudi film so na Lidu predstavili tudi novost, La frontiera (Meja) »tržaškega« reži- ki jo uvajajo organizatorji Dnevov serja Franca Giraldija. Film je bil de- nemega filma v Pordenonu, in sicer ležen aplavzov in tudi žvižgov s prodajni sejem in razstavo, kar so strani gledalcev, na srečanju s pu- poimenovali The first Pordenone bliko pa je bilo iznesenih veC ocen o Film Fair. Tako festival kot sejem filmu in o problematiki, ki jo bosta v Pordenonu od 12. do 20. ok-nacenja (iskanje oz. izoblikovanje tobra letos. Na 8. strani ■ Nad škedenjsko železarno I se zgrinjajo temni oblaki TRST - Nad Škedenjsko železarno stavniki grupe Lucchini. Za sindikate se ponovno zgrinjajo temni oblaki, je namreč povsem nemogoče in ne-Lastništvo je zahtevalo uvedbo do- sprejemljivo vsakršno soočanje o dopolnilne blagajne za 250 delavcev (ali polnilni blagajni, do katerega pa bi tretjino vseh zaposlenih), ki naj bi jo lahko prišlo le v primeru, da bodo začelo izvajati že v ponedeljek. Ta potrjena jasna jamstva na politično-poteza pa ponovno odpira vprašanje institucionalni in sindikalni ravni prihodnosti obrata, poudarjajo sin- glede obvez vlade, Dežele in grupe o dikati, ki so se včeraj sestali s pred- izvajanju industrijskega načrta v Na 5. Strani IRAK / Z VČERAJŠNJIMI AKCIJAMI SE JE AMERIŠKA OPERACIJA KONČALA Ponoven napad ameriških tomahavvkov včeraj uničil iraški protiletalski sistem Preplah v Bagdadu zaradi protiletalske ognja, vendar so ZDA zanikale kakršenkoli napad ITALIJA - SLOVENIJA Le skromni odmevi na rimsko srečanje Dini - Kračun RIM, LJUBLJANA - Iraška dogajanja so povsem zasenčila odmeve na obisk slovenskega zunanjega ministra Davorina Kračuna v Rimu. Izmed italijanskih vsedržavnih časopisov namenja pozornost temu obisku edinole La Repubblica, ki z naslovom »Fojbe niso zaustavile italijansko-slovenskega dogovora« povzema tisti aspekt srečanja, ki je bil še na predvečer najbolj sporen ter dobesedno navaja Dinijeve izjave o fojbah. V članku so tudi primemo poudarjene druge teme pogovorov, predvsem stališča o okrepitvi gospodarskega sodelovanja. Tržaški Piccolo je obisku namenil veliko pozornost, s fotografijo in člankom na prvi strani. »Med Italijo in Slovenijo bolj odprta meja« je naslov članka Maura Manzina, na notranjih straneh pa tržaški dnevnik poroča o obisku in navaja vse teme pogovora med ministroma. Tudi vprašanja, o katerih je bil Piccolo v prejšnjih tednih precej radikalen, kot na primer priznanje Unije Italijanov, so obravnavana nadvse konstruktivno. Nenavadno skromno pozornost pa je dogodku namenil osrednji slovenski dnevnik Delo, ki je kratki članek na prvi strani naslovil Fojbe in »novo ozračje«. Čuden naslov, ki ne odraža članka, iz katerega je razvidno, da Kratim in Dini nista govorila o fojbah. O rimskem srečanju objavljamo tudi stališča nekaterih komponent slovenske manjšine v Italiji. Na 2. strani VVASHINGTON, BAGDAD - Združene države Amerike so včeraj vnovič napadle položaje iraške vojske v južnem Iraku in začele nadzorovati južno razširjeno območje prepovedi letenja. Irak je sporočil, da je zaradi ameriških napadov ena oseba umrla, sedem pa je bilo ranjenih. S tem zadnjim napadom se je operacija, po besedah ameriškega predsednika Clintona, zaključila. Vest, da ZDA raketirala Bagdad so v krogih Pentagona odločno demantirali. Predstavniki Pentagona in Bele hiše so sporočili, da so včeraj okoli dveh zjutraj z vojaških ladij v Perzijskem zalivu izstrelili sedemnajst ma-nevrirnih raket To-mahawk. Njihov cilj so bili položaji protiletalske obrambe, radarji ter poveljniški in komunikacijski centri, ki jim jih v torkovem napadu ni uspelo uničiti. Predstavnik Pentagona Ken Bacon je dejal, da je dal ukaz za napad predsednik Bill Clinton. Na Prizorišče napadov K SAVD. ARABIJA O Napadi ZDA , -m KUVAJT -lili M 0lVaV' ŠOLSTVO / ZAČEL SE JE VČERAJ V TRSTU Tižaški in goriški šolniki prvič na skupnem seminarju Danes v Primorskem dnevniku Reakcije na De Benedettijev odstop Presenečenje je bolj izzval način kot samo dejanje, olajšanje v Londonu, zaskrbljenost italijanskih sindikatov. Stran 2 Uvodno predavanje je imel zgodovinar dr. Barnko Marušič TRST - V tržaškem Ku-tumem domu se je včeraj z uvodnim predavanjem dr. Branka Marušiča o sodobnem slovenskem zgodovinopisju in z nagovori predstavnikov slovenskih in italijanskih šolskih oblasti (na posnetku - foto Kroma) začel 31. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. To je prvi seminar za vse šolnike, ki poučujejo na državnih slovenskih šolah v Italiji, saj na osnovi lani sklenjenih meddržavnih sporazumov prvič poteka skupaj za šolnike iz tržaške in goriške pokrajine. Sezona »dvajsetletne« Contrade Tržaško zasebno stalno gledališče je za uvod v letošnjo jubilejno sezono izbralo predstavo v spomin na nepozabnega tržaškega komika Ceccheli-na. Premiera narečnega dela El mulo Carleto bo v petek, 11. oktobra. Stran 5 Zaplenili pol kilograma hašiša Finančni stražniki so v avtomobilu v katerem sta se peljala dva tunizijska državljana odkrili pol kilograma mamila Stran 7 Znane polfinaiistke Monika Seleš, Steffi Graf in Conchita Martinez so prve polfinaiistke odprtega teniškega prvenstva ZDA. Stran 12 OLIVETTI / REAKCIJE NA ODSTOP DE BENEDETTIJA »Presenetljiv način, ne pa sam odstop« Grupo bo vodil F. Coio - Zaskrbljenost sindikatov RIM - Reakcije na odstop Carla de Benedettija, ki po 18 letih zapuSCa krmilo grupe Olivetti, v veliki meri pojasnjujejo, kako je prišlo do tako hitre ločitve med »inženirjem« in »njegovo« družbo. O težavah - tudi v letošnjem prvem polletju je grupa imela precejšnjo izgubo - in o trenjih v vodstvu, predvsem pa o pritiskih tujih močnejših delničarjev, je bilo že dolgo slišati, vendar pa je De Be-nedetti še pred nekaj dnevi zanikal, da ga silijo k odhodu. Izjave olajšanja, s katerimi so londonski finančni krogi komentirah De Bene-dettijev odstop, pa je dovolj jasen dokaz o pritisku, ki so ga tuji vlagatelji izvajali na vodstvo grupe. Povsem drugačne ocene so prišle iz italijanskih gospodarskih in sindikalnih vrst: začudenje je bolj kot odstop sam izval način končnega obračuna oz. »predaja brez boja« sicer zelo borbenega in odločnega »inženirja«. Se bolj do izraza pa prihaja zaskrbljenost nad usodo (nekdanjega) mogotca, predvsem v zvezi z bojaznijo, da zamenjava vodstva pomeni ponovno znižanje števila delovnih mest (v zadnjih letih se je število znižalo že za 15 tisoč enot). Sicer pa Carlo De Benedetti, ki od torka zvečer ni več predsednik in elan upravnega odbora, ne zapušča popolnoma grupe Olivetti, saj ostaja v njegovih rokah (v različnih povezavah) približno 15 ods. delnic. Operativno vodstvo bo v celoti prevzel Francesco Caio, ki ga je izbral prav De Benedetti in mu že julija letos »zaupal« podjetje. Vendar pa sta v veliki spor prišla prav »inženir« in »njegov« pooblaščeni upravitelj, vsi razlogi še niso znani, vendar pa so gotovo med poglavitnimi negativen finančni obračun prvega polletja in drugačen odnos do »nasvetov« bank in ocen angleških in ameriških delničarjev. V novem operativnem vodstvu je tudi De Benedettijev sin Ro-dolfo, novi predsednik pa je Antonio Tesone. Carlo De Benedetti, ki gotovo sodi v zelo ozek krog zelo znanih in do nedavnega vplivnih italijanskih podjetnikov, ima - po splošni oceni veliko zaslug, vendar tudi nekaj napak, ki so novejšega datuma. Ob svojem nastopu je De Benedetti prevedril področje italijanskega podjetništva, ki je bilo po miselnosti precej zastarelo. Njegove največje napake pa se nanašajo na zadnja leta upravljanja grupe, ko velikokrat ni uresničil obljub o obnovi posameznih produktivnih vej. Sicer pa - pravijo po njegovem odstopu - je sam obljubil, da bo šel, če ne bo uravnovesil stanja in bilanca dokazuje, da tega ni storil. Sindikati, uslužbenci in zaposleni v številnih obratih vezanih na Olivetti se sedaj sprašujejo, kakšna bo bodočnost grupe. Ni težko predvideti, da se bo novo vodstvo s specialistom Caiom (uveljavil se je namreč prav z Omnitelom), odločilo za telekomunikacijo in povsem opustilo računalništvo, kar lahko pomeni, da bodo nekatere obrate zaprli. NOVICE Monetarni sklad vzel na znanje upočasnitev rasti gospodarstva RIM - Mednarodni monetarni sklad je vzel na znanje občutno upočasnitev rasti italijanskega gospodarstva; zato je razpolovil predvidevanja o rasti v letu 1996, ki jih je izrazil spomladi: po ocenah, ki jih vsebuje osnutek »World Economic Outlook«, to je šestmesečno poročilo, ki ga mednarodni monetarni sklad dokončuje pred predstavitvijo na letnih zasedanjih ob koncu septemba, se bo notranji bruto proizvod Itabje povišal za 1, 1 -1, 2 od sto glede na 2, 4 od sto, ki ga je monetarni sklad navedel meseca aprila. Bossi: od 15. septembra prepovedan vpis v Cgil, Cisl, Uil BRESCIA - »Od 15. septembra dalje bo na Severu prepovedano vpisati se v sindikalno zvezo Cgil-Cisl-Uil, ker bo moral obstajati padanski sindikat.« Tako je včeraj zagrmel tajnik Severne fige Umberto Bossi pred 2000 osebami na prazniku fige v Concesiu (Brescia). »Kdor je izstradal delavstvo Severa, nima več nobene pravice«, je dejal in dodal, »da bo javni primanjkljaj leta 2000 dosegel kar štiri milijonov milijard Ur.« Giugni predsednik komisije garantov za stavke RIM - Bivši socialistični parlamentarec in minister za delo Cino Giugni je bil imenovan za predsednika komisije garantov za izvajanje zakona o stavkah v poglavitnih javnih službah. Giugni je bil izvoljen včeraj na zasedanju novega telesa, ki je prevzela naloge komisije, imenovane leta 1990 in katere mandat je zapadel v letošnjem juliju. Gi-no Giugni je »oče« statuta delavcev, napisal je in izdal številne publikacije o pravici do dela; bil je tudi med pobudniki zakona št. 146, ki urejuje pravico do stavke v javnih službah. H RIM / FINANČNI ZAKON Rosy Bindi proti ticketu za sprejem v bolnišnice RIM -Včeraj je bil na sporedu drugi krog srečanj med gospodarskimi ministri in ministri, ki upravljajo dotacijske sklade; predmet pogovorov so bila krčenja izdatkov, ki jih bo treba vključiti v finančni zakon za leto 1997. Včerajšnjega sestanka so se udeležili ministrski predsednik Romano Prodi, ministri Franco Bas-sanini, Rosy Bindi, Carlo Azeglio Ciampi ter podtajnika Enrico Micheli in Piero Giada. Medtem pa zvezni sindikati upokojencev zavračajo napade na skrbstveno reformo, ki se je »ne gre dotikati«; ob tem so napovedali »ostro opozicijo« glede morebitnih obremenjujočih ukrepov, ko bi jih kdo želel vključiti v finančni zakon 1997. Minister za zdravstvo Rosy Bindi pa se je odločno izrekla proti možnosti, da bi uvedli plačevanje ticketa za zdravljenje v bolnišnicah; po njenih besedah bi bil tak ukrep neprimeren, ker bi le ponudil alibi, da bi se ne odločno postavili proti zapravljanju v nekaterih bolnišnicah. LIRA ČET PET PON TOR SRE "15139 15139 15119 15159 1514,7 PO OBISKU MINISTRA KRAČUNA V RIMU Pozitivni odmevi komponent slovenske manjšine DF: Tokrat gre zares Demokratski forum Slovencev izraža zadovoljstvo nad konstruktivnim in prijateljskim vzdušjem, ki je prevevalo torkov obisk slovenskega zunanjega ministra Davorina Kračuna pri italijanskem kolegu Lambertu Di-niju. Podpis nekaterih dvostranskih sporazumov in izražena volja, da se želi nadaljevati na tej poti, predstavljata resno jamstvo, da sta obe vladi stopili na pravo pot in da mislita resno in tvorno prispevati k odpravljanju še obstoječih ovir. Za našo narodnostno skupnost pa je posebej pomembna obveza, ki jo je dal italijanski zunanji minister, da bo vlada v kratkem predložila osnutek zakona za zaščito Slovencev v Italiji in da bo podtajnik Fassino s tem v zvezi sprejel naše zastopstvo. DFS je mnenja, da se je treba čim-bolje pripraviti in aktivno sodelovati s predstavniki italijanske vlade, da bi se zakonski zaščitni iter udejanil. V začetku poletja smo se na srečanju Skupnega zastopstva dogovorili, da bomo primerno uredili besedilo zakonskega predloga, ki je sad tega zastopstva. Ker doslej tega nismo storili, bo treba čimprej usesti se za mizo in, upoštevajoč razmišljanja, ki prihajajo iz rimskih vladnih sredin, primerno ukrepati. DFS je mnenja, da gre torkat za res in da ne gre izgubiti priložnosti, da bi naša skupnost aktivno prispevala pri dokončni ureditvi svojega pravnega statusa. V tem smislu se bo DFS aktivizbal, da bi se dogovarjanje in sodelovanje med zamejskimi komponentami čimprej nadaljevala. SSk: Upanje, da se bodo obeti izpolnili Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo zaradi rezultatov in poteka obiska, ki ga je zunanji minister Republike Slovenije Davorin Kračun opravil pri svojem italijanskem kolegu Lambertu Diniju v torek, 3. tim., v Rimu. Srečanje je predvsem potrdilo, da se med državama odpira novo poglavje v znamenju večjega medsebojnega razumevanja in sodelovanja. V tem smislu govorita sporazuma, ki sta ju ministra podpisala, predvsem pa v tem smislu govori temeljni pozitivni ton pogovorov med njima. To je prav gotovo velikega pomena tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in za italijansko v Sloveniji, saj se kakovost odnosov med državama praviloma najbolj neposredno pozna ob državni meji in še posebej v življenju obeh manjšin. SSk pa je še posebej zadovoljna zato, ker je minster Dini na sestanku s Kračunom napovedal, da se namerava italijanska vlada pozitivno lotiti problemov, s katerimi se že dalj časa spopada slovenska manjšina v Italiji. To je tudi v skladu z volilnim programom Oljke in s programskimi obvezami Prodijeve vlade. Minister Dini je med drugim omenil možnost, da bi vlada vložila svoj zakonski osnutek za globalno zaščito naše narodnostne skupnosti, zagotovil pa vsekakor je, da bodo skušali na pristojnih mestih v doglednem času rešiti vsaj nekatere izmed najbolj perečih problemov, ki zadevajo posamezna področja oziroma aspekte življenja Slovencev v Italiji. SSk izraža upanje, da se bodo ti dobri obeti tudi izpolnili. Kar zadeva sam zaščitni zakon pa velja omeniti, da je tudi v tej zakonodajni dobi že predložen v parlamentu osnutek, ki so ga pred dobrimi tremi leti skupno oblikovale najpomembnejše družbe-no-politične organizacije Slovencev v Italiji. V senatu ga je predložila skupina SKP, v poslanski zbornici pa poslanec Union Valdotaine Caveri. Po internem dogovoru skupnega predstavništva Slovencev v Italiji bi moral osnutek dokončno vložiti sen. Bratina s čim Sušo parlamentarno podporo, a to potem, ko ga bo predstavništvo na novo kritično pregledalo. SSk je že dala pobudo, da bi ta pregled opravili, in namerava storiti vsem da bi se izgonih nadaljnjim zavlačevanjem. Omeniti pa je vsekakor treba, da kljub drugačnim zagotovilom doslej ni še prišlo do nobenega neposrednega stika s pristojnim članom vlade, iz katerega bi predstavništvo lahko črpalo tudi koristne elemente za svoje stališče o dokončni predložitvi zakonskega besedila. Do stika bi bilo morali proti z ministrom Bassaninijem, kot kaže pa je to nalogo zdaj prevzel podtajnik pri zunanjem minstrstvu Fassino. Se prej pa se bo s predstavniki manjšine srečala Fassinova kolegica Patrizia Toia. Prišla bo v Trst v ponedeljek, 9. tim., na posvet SSk na temo "Slovenija v Evropski zvezi: nove možnosti sožitja in sodelovanja na krajevni in mednarodni ravni”. Na simpoziju bodo sodelovali še predsednik delovne skupine za manjšine Državnega zbora RS Lojze Peterle, predsednik Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Mi-chl Ebner, predsednik Enotne liste slovenske manjšine v Avstriji Andrej VVakounig, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Sloveniji Silvano Sau in tajnik SSk Martin Brecelj. 4. SEPTEMBER 1996 v URAH 1 £2 S valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1494,00 1533,00 nemška marka 1009,00 1033,00 I francoski frank 293,00 302,00 gf holandski gulden 896,00 923,00 1 s belgijski frank 48,50 60,30 II funt šterling irski šterling 2338.00 2421.00 2403.00 2495.00 S 5 danska krona 260,00 268,00 I! grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1088,00 1123,00 japonski jen 13,60 14,10 ES švicarski frank 1232,00 1269,00 avstrjski šiling 142,60 147,10 35 S norveška krona 232,00 239,00 it švedska krona 224,00 231,00 si portugalski escudo 9,80 10,00 španska pezeta 11,80 12,30 1 avstralski dolar 1181,00 1217,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 $ slovenski tolar 11,20 11,70 $ hrvaška kuna 270,00 296,00 4. SEPTEMBER 1996 v LIRAH 4. SEPTEMBER 199< v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1499,00 1529,00 nemška marka 1014,00 1032,00 ameriški dolar ECU 1514,740 1993 790 francoski frank 293,00 303,00 nemška marka 1019,890 holandski gulden 895,00 920,00 francoski frank 297,620 belgijski frank 48,71 50,51 funt šterling 2372,390 funt šterling 2333,00 2413,00 holandski gulden 909,750 irski šterling 2416,00 2511,00 belgijski frank španska pezeta 49,522 12,063 danska krona 260,00 270,00 danska krona 264,030 grška drahma 6,20 6,80 irski funt 2457,510 kanadski dolar 1087,00 1122,00 grška drahma 6,388 švicarski frank 1237,00 1262,00 portugalski escudo 9,955 avstrijski šiling 142,57 147,07 kanadski dolar 1105,810 slovenski tolar 11,20 11,50 japonski jen švicarski frank 13,903 1252,890 avstrijski šiling 144,940 norveška krona 236,110 švedska krona 227,810 finska marka 335,970 i -----—i MILANSKI BORZNI TRG 4. SEPTEMBER 1996__________INDEKS MIB-30: -0,15% delnica cena var. % . delnica cena var. % Alleanza Ass. _ Italcementi 10.165 + 1,69 Bca di Roma 1.101 -2,48 italgas 5.213 +0,90 Benefton 16.343 +1,54 La Fondiaria 5.630 +0,73 Comit 2.789 +0,50 Mediobanca 8.073 +2,18 Credit 1.700 +0,41 Montedison 951 +0,44 Edison 8.218 +0,76 Olivetti 767 +6,18 Eni 6.678 +1,44 Parmalat 2.052 + 1,88 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.507 +1,12 Fiat 4.500 +0,08 Ras 12.813 +1,78 Gemina 666 +1,06 Rinascente 9.248 +0,52 Generali 32.641 +1,19 Sai 11.988 +0,78 Ifi p. 11.108 +3,13 San Paolo To 9.445 + 1,57 Ifil 3.525 +0,59 Sirti 9.253 +0,47 Imi 11.499 -0,14 Štet 4.722 +0,76 Ina 2.128 +0,51 Telecom Ita 2.905 +0,27 TRST - V tržaškem Kulturnem domu se je vCeraj začel 31. seminar Za učitelje slovenskih Sol Vseh stopenj v Italiji, ki odpira novo poglavje v tem vsakoletnem izpo-Polnjevalno-informativ-Hem srečanju Solnikov ped začetkom Šolskega teta. Na osnovi lani podpisanega meddržavnega sporazuma je namreč se-ttiinar prvič skupen za slovenske vzgojitelje, učitelje in profesorje iz tržaške in goriške pokraji-ne> s Čemer je bil končno odpravljen Se en nesmisel izmed mnogih, ki so posledica nesprejemljive logike ozemeljske - in ne sa-ruo te - delitve slovenske oianjsine v Italiji. Na to na videz manjhno, a po-membno novo poglavje v zgodovini slovenske Sole v Italiji je na začetni slovesnosti opozoril vršilec dolžnosti deželnega Šolskega skrbnika Valerio Giurleo, ki je svoj poseg sicer namenil obcutljive-jnu trenutku prehajanja italijanske Sole na nov, sodobnejši sistem. »Nasa prihodnost je v Soli,« je dejal, »tako kot preteklost, ki jo moramo poznati ln jo projicirati v prihodnost. Sola je merilo sposobnosti neke države, da se posodobi in pripravi na prihodnost, kakovost Sole pa je merilo razvoja in napredka neke druz-oe.« Giurleo je opozoril tudi na temeljni pomen odnosa med znanjem in Posredovanjem tega znanja, kar je naloga šolskih operaterjev. V imenu ministrstva za Solo in šport Republike Slovenije je udeležence seminarja pozdravil državni sekretar gospod Vizija tretjega tisočletja je manjšinski šoli zaradi njene večjezičnosti bližja Zgaga in jim zagotovil, da v Sloveniji intenzivno spremljajo vse, kar se dogaja v tukajšnjih slovenskih šolah. »Cas, ki ga živimo in ki prihaja, bo spet pomembna preizkušnja za vse, zarisujejo se nove brazde in nova razmerja, vrednote pa se spreminjajo,« je opozoril in izpostavil dve temeljni univerzalni težnji: pluralizem in globalizem. Poraja ju usodna prepletenost in soodvisnost problemov ter potreba po iskanju odgovorov, ki gredo onkraj nacionalnih meja. Vloga učitelja in šole se torej moCno spreminja, vendar ostaja nenadomestljiva. Sole so poklicane za posredovanje sistema vedenj in vrednot, a je hkrati vse bolj očitno, da je tradicionalna struktura vednosti, na kateri sloni šolski sistem, že moCno načeta. Nov cas bo Cas pluriling-vizma in multikulturnosti in v tem oziru pridobiva na vrednosti manjšinsko šolstvo, ki mu je vizija tretjega tisočletja naravno bližja. »Pričakujemo, da bodo italijanske šolske oblasti z enako skrbjo, kot jo namenjamo mi Solarn italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, spremljale probleme slo- venske Sole v Italiji, se posebno kar zadeva vprašanje šolske mreže,« je dejal državni sekretar, ki je v zaključku pozdravil novo pridobitev skupnega seminarja za tržaške in goriske slovenske Solnike. Zadnja dva posega na otovritveni slovesnosti, ki jo je vodila (in tudi povzemala oziroma prevajal posege v oba jezika) šolska nadzornica Lučka Barej Križman, sta imela tržaški in goriški pokrajinski šolski skrbnik Čampo in Manini. Vito Čampo se je bolj na široko zadržal pri problemih šol s sloven- skim učnim jezikom in pri odnosih med večino in manjšino v šolskem okolju. Navedel je še nerešen problem štipendij za usposabljanje šolnikov na univerzah v Sloveniji in nepriznanost Sindikata slovenske šole, kar pa je v pristojnosti rimskega šolskega ministrstva oziroma je stvar zakonodaje in specifično še vedno nesprejetega globalnega zaščitnega zakona. Problemi so torej prepuščeni diskreciji perifernih šolskih organov in šolski skrbnik je tako v težavah, ko mora izvajati predpise (npr. o racionalizaciji šolske mreže) tudi v Po naslovom posnetek s slovesnosti ob začetku seminarja za slovenske šolnike, spodaj pa uvodni predavatelj dr. Branko Marušič (Foto KROMA) slovenskih šolah, Čeprav je njihov položaj bistveno drugačen od položaja večinskih šol. K temu je treba prišteti še tehnične vzroke težav s slovenskimi šolami, kot na primer pri uvajanju raznih novosti, kajti na ministrstvu v Rimu nimajo ustreznega informatskega sistema za manjšinske šole. Skratka, tržaški šolski skrbnik upa, da bo mogoče »Cimprej preseči sklicevanje na Londonski memorandum« in njegova določila zamenjati z ustreznejšimi normami, pri Čemer obljublja, da se bodo »slovenskih šol dotaknili samo z namenom, da izboljšajo njihove storitve«. Čampo se je dotaknil tudi vprašanja vpisovanja tujih državljanov v slovenske šole v Italiji, ne samo Slovencev, ampak tudi Srbov, Hrvatov itd., in dejal, da je dotok teh šolarjev mogoC vse dotlej, dokler ne zahteva zvečanja organikov, torej povišanja števila razredov. Po njegovem mnenju zanimanje tujih državljanov za vpis v tukajšnje šole daje sklepati, da so le-te bolj kvalitetne (kar je seveda stvar osebnega mnenja, kajti slovenski državljani se vpisujejo na šole v Italiji nemalokrat tudi zato, ker doma niso uspešno opravili sprejemnega izpita), zraven pa se je pomudil tudi pri problemih z italijanskimi šolami na Hrvaškem oziroma pri poskusih, da bi omejevali vpis neitalija-nov v te Sole. Pri tem je Čampo zbudil ostro reakcijo ravnatelja učiteljišča Sama Pahorja, ki je »razgibala« zbrano ozračje, a se je hitro utišala s simpatičnim in avtoironije zvrhanim posegom go-riskega skrbnika Manina. S svojim južnjaškim naglasom in veliko neposrednostjo je nazorno pokazal, da je razumevanje tudi stvar dobre volje in resnične želje po dobrih odnosih med slovensko in italijansko šolo in torej med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, o svojih delovnih izkušnjah v Gorici pa je zagotovil, da so ga obogatile prav zato, ker je odkril neizmerno jezikovno in kulturno bogastvo slovenskega naroda. Vlasta Bernard Branko Marušič: Spoznavati preteklost v pravi človeški luči Tema, ki so jo prireditelji letošnjega 31. seminarja za slovenske šolnike v Italiji, v prvi vrsti svetovalec slovenskega šolskega ministrstva za slovenske Sole v Italiji prof. Evgen Dujc, zaupali zgodovinarju, uglednemu muzejskemu kustosu dr. Branku Marušiču za uvodno predavanje, je vse prej kot lahka. Ne samo, ker je poučevanje zgodovine v šolah nasploh zelo občutljivo vprašanje, ampak predvsem zaradi prehodnega trenutka, v katerem se nahaja slovensko zgodovinopisje. Nič čudnega torej, če je predavatelj sam priznal, da je »pri zbiranju gradiva za svoj referat naletel na premnogo ovir, ki so onemogočile, da bi bil izdelek popoln in da bi odslikal tisto, kar se resnično dogaja v zgodovinopisju na Slovenskem danes.« Večji del svojega poročila je tako Marušič namenil predzgodovini današnjih razmer, kjer po njegovem nmenju »tiči prenekateri odgovor na vprašanja današnjih dni«. Prelomni dogodki v zgodovini slovenskega naroda so namreč vselej vplivali tudi na razmere v zgodovinopisju, kar je predavatelj nazorno pokazal z bogato bibliografijo. Marsikdaj, in posebno v zadnjih dveh desetletjih se je zgodovinopisje zreduciralo na golo polemiko, ki pa je imela za posledico, da se je slovenska inačica ideološkega marksizma razkrojila še pred osamo- svojitvijo Slovenije. »Slovensko zgodovinopisje se nahaja v posebnem položaju, v katerem se zrcali čas v vsej svoji pestrosti, pravijo, da je še vedno tranzicijski, da je čas, ko se še vedno ustvarja nova podoba slovenske družbe,« ugotavlja dr. Marušič, ki odklanja mnenje, po katerem naj bi bile trenutne razmere v slovenskem zgodovinopisju zmedene. Predavatelj zavrača tudi tezo o nekakšnem dvojnem zgodovinopisju, uradnem in neuradnem, pri čemer ugotavlja, da je »neuradno«, tisto, ki naj bi bilo svobodno, neobremenjeno s politiko in ideologijo, velikokrat zelo podobno tistemu, ki je bilo uveljavljeno v časih enozvočja. V svojo analizi se Marušič potem pomudi pri razpravi o slo-vensko-italijanskih odnosih in pri delu sloven-sko-italijanske kulturnozgodovinske komisije, ki ima na dnevnem redu tudi probleme, o katerih se zlasti te dni veliko piše v italijanskem tisku. »Komisija bo svoje delo dokončala ob koncu letošnjega leta, če naj bi prišlo v javnost, pa bosta odločili obe vladi,« napoveduje dr. Maiušič, ki ugotavlja, da so »tudi tu vsekakor potrebne revizije, kot so potrebne tudi v zvezi z odnosi z ostalimi državnimi sosedi«. Ob tem se postavlja vprašanje o spremenjenih pogledih na zgodovino zahodne Slovenije, meni predavatelj, ki pa opozarja, da je potreben pretres dosedanjega dela, in to zaradi bodočih raziskav in ne zato, ker bi bile dosedanje naloge slabo ali dvomljivo opravljene. Dr. Marušič je svoj referat zaključil s temeljnim vprašanjem, kako je s slovenskim zgodovinopisjem in s slovenskimi zgodovinarji danes. »Težko bi govorili o brezpotju ali magnetnem polju, v katerem busola neprestanoma niha in mnogokrat z velikimi preobrati. Zgodovinopisje je vendar živa potreba vsakega razdobja v življenju človeške družbe ter je nemir, posledica raziskovalnega dela in zamisli. Zgodovinopisje si je po letih enosmerja prav kmalu opomoglo tudi zato, ker je v precejšnji meri hranilo kritične pomisleke tudi takrat, ko so le-ti bili nezaželeni. Iz izkušenj preteklosti pa se morajo zgodovinarji marsikaj naučiti, da se ne bi kolo zgodovine vračalo, da ne bi postali žrtve drugačnih ideologij.« To je naivnost, ki jo je danes zaznati v Sloveniji, je zaključil predavatelj, ki meni, da bi bilo v resničnost sprememb mogoče verjeti le pod pogojem, če bi se tudi zgodovinarji uspeli dvigniti nad vsakodnevne politične in ideološke strasti in tako začeli spoznavati preteklost v pravi človeški luči. GLOSA Kako spremlja vprašanje fojb Italijanski tisk Jože Pirjevec Osrednja misel, ki jo je mogoCe izluščiti iz gore člankov, objavljenih v italijanskih časopisih v zadnjih tednih na temo fojb, je naslednja: »Pobiti so bili samo zato, ker so bili Italijani«. Ta trditev vsebuje v sebi nekaj sporočilnih elementov, ki jih morda ni odveč razčleniti. Gre v prvi vrsti za bolj ali manj zavestno primerjanje italijanskega naroda z židovskim. Kakor so bili Judje žrtve ho-lokausta le zaradi rase, tako so postali Italijani v naših krajih cilj genocidskega preganjanja samo zato, ker so pripadali dvatisočletni latinski kulturi. To pomeni seveda, da so bili Italijani kot nedolžno jagnje, vzvišeni nad zgodovino in njenim umazanim dogajanjem, nezmožni, da bi se v njej kakorkoli omadeževali. Taki predstavi o sebi se seveda postavlja ob bok podoba nasprotnika, Jugoslovana oziroma Slovenca ali Hrvata (Srba ne) kot zverinskega klavca, ki iz-tika oCi, nabada ljudi na kole, jih žive meCe v jame, ker si v svojem divjem nacionalizmu skuša prigrabiti Cim veC zemlje. To sporočilo, ki seveda nima v svoji abstrakciji z zgodovino nobene zveze, so italijanski mediji, od televizije do najuglednejših vsedržavnih listov - razbobnali s tako zagledanostjo v svojo resnico, da se človek sprašuje, kaj bolj drži: gre za cinično potezo na bulvarsko raven padlega novinarstva, kateremu pride v Času avgustovskih kislih kumaric vse prav, ali za še bolj cinično odločitev določenih crno-rdecih krogov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da je treba na »vzhodni»meji ustvariti normalne sosedske odnose. V prid prvi tezi govori nizki nivo današnjega italijanskega Časnikarstva, ki so ga opazili praktično že vsi kolikor toliko razgledani ljudje, ki ga denunci-rajo sami najvidnejši italijanski politiki in ki sili vCasih k misli, da z narodom, kateremu odgovarja tak tisk, nekaj ni v redu. Očitno gre za vsesplošno intelektualno in moralno poplitvitev, kjer zakoni dobrega Časnikarstva, da je treba novice preverjati., da jih je treba z raziskovanjem poglobiti, da je treba razlikovati med dejstvi in komentarjem, nimajo nikakršne teže več. Poglavitno je na takšen ali drugačen naCin vzbujati zanimanje publike, jo žgečkati s seksom ali grozljivkami, skratka, jo zabavati prej kot informirati. Drugi odgovor kaže v smer načrtnega in usmerjenega pisanja ter obveščanja. Kampanja, ki si jo je v zadnjem času znova privoščil italijanski tisk, preveč spominja na podobne kampanje iz fašističnega ali nacističnega obdobja, da bi ne vzbujala sum orkestrirane akcije. V kakšni meri je takšno početje lahko uspešno, smo imeli priliko videti na Balkanu, kjer sta uvodni takt v tragične vojne dogodke zadnjih let dala srbski tisk in televizija. • Naj zaradi analogije samo spomnim na televizijsko razkazovanje kosti tistih, ki so bili med vojno žrtve ustaškega režima, na vsesplošno enačenje Hrvatov s Paveličevimi krvniki, na trditev, da so Srbi samo ostanek poklanega naroda. Za vso to propagandno dejavnostjo, ki je zaradi reakcije odločilno pripomogla k vzponu hrvaškega nacionalizma in k Tudjmanovi uveljavitvi, je bila Mi-loševiceva agresivna in velikosrbska politika, za katero je plaCal račun v prvi vrsti sam srbski narod. V poročilu mednarodne komisije o vzrokih prvih dveh balkanskih vojn leta 1912-1913 piše: »Resnični krivci te dolge liste eksekucij, ubojev, požigov, masakrov in strahot niso balkanski narodi ...Resnični krivci so tisti, ki so zapeljali javno mnenje, izrabili nevednost ljudstva za širjenje vznemirjajočih glasov, bili plat zvona in šČuvali k sovraštvu...... Ali ni mogoče te besede, ki stoje kot moto k pravkar izdani knjigi »Kovanje vojne - mediji v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini», uporabiti tudi za današnji italijanski tisk? ODPRTA TRIBUNA : :',-Y ____ -• v*; v- - . . . .*• •• . Te vrstice pišem kot elan openske srenje, ki se zavzema za ponovno uveljavitev srenjske lastnine in zgodovinske pravice do upravljanja srenjskih površin, ki so jo staroselske družine že zdavnaj uživale. Skupno vaško lastnino, ki so si jo naši predniki pridobili po pripo-sestvovalnem postopku in jo vknjižili v zemljiške knjige in jo upravljali po načelu krajevne samouprave, je skušala že od druge polovice prejšnjega stoletja, nacionalistična tržaška občina z izkrivljenim tolmačenjem pojma »La Comune« kot »II Comune« odtujiti in si jo je delno prisvojila - skoraj popolnoma v Gropadi in Bazovici. Fašistični zakon iz leta 1927 pa je srenjsko lastnino in z njo povezane pravice spremenil v pravico do uživanja. Lastniki so tako postali jusarski upravičenci in nekdanjo samoupravo je zamenjala občinska uprava. Na osnovi nove zakonodaje je prefektura po vztrajnih zahtevah raznih manjšinskih strank in organizacij (vidno vlogo je pri tem imel nekdanji odbornik tržaške občine, Aleš Lokar, katerega sem zalagal s potrebnim gradivom) pred malo veC kot desetimi leti razpisala volitve za ločeno upravljanje ju-sarskih površin. Marsikje je srenjska lastnina ostala neokrnjena, bodisi, ker je kaki srenji uspelo, tako padriški, zmagati na sodišču, bodisi ker so si srenje, zlasti v kraških občinah, ponovno pridobile nekdanjo lastnino. S proučevanjem starih dokumentov in zlasti zemljiških knjig se je izkazalo, da mnogo srenjske imovine takratnim fašističnim oblastem ni uspelo spremeniti v površine podvržene jusaskim pravicam, to je pravici do uživanja pridelkov (v glavnem gozdovi in pašniki). Čedalje več naših ljudi se zaveda, da so potomci staroselskih družin, ki so v stoletja trajajočem naporu izoblikovali oziroma sooblikovali krajinsko podobo tržaško-goriškega Krasa. Gre torej za pomembno obliko slovenske prisotnosti na tem ozemlju in za oživljanje zgodovinskih pravic, ki jih je priznavala habsburška vladavina v teh krajih. Gre za vprašanje, ki bi moralo biti v ospredju zanimanja vseh tistih, ki jim manjšinska zaščita kaj pomeni in ki kot nerešeno nepremičninsko vprašanje sodi na mizo dvostranskih pogajanj med Italijo in Slovenijo. Med kratkoročnimi in dolgoročnimi koristmi Pri novem deželnem zakonu o parkih gre v luči manjšinske strategije za ločevanje med kratkoročnimi in daljnoročnimi koristmi... Na eni strani se novi zakon hvah kot zgodovinski dosežek, češ saj bo zaščitena območja in kraški park upravljala naša Kraška gorska skupnost in da je to vsekakor največ, kar se je v danih razmerah dalo doseči. Tako župan Lavrenčič iz Doberdoba. Na drugi strani pa tisti, ki pravijo, da je novi zakon o parkih pomanjkljiv in to iz razlogov, ki jih bom na kratko opisal. Tu ne gre za kake osebne ah strankarske koristi (SSk in še koga), temveč za to, ah bomo znali uveljaviti ta neprecenljivi kapital skupne lastnine na primeren način, ki najbolj ustreza dolgoročnemu zavarovanju enega izmed temeljev vsake narodnost- Ali je novi deželni zakon o parkih največ, kar je bilo mogoče doseči? Vladimir Vremec ne manjšine, če res nočemo zdrkniti na raven zgolj jezikovnih ali verskih manjšin. Na gre namreč zanemarjati neizogibnosti klestenja javnih izdatkov in manjšanja javnega dolga v skladu z zahtevami Maastrichta, čemur se Prodi ne bo mogel izogniti in kar bo, Ce tega ne bo storil, morebitni politični zasuk v državi ah v deželi prinesel še v bližnji prihodnosti, to je odpravo dvojnikov, se pravi, da bodo ukinili ah Pokrajine ah Gorske skupnosti, morda celo obe, Ce se bo krepil vpliv in pristojnost: občin. Prav zaradi te nevarnosti so dediči velikanskih skupin površin (ki sestavljajo 77 % petih zaščitenih območij na tržaškem in goriškem Krasu ter nad 95 % bodočega Kraškega parka) skupaj s predstavniki lastnikov, ki so obenem tudi dediči oziroma solastniki srenjske imovine, zaceli opozarjati merodajne politične dejavnike k večji opreznosti in predlagali nekaj popravkov v duhu soupravljanja. Pa tudi v duhu poznavalcev hib sodobne družbe, ki svetujejo več soupravljanja kot upravljanja, ter veC sovladanja ljudstva kot vladanja v imenu ljudstva. Skupnost srenj je predlagala, da se v v zakonskem besedilu izrecno omeni možnost, da dežela oziroma Gorska skupnost lahko sklepa konvencijo tudi s Skupnostjo srenj glede upravljanja parka. Deželna vlada je predlog zavrnila, pa tudi kompromisni predlog, ki ga je podprla tudi SKP in celo naravovarstveniki, da bi v upravni svet stopila tudi Skupnost srenj, kot zastopnica srenjske, to je skupne, a hkrati zasebne lastnine. O tem je pred kratkim pisal tudi svetovalec Ghersina (glej PD od dne 30. avgusta.) Poznavalci deželne politike pravijo, da tega ni hotela vodilna sila v deželni koaliciji, se pravi DSL. Očitno je prevladala usmeritev, ki s6 ji bolj pri srcu trenutne strankine koristi kot daljnoročne koristi slovenske manjšine, katere naj bi bila branila do še pred nekaj leti tako dosledno. Zakaj se naSa dežela ni zgledovala pri deželi Veneto? Tudi srenje iz Gortine d’Am-pezzo so naletele na nerazumevanje s strani deželne birokracije in ministrstev, vendar so deželni politiki dosegh priznanje pomena in vloge stoletnih običajev in so Skupnosti srenj iz Gortine d’Ampezzo brez kakršnih koli omejitev (kot to dela deželni zakon št. 3/96, ki določa, da mora biti več kot 50 % upravičenih dedičev nekdanjih srenjskih družin) in so ji z zakonom št. 21 iz dne 22. 3.90. priznah pravno osebnost in pristojnost bodisi pri pripravi razvojnega in varstvenega načrta bodisi pri upravljanju parka ampeških Dolomitov. S tem so uzakonili prakso starodavne krajevne samouprave, v skladu z evropsko listino o krajevni avtonomiji in to še pred državnim zakonom št. 394 iz leta 1991, ki predvideva, da se upravljanje zaščitenih območij lahko prenese na gorske srenjske skupnosti. V pričakovanju, da bo omenjeni deželni zakon o goratih področjih povrnil našim srenjam pravno osebnost, bi tak odstavek v deželnem zakonu o parkih, ki bi omenjal Skupnost srenj, če že ne kot upravljalca parka, pa vsaj kot soupravljalca, pomenil jamstvo za še drugačno obliko upravljanja naravnih dobrin, ki se nahajajo na ozemlju avtohtone manjšine. Bojim se, da je slovenska manjšina kot celota izgubila priložnost dolgoročnega zavarovanja svojih koristi in pravic. Zakaj omenjeni zakon nosi v sebi še druge zaskrbljujoče pomanjkljivosti. Neupoštevan predlog o znanju slovenščine s strani čuvajev parka Ni prepričljiva trditev, da itak KGS, kateri bo poverjena pristojnost upravljanja parka, posluje dvojezično in se torej ve, da bo prihodnja ustanova, ki bo upravljala park, izraz slovenske prisotnosti na tem ozemlju. Iz izkušenj vemo, da stopnjo demokratičnosti neke družbe meri na najnižji ravni, takorekoč na terenu, kjer imajo tako domačini kot ostali državljani največ stikov z izvršilnimi organi. Skupnost srenj je predlagala, da pride tudi nadzor nad parkom v pristojnost KGS oziroma ustave za park. Cernu ima naša dežela poseben statut, Ce že ne zaradi prisotnosti avtohtone slovenske manjšine? Cernu dobljena bitka z razsodbo tržaškega sodišča štev. 309/96 in z njo povzan dolgoleten napor do priznanja pravice uporabe slovenščine v stikih z javno upravo? Kako misli upravni svet Kraške gorske skupnost in z njo slovenski župani popraviti to skrajno omejevanje ustavne pravice Slovencev, ki naj bi jo ščitili Londonska spomenica o soglasju, Osimski sporazum in člena 3 in 6 deželnega statuta? Je taka zahteva tako moteCa za javni mir v deželi, je to že »kon-fliktualnost«, o kateri govori in piše podpredsednik deželnega sveta, Miloš Budin? Zaradi fojb in mogoče tudi Bosne? 2e res splošno vzdušje ni posebno naklonjeno Slovencem, a ne gre prezreti dejstva, da modri politiki kot Cecovini in vrsta osebnosti pozivajo k bolj doslednemu upoštevanju pravic slovenske manjšine. Ali je postopnost po kapljicah največ, kar v tem trenutku lahko dosežemo? Ah ne bi tudi pri urejanju oziroma vzpostavljanju zgodovinskih pravic naših srenj (kjer smo prepuščeni samim sebi in dobri volji kakega strokovnjaka na pravem področju samo ene krovne organizacije, medtem ko bi pri tako zapletenih pravnih vprašanjih potrebovali mnogo več pomoči), tudi nekaj storil tržaški župan Illy, Ce ko se zavzema za postopno reševanje slovenskih problemov in je v tem oziru tudi neredil nekaj pomembnih korakov? Kaj ko bi začel postopno popravljati škodo, ki jo je utrpela srenjska lastnina in zaCel vzpostavljati prejšnje stanje? Ce to pravno ni mogoCe, pa je to verjetno v dometu pristojnosti italijanske države. Pričakujemo, da bo kak predstavnik Oljke sprožil v parlamentu vprašanje vračanja srenjske imovine v pravno ustrezni obliki in da se bo nadziral postopek vračanja pravne osebnosti našim srenjam ter da bo prišlo že v kratkem do popravka deželnega zakona št. 3/96 v prej omenjenem smislu z odpravo protiustavne omejitve glede izvajanja določil za pridobitev pravne osebnosti srenj, torej tudi zunaj goratega področja. Bo v tej točki naša dežela pokazala malo več naklonjenosti do naših zahtev? Novi izzivi sedanjega družbenega trenutka Okvir tega zapisa ne dovoljuje poglobitve se drugih vprašanj, a na kratko lahko zapišem, da je predlog Skupnosti srenj po soupravljanju Kraškega parka (seveda s konvencijo) najbolj v skladu z zahtevo po manjšanju birokratskega aparata v državi. Aktivnih pobud pri upravljanju parka pa tudi ni moč izvajati brez nosilcev teh pobud in še manj upati na prispevke Evropske zveze, saj ta praviloma podpria le takšne načrte, ki na aktiven način, to je s sodobnejšimi in primernimi oblikami živinorejske dejavnosti, rešujejo vprašanje nege krajine. Kako bodo javni upravitelji sami reševah vprašanje podjetništva, Ce ne s prizadetimi domačini? Pri tem ne bodo prišh daleč s tezo, da je narava, torej Kraški park, dobrina vseh občanov. Lepo je obljubljati pravice, vendar je treba najti nekoga, ki bo pripravljen prenašati bremena, ki jih prinaša uporaba naravnih dobrin. V kolikor bodo prizadeti domačini aktivno soudeleženi pri upravljanju, bodo lahko dah primeren prispevek. Bremen in dela za nego okolja se ne da pričarati s pozivi (prostovojne akcije raznih naravovarstvenih združenj so se na Krasu odvijale v povprečju kakih treh let in v zadnjem desetletju in ene vsakih pet let v zadnjih dveh desetletjih. Ce bodo srenje, zaradi ošabnosti nekaterih pohtikov pri KGS - to že spominja na obdobje enoumja - potisnjene na rob odločanja in soodločanja, potem res ne vem, kako bodo s pičlimi sredstvi 60 milijonov na leto za vsako zaščiteno področje in 1 milijarda za vse občinske oziroma medobčinske parke v deželi), naši javni upravitelji zmogli uresničih zamisel aktivne zaščite. Vsa zadeva načenja tudi politično prihodnost Oljke pri nas in njenih obljub po krepitvi oblik civilne družbe, ki večajo vpliv občanov, zlasti prizadetih domačinov. Poslanec Camerini je že podprl predlog Skupnosti srenj po iskanju gospodarsko sodobnejših rešitev pri upravljanju Kraškega parka, po vzgledu iz Gortine dAmpezzo, o katerem je potekal posvet v Padričah pred dvema letoma. Na voljo je tudi lani izšla drobna knjiga o posvetu. Ni res, da oživitev srenj vodi v narodnostni geto, saj so se srenje znale povezati s srenjami naše dežele in drugih dežel. Pa tudi v članstvu je precej italijansko govorečih dedičev, ki so prav tako potomci staroselskih družin, ki cenijo svoje slovenske korenine. Pa tudi v jusar-skih odborih je že nekaj pripan-dikov italijanske narodnosti, takih, ki so se znali približati domačinom in ki spoštujejo njihove tradicije in zgodovino. "CŠPET KR1ZM POLOŽAJ / VČERAJ SESTANEK V NEDELJO SREČANJE NA SKGZ Temni oblaki nad železarno 250 delavcev v dopolnilni blagajni Predstavniki sindikalnih organizacij Fiom, Fina in Uilna ter predstavniki grupe Lucchini, ki je prevzela skedenjsko železarno, so se včeraj sestali na sedežu industrijcev, da bi proučili zahtevo lastništva, ki namerava uvesti dopolnilno blagajno za 250 delavcev, ali za tretjino vseh zaposlenih. Dopolnilo blagajno naj bi lastništvo zaradi velikih težav na tržišču uvedlo že s ponedeljkom 9. t.m. Po sestanku so sindikalne organizacije izdale tiskovno sporočilo, v katerem uvodoma ugotavljajo, da lastništvo pogojuje celovit začetek investicijskega naCrta na jasnejša stališča vlade glede spoštovanja sprejetih obvez; le-te se predvsem nanašajo na spoštovanje toCnih in jasnih terminov za začetek prodaje električne energije družbi Enel. »Tako stališče - poudarjajo sindikalne organizacije - je že samo po sebi zelo hudo, grupa Lucchini pa ga iznaša leto dni po prihodu v Trst; Poleg tega je tudi zelo kontradiktor- no z obvezami, ki jih vsebuje industrijski načrt ter dejansko ponovno odpira vprašanje o prihodnosti ške-denjskega obrata.« Sindikalne organizacije Fiom, Fim in Uilm pri tem odločno poudarjajo, da sta v takem stanju vsako soočanje ali pa sporazum o dopolnilni blagajni povsem nemogoča in tudi nesprejemljiva. Obenem pa dodajajo, da bosta soočanje ali dogovor o dopolnilni blagajni možna le v primeru, da bi bila ponovno vzpostavljena toCna jamstva na politicno-institucionalni ter sindikalni ravni; zadevati pa bi morala obveze, ki so jih rimska vlada, deželna uprava Furlanije Julijske krajine in grupa Lucchini že sprejeli glede celovite uresničitve industrijskega naCrta. Sindikalni predstavniki so zato zahtevali takojšnje aktiviranje deželne uprave za Čimprejšnje sklicanje vseh zainteresiranih strank na ministrstvu za industrijo, ki ga je deželni odbornik Moretton že vCeraj zahteval. LDS potrjuje svojo skrb za manjšino Potrebna je sistemska pomoč matice Spomin na Bazoviške žrtve »Bazovica’, simbol odpora našega ljudstva v borbi proti fašizmu« -tako smo pisali pred petdesetimi leti in tako lahko zapišemo še danes v spoštljivo potrditev vrednosti zgodovinskega spomina, brez katerega je vsaka skupnost veliko bolj izpostavljena razkrojeval-nim silnicam. Zato se okrog 6. septembra redno vračamo na bazov-sko gmajno, kjer stoji spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, žrtvam fašističnega nasilja v naših krajih. Tokrat se bomo v Bazovici zbrali v nedeljo, 8. septembra ob 15. uri. Na spominski svečanosti bosta letos govorila Miran Košuta in Gior-gio Canciani. Obisk poslancev LDS Toneta Anderliča, Jadranke Sturm Kocjan in Toneta Partljiča pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi je bil neformalen in prijateljski, saj gre med drugim za osebnosti, ki so povezane z življenjem manjšine in njenim utripom. SluCaj je nanesel, da se je srečanje odvijalo ravno med obiskom slovenskega zunanjega ministra v Rimu in že kmalu je bilo znano, da so se optimistično izražena pričakovanja predstavnikov SKGZ in LDS o uspehu rimskega srečanja uresničila. Delegaciji sta uspešno izgradnjo prijateljskih odnosov opredeb-b kot nujnost s katero ne gre zamujati, ne fojbe ne drugačno prekopavanje preteklosti pa naj ne bodo ovira za trezno usmeritev odnosov v prihodnost. Predstavniki SKGZ so slovenskim poslancem posredovali najnovejše informacije o dogajanju v zvezi z manjšino, ki še vedno živi v stanju negotovosti in pritiskov, ob pomanjkanju konkretnih ukrepov, ki bi omogočili nosilnim dejavnostim manjšine ne le preživetje, ampak tudi kolikortoliko normalno življenje in razvoj. Sturmova, Anderlič in Partljič so podčrtali pomen resolucije o manjšinah, ki jo je v začetku poletja sprejel slovenski parlament. Poslanci LDS so se še zlasti zavzeli za uveljavljanje načela, da so manjšinske skupnosti subjekti, ki jim iz matice nihče nima kaj diktirati. LDS je med drugim manjšinsko vprašanje tudi jasno uokvirila v volilni program za novemberske parlamentarne volitve. Resolucija, ki jo je sprejel slovenski parlament, pa mora biti po mnenju poslancev LDS podlaga za čimprejšnjo odobritev zakona za sistemsko pomoč matice manjšini. Sturmova, Anderlič in Partljič so se na srečanju s predstavniki SKGZ tudi odločno zavzeli za to, da se takoj konkretizira že odobrena pomoč slovenske vlade Primorskemu dnevniku, poseben poudarek pa so namenih tudi potrebi po takojšnjem ukrepanju slovenske vlade v zvezi z ogroženimi slovenskimi podjetji v Benečiji. SINDIKALNI PROTEST Juhi pred občinsko palačo skupščina uslužbencev Spričo odprtih vprašanj, ki že dolgo otežkoCajo delo občinskih uslužbencev, ki so zaposleni v oddelkih za mestno cistoCo ter za vzdrževanje cest, grezničnega omrežja in zele-njh površin, je CGIL sklicala javno skupščino, . bo jutri od 9. do 12. ure na Trgu Unita. Na niei bodo sindikalni predstavniki javno razkrili Pomanjkljivosti občinske uprave, ki po njihovem mnenju ni zmožna, da bi omenjene službe “olje delovale. Po mnenju sindikalne organizacije bi se °btinski delavci teh sektorjev lahko kosali z ®mm, ki ga v istih sektorjih opravljajo zaseb-iki. To pa bi lahko storili le pod pogojem -do-a]a CGIL- da bi vodstvo omenjenih občinskih mzb ubralo pot načrtovanja in kot zasebniki Uvedlo meritorne kriterije; drugače povedano: Pjavicne poviške za uslužbence na osnovi Jmove profesionalnosti in pa dodatno število u°vih uslužbencev, ker so sedanji z delom preobremenjeni. V soboto v Rižarni koncert »Pesem za spomin« V soboto ob 20.30 bo v Rižarni pri Sv. Soboti (v primera slabega vremena pa ob isti uri v gledališču Rossetti) veliki koncert »Pesem za spomin«; prirejajo ga delovna skupina »Mladi«, ki deluje v okvira delovne skupnosti Alpe Jadran, Dežela FJK in Tržaška občina; med prireditelji pa so še mestni muzej Rižarne, tržaška židovska skupnost, ANED, VZPI in deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja. Na koncertu bodo nastopile glasbene skupine in zbori iz dežel delovne skupnosti Alpe Jadran, namen prireditve pa je predvsem opozoriti in privabiti mlade generacije na vprašanja miru, solidarnosti in boja proti vsem oblikam nasilja do človeka. Na koncertu bo nastopil 50-clanski mladinski zbor »Živa glasba« iz Mauthausna, ki je bil ustanovljen leta 1981 in se že vrsto let predstavlja z repertoarjem spevov, ki izvirajo iz koncentracijskih in uničevalnih taborišč. Poleg njega bodo na koncertu s klasično, baročno, folkloristično in ljudsko glasbo nastopili solisti in glasbene skupine iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Koncert v Rižarni se uokvirja v dejavnost de- lovne skupine »Mladi«, ki že okrog pet let skuša s svojimi nastopi senzibib-zirati mlade in jih vzgajati k miru. Med raznimi pobudami, ki jih je delovna skupina »Mladi«izpeljala lahko opozorimo na mednarodno zasedanje, ki je bilo v Milanu nemenjeno vprašanju otrok v vojni v bivši Jugoslaviji (maja 1994), seminar o mladinski identiteti med državo, dražbo, narodom in narodnostjo (meseca oktobra 1994 v Gorici), štiri poletne tabore, od katerih je bil zadnji pred nedavnim med Curatonejem in Sol-ferinom - v krajih bojev itabjanskega preporoda. TEATER LA CONTRADA / JUBILEJNA SEZONA MNENJE SEVERNE LIGE Plodnih 20 let delovanja Pozitiven obračun in veliko načrtov - Za začetek »Cecchelin« pit v® sezone: obletnico setlethicc lupino I Preraslo v : usko ustai Pozitive: ličiKO »oblasten pednik Or ^isei Macedo: ne zadev dališko 1 oceni je okoliščin in tako ustano' deželni] so u Stalno Bobbio med predstavitvijo Contrada in videmski center CSS, pristopilo pa naj bi tudi Slovensko stalno gledališče. Tudi tokrat začenja gledališče La Contrada sezono z lastno produkcijo, s predstavo v tržaškem italijanskem narečju El mulo Carleto, posvečeno velikemu tržaškemu »lahkotnemu« ko- miku Angelu Cecchelinu. V sezoni, ki se bo zaCela v soboto, 11. oktobra, bo gledališče La Contrada predstavilo še eno lastno postavitev (Aldo De Be-nedetti - Non ti conosco piu, Ne poznam te več), ostalih Sest predstav pa bodo odigrala gostujoča gledališča. Pri sestavi abonmajske sezone so tokrat želeli predvsem ovrednotiti italijansko lahkotno komedijo, pri tem pa niso zanemarili ne sodobnih avtorjev (sezono bo zaključil avtor-izvajalec Nino Manfredi) ne velikih uspehov lanske sezone (npr. Master Class z Marijo Callas v interpretaciji Rosselle Falk) in niti ne avtorjev vezanih na Trst (James Joyce). Kot ostala leta pa bo gledališče pripravilo tudi mladinsko-otroške predstave in organiziralo že 15. gledališko sezono za najmlajše »Povem ti pravljico«. (bip) Trst naj bi postal glavno pristanišče Padanije Trst oz. njegovo pristanišče, ki bi moralo postati mednarodno, kot predvideva mirovna pogodba iz leta 1947, naj bi bilo izhodišče gospodarskega, družbenega in kulturnega preporoda bodoče Padanije. To je mnenje predstavnikov Odbora za osvoboditev odprtega mesta Trst in njegovega pristanišča, ki se prepoznava v Odbora za osvoboditev Padanije. Izrekb so ga včeraj, v okvira praznika Severne bge, ki poteka ob še vedno skromnem obisku pred tržaško železniško postajo, in vpričo samega »predsednika vlade Padanije« Giancarla Pagliarinija, ki je seveda podprl zahteve tržaških somišljenikov. Tržaško pristanišče je treba torej intemacionaUzirati, zato predstavljajo vsi dosedanji posegi itabjanske države kršitev mirovne pogodbe. Država je samo v zadnjih 24 letih na nezakonit način pokasnala več kot 20 tisoC mihjard lir davka IVA od pristaniških dejavnosti. Odbor je zato zahteval od pristaniških oblasti, da priznajo svojo nepristojnost. Poleg tega so predstavniki Odbora oz. Severne bge, sklicujoč se na mednarodni značaj tržaškega pristanišča, posegli v skladišču št. 28 Starega pristanišča in blokirab nadzorni pregled veC hektobtrov vina, ki prihaja iz Malte in je namenjeno v Ukrajino, Ceš da gre za tranzitno blago, zaradi cesar je za nadzorni poseg pristojna država, v katero je pošiljka namenjena, ne pa Itabja. Sicer pa je bil Pagharini glavni protagonist včerajšnjega dne. Resno je govoril o tem, da je Padanija pripravljena za skupni denar v Evropi, medtem ko bo morala »Ma-gna Grecia« - tako je imenoval del Itabje, ki bo ostal po osamosvojitvi Padanije - še nekoliko počakati. Glede 15. septembra je dejal, da je Severna bga miroljubna in da zato ni bilo treba dajati Maroniju zagotovil notranjemu ministru, paC pa je dal Napobtano zagotovila Maroniju, da se ne bo tistega dne zgodilo nic hudega. NOVICE Nenavadna gobarska sreča Vse kaže, da bo gobja letina kar obilna. Tako bi lahko sodili po gornji sliki, ki jo je naš fotograf te dni posnel v Boljuncu, v cvetlicami Angele Premobn. S svojega nedavnega pohoda v naravo (seveda nam kot vsak pravi gobar ni povedala kraja) je Angela prinesla kar šest kilogramov težko gobo, ki ji žal ne vemo imena, je pa užitna, kot nam je še povedala nasmejana lastnica. Protest pljučnih bolnikov Bolniki pneumološkega oddelka bolnišnice nad Trstenikom so naslovili na predstavnike zdravstvenih in upravnih oblasti ter na vso tržaško javnost odprto pismo, pod katerim so zbrali veliko število podpisov. V pismu se zgražajo nad namero zdravstvenega podjetja, da bi premestil oddelek obolelih za pljučno tuberkolozo iz bolnišnice Santorio Santorio v bolnišnico pri Ma-gladeni, zraven obolelih za AIDS, ki bi jim bila bližina okuženih z bacilom tuberkoloze lahko usodno nevarna. Poleg tega pa je lega bolnišnice pod Opčinami s svežim gozdnim zrakom kot nalašč za pluCne bolnike, medtem ko je pri Magdaleni zrak veliko bolj onesnažen. Urnik vrtcev v Občini Devin - Nabrežina Občina Devin Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih z italijanskim uCnim jezikom v Sesljanu in s slovenskim uCnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, zaCel v ponedeljek, 16. septembra 1996 s sledečim urnikom: od 16.9. do 20.9.1996 od 8. do 12. ure (brez kosila), razen sobote; od 23.9.1996 do 30.6.1997 z umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Na osnovi morebitnih prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30. Sejem knjige v Ul. Giustiniano Jutri ob 9. uri se bo zaCel »Sejem knjige«, ki ga prireja Confesercenti pred klasičnim licejem »Dante Alighieri« v Ul. Giustiniano. Sejem bo odprt do 25. t.m., na njem pa bo kupcem in ljubiteljem knjige na razpolago bogat izbor naslovov, pri nakupih pa bodo imeli popuste od 10 do 70 od sto. Srečanje na SDGZ Sekcija zunanje trgovine pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prireja jutri, 6. septembra, ob 17. uri, predstavitveno srečanje o ustanovi Informest iz Gorice. Dejavnost in možnosti sodelovanja s to ustanovo bo prikazal na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 10, njen komercialni direktor dr. Mirjam KorsiC, ki je tudi tajnica sekcije mednarodnih operaterejev SDGZ. Informest je bil ustanovljen pred leti v okviru zakona za obmejna območja skupno z drugimi sorodnimi ali komplementarnimi institucijami, npr. Finest v Pordenonu ali Simest v Rimu, s Širšim načrtom, da bi nudil Čimbolj pripravna in učinkovita sredstva italijanskim podjetjem pri njihovem nastopu, trženju in naložbah v novih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko sta Finest in Simest specializirana za finančno pomoC in soudeležbo pri omenjenih projektih, izvaja goriški Informest predvsem vlogo posredovalca dokumentacije, informacij in posebnih študij za postavitev mednarodnih poslov in pobud. Zaradi svoje pozicije in dinamičnega ustroja je ta zavod posebno prikladen za podjetja iz Triveneta, zlasti mala in srednje velika, ki so navajena oz. prisiljena naglo reagirati in se gibati. Mlada strokovnjakinja dr. Korsiceva, ki izhaja iz družinske podjetniške tradicije in si je pridobila nedvomno izkušnjo pri mednarodnem lizinškem podjetju Leasest iz Trsta, bo spodbudna in živa priCevalka raznih možnostih sodelovanja, ki se odpirajo za naša podjetja v teh razburkanih Časih, ko je treba klicam krize in novostim odgovoriti predvsem s propozitvnimi idejami in dejanji. Sekcija zunanje trgovine vabi tako odbornike kot vse ostale zainteresirane člane in operaterje, da se udeležijo sreč anja z Informestom. Podrobnejše informacije nudi organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu, tel. 040-362949. Davorin Devetak VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 5. septembra 1996 LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.35- Dolžina dneva 13.04- Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 14.48 Jutri, PETEK, 6. septembra 1996 SARA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 29 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Virginia Gostissa, Eleonora Pres-sacco, Margherita Festini, Paris-Jack Lippi. UMRLI SO: 72-letni Giovanni Cusso, 47-letni Dario Lumiani, 83-letna Palmira Degrassi, 65-letna Franciscka Orel, 94-letni Vittorio Zerial, 72-letni Antonio Vegliach, 90-let-na Maria Enrica lanach, 74-letna Novella Sforzina. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do SOBOTE, 7. septembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, UL Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v Šolskem letu 1996/97 DVOLETNI POKLICNI TEČAJ ZA URADNIKE V PODJETJU TeCaj je brezplačen ter je namenjen tistim, ki so končali nižjo srednjo šolo ali so opustili višješolski študij izpod 25. leta starosti. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360, vsak dan razen sobote od 9.00 do 13.00 ure. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 potrebščin za kubanske KINO otroke, vabljeni. ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La bruttina stagionata« r. Anna Di Francisca, i. Milena Vuko-tič. Carla Signoris, Edi An-gelillo, Isabella Ferrari. EXCELSIOR - 18.30, 21.30 »Braveheart«, i. Mel Gibson. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Poeti dalVinferno«, r. Agnieszka Holland. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »The Rock«, i. Sean Con-nery. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Qual-cosa di personale«, i. Robert Redford. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Spia e lascia spiare«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terre-moto nel Bronx«, i. Jackie Chan. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giova-ni streghe«, r. Andrew Fleming. MIGNON - 16.00, 22.00 »II segreto di Maurizia Pa-radiso«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00. 18.30 »Balto«, risani film Stevena Spielberga; 20.15, 22.10 »Lockness«. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Dead Man« r. Jim Jarmu-sch, i. Johnny Depp, Gabriel Byrne, Robert Mit-chum. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. S PRIREDITVE PD KOLONKOVEC prireja v soboto, 7. t.m., ob 16. uri tradicionalno tekmovanje v sajenju solate, ki bo na njivi Cristiana Debellisa v Ulici Ventura 29. POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD RdeCa zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi danes, na koncert tria Glasbene matice (Erika Bu-zečan - flavta, Marko Stoka-klarinet, Tatjana Jercog -klavir), ki bo na sedežu KD RdeCa zvezda v Saležu; v Četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v BrišCikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v sodelovanju z župnijsko skupnostjo VEČER CIGANSKE GLASBE. Izvaja duo Alessandro Simo-netto - violina in Roberto Daris - harmonika. Koncert bo na Tabru v nedeljo, 8. septembra, ob 20. uri. V slučaju slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Colu. SPORTNO-REKREACIJ -SKO DRUŠTVO Vaška skupnost Praprot prireja 7. in 8. septembra "Kraški fraj-toner ’96" v Praprotu. V soboto, 7. t.m., ob 15. uri odprtje kioskov in ex-tem-pore za mladino do 14. leta, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet. Med plesom je tekmovanje v merjenju moči. V nedeljo, 8. t.m., ob 9. uri tekmovanje v skrlah, ob 11. uri odprtje kioskov, ob 14. uri nastop harmonikašev, nagrajen bo najstarejši, najmlajši in najštevilnejša skupina,od 20. do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet. SKD BARKOVLJE in TPK Sirena vabita v četrtek, 12.t.m., na sedež Sire: ne na predstavitev nove zbirke pesmi v narečju ”Se druge pagruntane na risalne mize” Atilija Kralja. Poleg avtorja, bodo nastopili tudi mladi barkovljanski recitatorji in mladi gojenci Glasbene matice M.Kogoj iz Trsta. Avtorja bo predstavil Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30. 48.MARIJANSKI SHOD v nedeljo, 8. t.m. na Opčinah: ob 15.30 molitev v cerkvi; ob 16. uri procesija po vasi in maša na prostem. Shod bo vodil msgr. dr. O. SimCiC, škofov vikar go-riške nadškofije. Vabljeni pevci in narodne noše. Ob slabem vremenu bo vse v cerkvi. KK GUBA 59 prireja 13., 14. in 15. t.m. v Zgoniku Praznik za Kubo. Vsak veCer bo koncert (ples). Zbiranje igraC in šolskih a ŠOLSKE VESTI GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj. -Vpisovanje v šolsko leto 1996/97: teCaj glasbene vzgoje za otroke od 5. do 7. leta; individualni pouk trobil, pihal tolkal in klavirja za otroke od 8. leta dalje. Do jutri, 6. septembra od 18. do 20. ure v Ricmanjih -Babna hiša. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo pričetek pouka za vse šole in vrtce dne, 16. t.m. s sledečim urnikom: OS J. Ribičič od 8.00 do 16.00.; OS K.Sirok od 8.00 do 15.30; OS M. Gregorič Stepančič: od 8.00 do 16.00; OS I. Grbec: od 8.00 do 15.00. Vrtec pri Sv. Jakobu od 7.45 do 16.00; vrtec pri Sv. Ani od 7.45 do 16.00; vrtec pri Skednju od 7.45 do 16.00. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” sprejema vpise za šolsko leto 1996/97 od 10. do 15. ure do 10. t.m. Informacije v tajništvu šole, ul. Manna 29, tel. 418605. Vpisovanje po podružnicah: Bolunec -jutri, 6. 9. od 17. - 18. ure v gledališču F. Prešeren; Sa-lež - v ponedeljek, 9.9. od 18. - 19. ure v KD RdeCa '7X70 V M n OBČINA DEVIN-NA-BRE2INA sporča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih z italijanskin uCnim jezikom v Sesljanu in s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, začel v ponedeljek, 16. t.m., s sledečim urnikom: od 16.9. do 20.9. od 8. do 12. ure ( brez kosila) razen sobote; od 23.9. dalje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Na osnovi prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst- Ul. Carducci 8, tel. 370301, obvešča, da bo do nadaljnjega nudilo informacije ob torkih in Četrtkih od 16.00 do 17.30. S______ IZLETI KD I. Grbec obvešča svoje prijatelje, da se odpotuje na izlet v dolino Rezije izpred pošte v ul. Soncini v nedeljo, 8. t.m., ob 7.30. Postaja bo tudi pri Upimu (Largo Barriera) in na trgu Oberdan. Prosimo za točnost. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA in Zveza neposrednih obdelovalcev prirejata v ponedeljek, 9. septembra, ob 20.00 v prostorih Kraškega muzeja v Repnu srečanje z mag. Miranom Vodopivcem na temo: novosti pri predelavi grozdja in nega mladega vina. Vljudno vabljeni vsi vinogradniki. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu I. Kraškega oktober-fešta, ki bo v Praprotu, od 10. do 14. oktobra na organizacijski sestanek v društvene prostore v Sempolaju, v sredo, 11. t.m., ob 20.30. KD I.GRUDEN obvešča, da so se pričele pevske vaje ZPZ in MPZ. Vaje bodo v srednji šoli v Nabrežini. Vabljeni so vsi pevci in pevke. Za pojasnila tel. 200620. ODBORNIKI in ČLANI sekcije VZPI-ANPI Trebče ter predstavniki vseh vaških organizacij so vabljeni na sestanek, ki bo danes, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: proslava 50. obletnice odkritja spomenika padlih v NOB iz Trebč. POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI - Planinski odsek SZ Sloga vabi v nedeljo, 8. t.m. na tradicionalni pohod. Zbirališče pred vaškim spomenikom, ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v čim večjem številu. V NEDELJO, 8. t.m., se bomo zbrali na Katinari, pri kapelici Kraljice miru, kjer bo ob 9.30 darovana sv. maša. SPD PRIMOREC-TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in še kaj! Le- po bo, Ce bo enkrat tedensko od septembra dalje v Ljudskem domu v Trebčah CimveC otrok iz prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole. Pridite! SEMINAR marmoriranja papirja kot v antičnih tradicijah Veneta in Toskane prireja kulturni krožek “La Trama” v soboto, 7. t.m., popoldan in v nedeljo, 8. t.m. Naučili se bomo vseh stopenj rokodelsko-umet-niškega procesa: od dekoracije papirja in kartona do njegovega oblikovanja v škatle, okvirje itd. Informacije od 13. do 14. ure na tel. 040-369024. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak četrtek na sedežu v Dolini, tel. št. 228642 in 228333 od 20. ure dalje. KROŽEK ”Yoga siddhar-ta - osho meditation center” poroča, da se bo vsako sredo, od 18. do 20. ure vršil v novem sedežu društva v Briščkih 2, tečaj risanja z uporabo raznih materialov in tehnik (keramika, platno, steklo...). V septembru se ostale dejavnosti odvijajo po sledečem urniku: yoga ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21.30; meditacija ob torkih in petkih od 20. do 21.30. Informacije tel. 327488. H_______ČESTITKE Danes praznujeta 25 let skupnega življenja LJUBA in MARJAN GROPAJC. Se veliko sreče in medsebojnega razumevanja jima želita sinova Aleš in Davorin. Voščilom se pridružuje Primorski dnevnik. Te dni je slavila okroglo obletnico naša dolgoletna pevka Ude Hrvatič Se veliko sreče, zdravja in veselja ji želita MePZ Slovenec-Sla-vec in PD Slovenec MALI OGLASI tel. 040-361888 GOSTILNA - PIZZERIA Veto sporoča, cenjenim gostom, da bo zaradi dopusta zaprta do 10. septembra. TRI STOTE belega grozdja kupim. Tel. 281920. PRODAM mali ročni mlin za mletje grozdja. Tel. 0481-882421 ob uri obedov. TRNOVCA na robu kraškeea parka prodam novo vseljivo samostojno hišo v dvojčku. Pritličje: salon, kuhinja in kopalnica; nad-stropje: tri sobe in kopalnica; podstrešje; podzemni bivalni prostori: dve sobi in pralnica, zunanja velika klet, dvorišče in vrt, odlična gradnja. Tel. 040-632686 od ponedeljka do petka od 13. do 14. ure. PRODAM hišo v dolinski občini. Tel. 228390. PRODAM opremljeno dvostanovanjsko hišo z vrtom v Pliskovici (Slo). Tel. št. 040/578323. PANDO 750, junij ’89, 93.000 km, bele barve, nove gume, avtoradio, edini lastnik v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. št. 040/200834. CLIO 1.4 RT, letnik 91, metalno črne barve, lita platišča, alarmna naprava (ali brez) v odličnem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 040-220540 v popoldanskih in veCemih urah. PRODAM mlin drozgal-nik, cena po dogovoru. Tel. 200156 ob uri kosila. PRODAM 10-15 hi cisterne za vino. Tel. št. 0481/78066 ob uri obedov. KUPIM knjige za L klasični licej. Tel. 275520. KUPIM knjige za l.A in 5.A znanstvenega liceja. Tel. št. 040/572612. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ 2. Zois. Tel. št. 228766. KUPIM knjige za L raz- MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLEST- Ul. Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 red DTTZ 2. Zois. Tel. št. 291516. KUPIM knjige za L razred elektronskega operaterja na šoli J. Stefan. Tel. 040-220680. 23 LETNO slovensko dekle išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 0481-78154. 28-LETNO dekle z znanjem slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega in angleškega jezika, z veliko voljo do dela išCe resno zaposlitev. Urnik po dogovoru. Tel. št. 040/327256 -Alenka ob uri obedov. IŠČEM DELO v lokalu kot pomočnica v kuhinji, strežbi, Čistilka ali delo pri družini v gospodinjstvu ali pomoč na kmetiji. Tel. 0038667-65288. MLAJŠA UPOKOJENKA išCe kakršnokoli delo v okolici Trsta, Gorice, Kopra in Pirana. Tel. št. 0038666/76464 - Pavla. IŠČEM DELO kot kuhinjska pomočnica, otroška varuška ali pomoč starejšim, onemoglim. Tel. 0038665-65938. MUSLIMANKA iz Osijeka, ki je izgubila moža in vse sorodnike in hišo, ostali so ji samo štirje otroci in ena enoletna nečakinja, prosi dobre ljudi, da bi ji podarili kakršnokoli hišno opremo, prenosljivo na avtu, staro kredenco, kak raztegljiv divan, mizo, kakšen stol, tudi star televizor, da bi si opremila “dom“ v baraki. Prosim telefonirati kadarkoli zjutraj, ob uri kosila ali zvečer na št. 820630. OSMICO ima odprto Mario Mokor, Lakotišče 398. OSMICO je odprl Ste-vo Zahar v Borštu št 58. Vabljeni. PRISPEVKI V spomin na dragega moža in očeta Srečka Žerjala darujejo žena Marija ter hčeri Laura in Sonja 100.000 lir za KD Fran Venturini, 100.000 lir za KD France Prešeren in 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI od Domja. Namesto cvetja na grob Srečka Žerjala darujeta družini Sergio in Pasquali-no Suraci ter družina Mario Ubaldini 75.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 75.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na botra Srečka Žerjala darujeta Ida in Dušan GrgiC 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Srečka Žerjala daruje brivec Ar-mando 30.000 lir za KD Fran Venturini. V spomin na SreCka Žerjala darujeta družini Smotlak in Bržan 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za KD Fran Venturini. V počastitev spomina ljubljenega brata Zvonka Malalana daruje Silvana 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 100.000 lir za PD Tabor, 100.000 lir za knjižnico Finko Tomažič in tovariši, 100.000 lir za SD Polet, 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Zvonka Malalana darujeta Lidija in Nada Kapun 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Cvetka Adamiča darujejo SreCko, Dario in Paolo Milic z družinami 50.000 lir za popravilo »štalce« SKD Vigred. V spomin na dragega Bruna GherdoviCa darujejo Erminio SudiC in Sonja z družino Bauzon 100.000 lir za gradnjo športno-kultur-nega centra v Lonjerju. V spomin na Angela Rebulo daruje žena Anita 100.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Pepija in Mimico Marušič, Boženo Peric in Emo Milic daruje družina Berlot 100.000 lir za slivensko cerkev. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob Ivana Jarca (Fifn) daruje Carla Smotlak 50.000 lir za MoPZ Tabor. Balinarji Drago Milic, Albert Milic, Ivan Kante in Anton Kobal, ki so tekmovali na Mašunu, darujejo 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Zvonka Malalana daruje družina Pahor 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Aleksandra Ciacchija daruje družina Ražem (Bobetovi) 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Zvonka Malalana daruje družina Kralj iz Slivnega 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. Ob 9. obletnici smrti oCe-ta Stanka Požarja daruje Sergij z družino 100.000 lir za SZ Zarja, 100.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI in 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Bruna Gher-dovica daruje Marija Gunel-la 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Bruna Gerdovica daruje Marija KrižmanCič 30.000 lir za športno-kulturni center v Lonjerju. V spomin na Cvetka Adamiča daruje družina Rojc iz Prečnika in Zofka Osic 75.000 lir za popravilo »štalce« SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Cvetka Adamiča daruje Štefanija Legiča (Prečnik 15) 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Bruna Gerdovica darujejo družine Voucne 100.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na dragega Cvetka Adamiča darujejo Mokoletovi 100.000 lir za Godbveno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob g. Ane Tomadin daruje Bernard Skerlavaj 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin g. Ane Tomadin daruje Pepka Skerlavaj 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. t Po dolgi bolezni nas je zapustil predragi mož, oče in nono Ivan Husu Čeprav te ni vec med nami bo spomin nate ostal vedno živ. Žalni obred bo jutri, petek, 6. t.m., ob 10.40 v mrtvašnici v Ul. Costa-lunga. Pogreb bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 12.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah in na pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Zora, hci Neva, zet Walter, vnukinji Elena in Sara, sestra Lorica, svakinji Zofka in Marija, svak Franc ter sorodniki. Posebna zahvala dr. Jevnikarju, dr. Senčarju in dr. Lupincu. Bani, 5. 9. 1996 (Pogrebno podjetje, UL Torrebianca 34) Žalovanju se pridružujejo nečakinje Ada, Pierina, Giuditta in Lucia z družinami SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Tret Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ZDRAVSTVO /DANES SREČANJE V RIMU OD SOLKANA DO PODGORE NOVICE Imeli bomo (morda) dve bolnišnici Postopek načrtovanja teče -nerešeno ostaja vprašanje financiranja V nedeljo spet tradicionalna Soška regata Včeraj predstavili pobudo Postopek načrtovanja za novi bolnišnici v Go-rici poteka v skladu s smernicami in roki, ki bili sprejeti v okviru konference županov. Jako so ugotavljali na Nedavnem srečanju med predstavniki zdravstvene ustanove in deželnega odbornika za zdravstvo Fasole z od-govornimi za pripravo okvirnega načrta, na podlagi katerega bo po-Jem stekel postopek pridobivanja potrebnih finančnih sredstev. V Gorici bomo imeli -seveda če bo obveljala in ce bo uresničena zadnja Predlagana rešitev - dve bolnišnici. V ulici Vitto-rio Venelo bodo zgradili Povsem novo strukturo, v ulici Fatebenefratelli Pa bodo preuredili ob- Solkan: spomin na begunce V domu Krajevne skupnosti v Solkanu bodo drevi ob 20. uri predstavili knjigo Vilija Prinčiča "Pregnani”. Sočasno bodo odprli Judi razstavo "Solkan v Prvi svetovni vojni”. Judi ob 18. uri pa bodo v Solkanu, v križišču Šolska ulica-2abji krak, odkrili obeležje solkanskim beguncem med Prvo svetovno vojno. Ob 19. uri, pa bodo v solkanski osnovni šoli Podpisali listino o Prijateljstvu med KS Solkan in rajonom Sve-togorska Cert - Placuta. stoječo in razmeroma sodobno bolnišnico Usmiljenih bratov. Deloma bo služila kot rehabilitacijski center, deloma pa kot bolnišnica. Ce je vprašanje načrtovanja bolnišničnih struktur v glavnem rešeno in postopek teče v predvidenih rokih in okvirih, pa tega ni mogoCe trditi kar zadeva finančno plat. Danes bo, po napovedih odbornika Fasole, v Rimu srečanje, kjer bodo skušali pridobiti zanesljive podatke o dejanski razpoložljivosti na-mesnskih finančnih sredstev, neuporabljenih sredstev prvega triletnega načrta in predvidenih sredstev drugega triletnega načrta. Financiranje iz držav- Na Gradišču nad Pr-vaCino pripravljajo, na pobudo Krajevne skupnosti, niz kulturnih prireditev ob 130-letni-ci smrti slikarja Josipa Tominca. Prva prireditev in sicer glasbeni veCer, bo že drevi na GradišCu. Do konca tedna pa se bo zvrstilo še več pomembnih dogodkov. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 8. septembra ob 16. uri na GradišCu, kjer bo govoril akademik dr. Emilijan Cevc. Opozoriti velja nadalje na predstavitev (jutri, 6. septembra ob 17. uri v nih skladov bo predstavljalo pretežni del srdstev za kritje investicije. Razliko bo Zdravstvena ustanova krila iz lastnih virov, oziroma z denarjem, ki ga bo prejela s prodajo nekaterih premičnih, ki jih že danes ne uporablja veC, oziroma, ki jih v prihodnje ne bo potrebovala. Tako naj bi prodali zemljišče in stavbe stare bolnišnice v Tržiču. Nakazana rešitev je po svoje zanimiva, vendar pa tudi nevarna. Nevarna v smislu, da velike nepremičnine ni mogoCe prodati v roku nekaj dni, vse pa je vezano na do-grativ nove bolnišnice v TržiCu, ki jo, reci in piši, gradijo že skoraj dvajset let. Rešitev torej ni prav nič na dosegu roke. stavbi Mestne občine v Novi Gorici) spominske znamke slikarja Josipa Tominca in odprtje priložnostne razstave njegovih del. Jutri ob 20. uri pa bo na GradišCu koncert Komornega ansambla Nova Gorica in nastop plesalcev plesnega kluba "Urška”. V soboto, ob 20. uri, bodo na GradišCu nastopili člani dramske skupine iz Grgarja z delom Pep-pina de Filippa ”Ni res... a le verjamem”. Nekaj kulturnih prireditev se bo zvrstilo tudi v oktobru in decembru. 5. oktobra bo slikarski Soška regata, spust kanuistov in kajakašev po SoCi od Solkana do Podgore, stopa v drugo desetletje. Predstavniki organizatorjev, KK Soške elektrarne in KK Silec, občin Gorica in Nova Gorica, ki sta prevzeli pokroviteljstvo ter ZSSDI in novogoriške Športne zveze so na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavili letošnjo prireditev, ki se bo odvijala v nedeljo. 8. septembra. Udeleženci - lani jih je bilo 135 - bodo zaveslali pod jezom elektrarne v Solkanu ob 11. uri in po približno dveh urah prispeli do cilja, v bližini železniškega mosta pri Pod-gori. Opravili bodo približno osem kilometrov ex tempore "Gradišče 96”, dela pa bodo razstavili v začetku decembra. Slikar Josip Tominc (njegova dela so razstre-sena v številnih krajih, največ njegovih slik pa hrani Narodna galerija v Ljubljani) velja za odličnega slikarja prve polovice prejšnjega stoletja in je znan zlasti kot odličen portrestist, je imel na GradišCu domačijo. Sicer pa se prireditve ki jih pripravlja KS Gradišče vključujejo v niz prireditev ob prazniku Občine Nova Gorica. dolgo pot po reki, ki prav na tem območju na kratki razdalji menja značilnosti alpske reke, ko se razlije v Furaln-sko ravnino. Istega dne se bo na Soči odvijala tudi druga manifestacija z mednarodnim predznakom in tudi mednarodno udeležbo. Okrog trideset plavalcev bo preplavalo razdaljo med elektrarno v Solkanu in Pevmskim mostom. Plavalci bodo startali kakih deset minut za kajakaši. Plavalni maraton bo letos četrtič. Poleg informacij glede poteka, vpisa (v Gorici na sedežu ZSSD) in drugih tehničnih vidikov nedeljske regate, smo na srečanju na županstvu, ki sta se ga udeležila tudi pristojna odbornika obeh občin slišali tudi priporočilo, oziroma željo, , da bi skupna pobuda na meji, v prihodnje presegla ozek goriški, oziroma tržaški prostor. Kljub enkratnosti, ostaja namreč prireditev brez večjega odmeva. Aldo Rupe pa je v imenu KK Silec, ki letos prvič nastopa kot soorganizator prireditve izrazil upanje, da bosta občini, zlasti pa Goriška občina, ki sta pokroviteljici manifestacije v prihodnje znali bolj rešiti tudi nekaj logističnih vprašanj v prostoru, kjer se manifestacija pravzaprav odvija. Pomemben korak bi bil že v tem, ko bi na cilju uredili in primerno opremili prostor za pristajanje. JUTRI PREDSTAVITEV ZNAMKE IN RAZSTAVA Prireditve ob 130tetnici smrti goriškega slikarja Josipa Tominca ROMKE / ZAKLJUČIL SE JE PARTIZANSKI MITING_______________ Tradicionalno zborovanje VZPI/ANPI v Selcah V idealih odporništva bodočnost Italije in Evrope cifiCno vlogo in dolžnosti bivših borcev, da se takim poskusom zoperstavijo. Uvodnemu posegu Silvana Bacic-chija je sledila razprava, oziroma posegi predstavnikov posameznih delegacij. V imenu novogoriške ZB je spregovoril Franc Beltram, predstavnik bivških partizanskih borcev v Puli Urban pa je VZPI/ANPI Furlanije Julijske krajine povabil na pomemben seminar o odporništvu, ki bo oktobra v Puli. Ob tradicionalnem partizanskem mitingu v Selcah pa so med predstavniki borcev iz PeCin na Reki in Ronk podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju, ki' bo zagotovo pomenila novo spodbudo pri utrjevanju prijateljskih vezi in sodelovanja bivših borcev in prebivalstva ob meji. (foto Bumbaca). V Selcah, v občini cl°in . se )e v nedeljo lenilo tradicionalno rečanje bivših partizanskih borcev. ”Mi-rln8 je priredilo pok-dt/. 0 združenje VZ-ANPI, udeležili pa so ie §a borci iz raznih frajev naše dežele, Slo-^nije in Hrvaške, zlasti obalnega in istrskega območja. Najbolj številčna (preko 50 udeležencev) je bila delegacija borcev z Reke, v kateri sta bila tudi Valentin PerušiC in Aldo Bressan. V dopoldanskem, uradnem delu tradicionalnega srečanja, ki se je letos odvijalo pod geslom ”V idealih odporništva bo- dočnost Italije in Evrope” je bilo tudi zborovanje, ki mu je predsedoval Silvino Poletto. Glavni poseg je imel predsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI Silvano Bacicchi, ki je zelo odločno zavrnil vse poskuse spreminjanja zgodovine in ob-tem opozoril na spe- Tridnevni seminar za učitelje Na osnovni šoli "Oton Župančič” se danes pričenja tridnevni seminar na temo Smeri prenove slovenskega jezika. Prireja ga deželni zavod IRRSAE v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in je namenjen učiteljem na osnovnih in srednjih šolah. Današnji program obsega predavanje prof. Igorja Sakside na temo Plast-nost umetnostnega besedila: od zvoka do teme in predavanje prof. Marte Kocjan Barle na temo Novosti v slovenskem pravopisu. Jutri bodo udeleženci seminarja poslušali predavanje mag. Martine Križaj Ort ar Spoznavna in slovnična norma v neumetnostnem besedilu ter predavanje dr. Marje Bešter na temo Pragmatična norma v besedilu. Tudi danes bogat spored festivala lutkovnih gledališč Program predzadnjega dne festivala lutkovnih gledališč "Alpe Adria puppet festival” predvideva danes, poleg lutkovne delavnice, še tri dogodke. Ob 20.30 bo na gradu nastopil sicilski "cuntastorie” Mirmno Culicchio, ob 22. uri pa bo skupina Opera dei fantoccini ki jo vodi Ugo Sterpini Ugo poskrbela za predstavo (za odrasle) "Minotauromacchia”. Predstava bo na gradu v grofovi dvorani. Ob 18.30 pa bodo v Ascolijevi ulici nastopili elani skupine Bruna Leonija ”1 teatrini” iz Neaplja. Massimo Moratti med skupino opazovalcev OCSE v Bosni Med mednarodnimi opazovalci, ki bodo 14. septembra nadzorovali potek volitev v Bosni in Hercegovini je tudi Massimo Moratti, diplomant tečaja za diplomatske vede na Goriški univerzi. Morettiju je to nalogo poverilo tajništvo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OCSE). Podobno nalogo kakor Moratti bo opravljalo še kakih 1200 opazovalcev iz drugih evropskih in izvenevropskih držav. Na dnevnem redu odstop svetovalca Ennia Geromina Po nekajtedenskem zatišju, radi počitnic pa tudi radi drugi razlogov, se bo v prihodnjih dneh obnovila dejavnost goriškega občinskega sveta. Prva seja bo že v torek 10. t.m., občinski svet pa se bo predvidoma sestal tudi v sredo, 11. t.m. Zupan bo predvidoma poročal o namenih in poteku obiska v Bruslju, takoj zatem bodo na dnevnem redu svetovalska vprašanja, kot tretja točka pa je odstop in zamenjava svetovalca Ennia Geromina. Geromin je bil, kakor znano, na zadnjih vohtvah, kandidat za mesto župana. S IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira dvodnevni izlet (21. in 22. septembra) na Gardsko jezero, v Bočen in Gortino d’Ampez-zo. Vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 15. septembra. Do istega roka je treba poravnati tudi strošek prevoza in prenočitve. RAZSTAVE V gradu Kromberk je na ogled razstava del goriškega baročnega slikarja Antonia Parolija (1688-1768). Na goriškem gradu je na ogled razstava slikarskih del bratov Lichten-reiter ter dokumentov o Gorici v 18. stoletju. Zasegli pol kilograma hašiša Finančni stražniki so prejšnji petek -vest so sicer posredovali šele včeraj -pri MošCenicah zasegli približno pol kilograma hašiša in priprli dva tunizijska državljana. Mamilo je bilo skrito v avtomobilu znamke peuguet v katerem sta se peljala 23-let-ni H.M. in 32-letni T.K., ki sta v priporu. Finančni stražniki so avtomobil z mamilom prestregli med običajnim nadzorom na cesti. Mamilo v dveh paketih skupne teže 512 gramov je bilo skrbno skrito v motorju, vendar pa ga je kljub temu zavohal pes. Preiskavo, ki se še ni končala, vodi namestnik državnega pravdnika dr. Massimo Lia. Zasegli so tudi avtomobil. □ OBVESTILA GLASBENA MATICA - GORICA obvešCa, da do 10. t.m. vpisujejo gojence za šolsko leto 1996/97. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih instrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3 (tel. 531508), od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH bo potekalo v torek, 10. septembra. SCGV EMIL KOMEL sprejema prijave gojencev za šolsko leto 1996/97 na sedežu v Gorici. Danes od 17. do 19. ure bo vpisovanje v podružnici v Standrežu, jutri, ob isti uri pa v Steverjanu. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ obvešCa, da je do 13. septembra, oziroma do zasedbe mest v teku vpisovanje gojencev za šolsko leto 1996/97. KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Qualcosa di per-sonale«. R.Redford in M. Pfeiffer. ^ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU S. NICOLO’ (Olivetti), UL I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes, ob 11.30, Derna Foghini vdova Massi, iz bolnišnice Janeza od Boga in na glavno pokopališče. Ob izgubi dragega očeta Mirka izrekajo člani sekcije za zunanjo trgovino pri SGZ Gorica svojemu odborniku Ivanu globoko sožalje. BENETKE / FILMSKI FESTIVAL KULTURNI DOM NOVA GORICA V tekmi za zlatega leva naj bi vodil Abel Ferrara Tudi Capuanov film ni prepričal - Nastopil je tudi Lelouch Kdo bo zlati lev? Kot kaže, vodi zaenkrat Abel Ferrara s svojim »The Fu-neral« in le Ce bo žirija vraževerna se bo odločila, recimo, za »Carlino pesem« Kennetha Loacha (za!) ali Jordanovega »Michaela Collinsa« (proti!). Zmagovalca verjetno ne bo med dvemi, ki smo jih gledali včeraj. »Pianese Nunzio - maja 14 let« je film, ki želi opisati vretju podobnem življenju v mestnem okraju Sanita v Neaplju. Don Lorenzo je odprt in odločen župnik (Fabrizio Bentivoglio) obsoja kamo-ro, a splete tudi razmerje z mladim Nunziom, ki se je k njemu zatekel zaradi neurejenih razmer v njegovi družini. Kamora dobi tako povod, da se ga lahko znebi na eleganten način, in v tem najde zaveznike v Soli in pri sodnih oblasteh. Razumeti je, da je namen filma kompleksen opis zapletene situacije. Vendar pa se vsiljuje vrsta vprašanj: zakaj film, ki hoče obsoditi kamoro, pa naj pravi režiser Antonio Capuano kar hoče, obtoži homoseksualne pedofilije župnika, čigar krivda je, da skuša spajati erotiko in svetost, da je dedič tistega klasičnega izročila, v katerem je bilo razmerje mladega dečka do odraslega del njegove vzgoje? Protislovja življenja pač. Ostaja pa sporočilo, da je kamora bolj premetena od države in pravice. »Moški, ženske: navodila za uporabo« je naslov novemu, a »vedno istemu« filmu mojstra poljudnega filma, kakršen je Claude Lelouch (na sliki Lelouch z Alessandro Martines in Tapiejem). Francija mu je zelo zamerila, da je v tem filmu spravil pod filmski reflektor »krivopolitika« Bernarda Tapiea, ki ga preganjajo težko sodne obtožbe. Sicer se Tapie odlično znajde v vlogi nezvestega bogataša Benoita Blanca, lomilca ženskih src, ki ga na koncu strežne strah pred smrtno boleznijo. Igra laži, igra življenja med moškim in žensko. Čeprav imajo ljudje potrebo po resnici, ker jih pomirja, lahko deluje laž kot zdravilo, ko je človek v življenjski nevarnosti. Skratka to, kar bi lahko tudi imenovali nekakšen izbor predvidljivih, a bistrih izrekov o naslovnem vprašanju, dramatizirani talk show z izjemno kamero in montažo, gledalca očara, tako da se mu preda v iskreno razvedrilo. ADoktoiič Meja: aplavzi in žvižganje Naša deželna in obmejna stvarnost je včeraj na festivalu užila dva trenutka pozornosti. Organizatorji Dnevov nemega filma v Pordenonu so v sodelovanju z lokalno trgovinsko zbornico na Li-du predstavih novo pobudo: The First Pordenone Film Fair. Gre za prodajni sejem in razstavo mednarodnega fimskega založništva in zbirateljstva, ki bosta v Pordenonu od 12. do 20. oktobra Se obogatila letošnjo izvedbo že tradicionalnega festivala nemega filma. V sekciji Teden italijanskega filma pa je "tržaški” režiser Franco Giraldi predstavil svoj komaj dokončani film "La frontiera” (Meja) in se je po projekciji z vso ekipo srečal s publiko. Sprejem s strani zahtevnega občinstva filmske palače je bil različen, izrazil se je s toplimi aplavzi, pa tudi z žvižganjem. Franco Giraldi je namenil svoj film mladim rodovom v premislek in zgodovinsko zave- st, ker v obmejnih krajih drame ciklično prehajajo v tragedije. Njegov junak Emidio dezertira iz avstrijske vojske na avstrijski fronti, da bi se osvestil, in ker ga pritiski silijo, da izbere eno samo identiteto - se odločil za italijansko in gre v smrt. Lepotec Raoul Bova-Emidio je pa poudaril, da je Giraldi znal prenesti na vso ekipo svoje poznavanje stvari in predvsem zavzetost. Omero Antonutti, Tržačan po rodu, se je zahvalil režiserju, da je lahko v filmu končno spregovoril tudi v svojem oz. istrskem narečju in opozoril na lik Simeona, v filmu nosilca zgodovinskega spomina, ki ga Italijani pošljejo v pregnanstvo, samo zato, ker se ni izrekel. Nekateri gledalci iz našega prostora so režiserju zahvalili, da je v filmu predstavil naše območje in zgodovino, kot še nikoli nihče. Drugi so mu oči-tali preveliko psihološko poenostavljanje dogodkov in odstonost političnega pristopa. Giraldi je odgovoril, da je bila tema zgodovinsko in družbeno izredno kompleksna, zato so bila za film nekatera poenostavljanja nujno potrebna. Nekateri so razumeli celo, da film drzno postavlja pod vprašaj čut narodnostne pripadnosti, in to na tleh bivše Jugoslavije, ki je bila žrtev le-te. Režiser Franco Piavoh pa je v Giraldije-vem filmu videl začetek nujne debate o agresivnosti med narodi. Da ne bi vsi postali Američani, menda... (A.D.) Pred začetkom nove, bogate glasbene sezone V oktobru se bo začela nova koncertnih odrov«, je povedala koncertna sezona tudi v Novi Alenka Saksida. Na koncertih je Gorici. Na različnih prizoriščih gostovalo 12 državnih filharmo- se bodo odvijali številni koncerti klasične glasbe. Letos stopajo v šestnajsto koncertno sezono in peto posebnega cikla Hitove muze. Vsi koncerti nastajajo v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica pod programskim vodstvom Alenke Saksida. Kulturni dom Nova Gorica je najmlajša ustanova s področja kulture v občini Nova Gorica, ki se je leta 1980 pridružil že organiziranim institucijam s področja gledališke in knjižnične dejavnosti, varovanja naravne in kulturne dediščine ter razvejani društveni dejavnosti. Kasneje je prevzel posredovanje glasbene umetnosti in koncertnih abonmajev. V petnajstih glasbenih sezonah je bilo predstavljenih 163 abonmajskih koncertov vrhunskih slovenskih solistov in ansamblov ter tudi nekaj velikih imen svetovnega koncertnega odra. Poleg tega pripravljajo dejavnosti Glasbene mladine za vse šole v občini, izven abonmajsko ponudbo, cikel Glasba z vrtov Svetega Frančiška. Zadnja štiri leta pa vodijo tudi Hitove muze na gradu Dobrovo. Prizorišča koncertov niso samo v Kulturnem domu, ampak so se v zadnjih letih razširila še na druge lokacije, kot so Bazilika na Sveti Gori, gradova Kromberk in Dobrovo, Kapela na Kostanjevici in v zadnjem času se je odprla nova možnost, to je dvorec Vogrsko. »Kulturni dom je vedno stremel za tem, da je tu ob meji poskrbel za naj višjo možno kakovostno ponudbo s svojimi koncertnimi programi. Tu so se zvrstila največja imena iz vrst slovenskih umetnikov in tudi svetovnih ni j. Ob tem se je po besedah Saksidove na tem področju razvilo tudi izredno zahtevno občinstvo in naklonjenost tej zvrsti glasbe. Že prej omenjene Hitove muze na gradu Dobrovo so nastale v obnovljenem gradu. Viteška dvorana gradu predstavlja primeren prostor za koncerte in druge prireditve. Tam se namreč dogajajo tudi Uterami večeri, znani so predvsem Gradnikovi večeri. Hitove muze vsako leto gostijo številne priznane domače umetnike s področja glasbe in tudi tuje iz Francije, Nemčije, Švice in sosednjih držav. Vsaka sezona je posvečena določeni tematiki. Letošnja bo namenjena ciklu »Vrhunski slovenski glasbeniki in gostje iz tujine, nevsakdanje povezave instrumentov«. Peta sezona se bo začela 18. oktobra s klavirskim koncertom Tatjane Ognjanovič. Hitove muze v celoti sponzorira Hit iz Nove Gorice. Po mnenju Saksidove je to žlahtna promocija Kulturnega doma in celome Goriške, ker za sodelovanje na koncertih dobivajo ogromno število ponudb. Veliko pozornosti namenjajo tudi mladim talentom, ki se še uveljavljajo. Tako so poleg odra Glasbene mladine začeli s ciklom Glasba z vrtov Svetega Frančiška, kjer se mladi umetniki srečujejo z občinstvom in dobivajo izkušnje kot glasbeniki. V prostorih KD potekajo tud druge prireditve, in sicer imajo redno filmsko ponudbo, številne predstavitve ljubiteljskih dejavnosti in razna strokovna srečanja. Aleksandra Zorko GORICA / 26. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Dober prikaz ljudskega plesnega izročila Šestindvajseti svetovni folklorni festival v Gorici, ki se je zaključil v nedeljo s sprevodom po mestnih ulicah in večernim nastopom na Battistijevem trgu, je tudi letos predstavil nekaj dobrih skupin, pri katerih se zvest prikaz ljudskega plesnega in glasbenega izročila harmonično združuje s koreografsko učinkovitostjo, nekaj povprečnih skupin, ki so jim ljudski običaji sicer pri srcu, a ga gojijo z nekoliko manj skrbno pazljivostjo, in nekaj skupin, ki dajejo poudarek predvsem na Spektakularnost, medtem ko so pristne prvine tradicije včasih povsem zabrisane. Zaradi stopnjevanja efektov, pospeševanja ritma, številnih virtuozističnih in akrobatskih elementov, pisanosti in bogatosti oblačil, ki so prej kostumi kot noše, in tudi zaradi pretiranega spogledovanja z občinstvom, ki kdaj pa kdaj meji že na kič, prav te skupine požanjejo najglasnejši aplavz občinstva, ki ga privadi veselo vzdušje poletnega praznika na odprtem, ki je vrh vsega še brezplačen, tako da ni niti skromne vstopnine, s katero bi lahko prišlo do vsaj površne selekcije gledalcev, ki jih tovrstni prikazi zares zanimajo. To se odraža tudi v podeljevanju nagrade za najbolj simpatično skupino, pri katerem najbolj spoštljvi do lastne folklore in tudi najbolj pošteni do občinstva, saj mu želijo prikazati čimbolj zvesto sliko svojega ljudskega izročila, zasedejo v najboljšem primeru drugo mesto, če imajo srečo, da živijo v sončni južni deželi, kjer so doma žive barve, kjer je polno raznovrstnih vplivov iz bližnjih in daljnih krajev, in kjer se je dolgo ohranila kmečka kultura. Letos je nagrado podeljevala žirija predstavnikov sredstev javnega obveščanja, ki ji je bilo jasno povedano, da bi morala izbrati skupino, ki ji je občinstvo najglasneje ploskalo. Tako je bla neizogibno nagrajena skupina Ballet folclo-rico de Antiloquia iz Medelli-na v Kolumbiji, ki je s hitrimi južnoameriškimi ritmi, od katerih marsikaterega plešemo tudi na naših plesiščih, z bogato nabranimi ženskimi krili s kilometri naborkov, zlasti pa s koreografijo karibskih plesov afriškega izvora, v katerih so skrajno pičlo oblečeni postavni, izredno mladi in res dobri plesalci in plesalke dali vse od sebe, poželi ne samo buren aplavz, ampak tudi glasno vzklikanje občinstva, ki si je imelo na čem pasti oči. Povsem drugačni in morda celo še bolj simpatični so bili plesalci portugalske skupine Lavradeiras de Meadela iz kraja Viana do Castelo, ki so prejeli nagrado žirije izvedencev. Prikazali so splet veselih plesov, v katerih je bilo čutiti praznično vzdušje preprostega ljudstva, tako si je ob gledanju verjetno marsikdo zaželel oditi na obisk v Portugalsko. Lepe so bile tudi pisane ženske noše, ena različna od druge, čeprav vse ubrane na isti slog. Zelo skrbno pripravljeni in koreografsko učinkoviti brez poudarjenega iskanja lahkih efektov sta bili le-tonska skupina Vektors iz Rige in slovenska Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora (na sliki levo, foto Bmnbaca). Skrbnost je bila razvidna tudi v nošah, pa čeprav na račun barvitosti, kar velja zlasti za Mariborčane, ki so se predstavili v nošah novejšega kroja. Ukrajinska skupina Zajivir iz Hmelnit-skega je v veliko navdušenje občinstva prikazala vrsto hitrih plesov, v katerih se je z akrobatskimi veščinami izkazal zlasti moški del ansambla. Skupino Kayummanggi Dance Company sestavljajo Manilčani, ki živijo in delajo v Rimu. S hvalevredno prizadevnostjo in občuteno ljubeznijo do oddaljene domovine so prikazali vrsto sugestivnih in eksotičnih plesov s Filipinov, v kate- rih je poleg izvirnih krajevnih prvin čutiti raznotere vplive, denimo španskih in muslimanskih. Italijo je predstavljala skupina Promessi sposi iz kraja Oggiono pri Leccu. Zanimiva je bila predvsem z glasbene plati, saj se je predstavila z veččlanskim ansamblom godcev na trstenke, na katere je vse prej kot lahko igrati (na sliki desno, foto Bumbaca). Manj prepričljiv je bil plesni del sporeda, saj so se predstavile le plesalke, ki so se večji del poigravale s pritiklinami, kot so palice, šopki in koški. Tudi noše so bile nekoliko preveč stilizirane. (bov) ameriška vojska je znova napadla cilje v JUŽNEM IRAKU Tekma v trmoglavosti se nadaljuje in zaostruje Bela hiša prepričuje svet da je ravnala upravičeno WASHINGTON, BAGDAD (Reuter, B.Ž.) - Združene države Amerike so včeraj vnovič napadle položaje iraške vojske v ju-fcnem Iraku in začele nadzorovati južno razširjeno območje prepovedi letenja. Irak je sporočil, da je zaradi ameriških napadov ena oseba umrla, sedem pa je bilo ranjenih. Predstavniki Pentagona in Pele hiše so sporočili, da so vCeraj okoli dveh zjutraj z vojaških ladij v Perzijskem zalivu izstrelili sedemnajst manevrir-mh raket Tomahawk. Njihov cilj so bili položaji protiletalske obrambe, radarji ter poveljniški in komunikacijski centri, ki jim jih v torkovem napadu ni uspelo uničiti. Predstavnik Pentagona Ken Bacon je dejal, da je dal ukaz za napad predsednik Bill Clinton, ki hoCe na ta način onesposobiti iraško protiletalsko obrambo in ameriškim letalom, ki bodo nadzorovala razširjeno območje prepovedi letenja, zagotoviti večjo varnost. Predsednik Clinton in njegovi najtesnejši sodelavci so napade opravičevali s povečano zaskrbljenostjo za mednarodno varnost, pri čemer 'so omenjali tudi nevarnost preki-mtve naftne poti med Zalivom in ostalim svetom. »Naši cilji so omejeni, toda interesi so zelo jasni. Vnovič želimo poka- zati, da imajo nepremišljena dejanja posledice, zmanjšati želimo Sadamovo sposobnost vnovičnega napada svojih sosed in povečati ameriško zmožnost preprečevanja nadaljnjih nasilnih in agresivnih dejanj,« je dejal Clinton. Ameriški obrambni sekretar VVilliam Peny pa je dejal, da ob ameriških napadih ne gre le za vprašanje zaustavitve iraških napadov na Kurde, temveč za vprašanje nevarnosti, ki jo Husein predstavlja sosednjim državam, stabilnosti in varnosti celotne regije ter trgovini z nafto. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina Američanov podpira oboroženo akcijo proti Iraku. V eni od včerajšnjih raziskav je Clintonovo odločitev podprlo 79 odstotkov anketirancev, vendar jih je hkrati kar 74 odstotkov menilo, da napadi Huseina ne bodo odvrnili od kršitev določb premirja, sklenjenega po koncu zalivske vojne. Veliko manj enotna kot ameriško pre- bivalstvo pa je mednarodna skupnost. Evropska unija je denimo preložila sprejem skupne izjave in tako samo potrdila svojo razcepljenost. V Evropi sta namreč ameriško akcijo zares podprli samo Nemčija in Velika Britanija, največ nezadovoljstva pa je pokazala Francija, ena od partneric v vojaški akciji Puščavski vihar. Pariz je namreč zaradi položaja v Iraku vnovič izrazil zaskrbljenost in pozval k Cim hitrejšemu uresničevanju sporazuma, po katerem naj bi Iraku dovolili prodajo nafte in mu s tem omogočili nakup hrane. Toda generalni sekretar Združenih narodov Butros Galije začetek uresničevanja omenjenega sporazuma že odložil. Dejal je, da v Irak ne more poslati opazovalcev, ker se boji za njihovo varnost. Neenotnost je bila zelo očitna tudi ob razpravi v Varnostnem svetu. Velika Britanija je namreč predlagala sprejem resolucije, ki bi obsodila iraške napade na Kurde, zahtevala, da Bagdad s severa države takoj umakne oborožene sile, pozvala Iran, naj preneha s svojimi vojaškimi akcijami na severu in nasprotujo- če si kurdske skupine pozvala k obnovi pogovorov. Toda Francija, Rusija, Kitajska, Egipt in še nekatere druge države so resolucijo označili za enostransko in zagovarjali stališče, da ni nujno, da iraška akcija krši resolucije ZN. Ruski predstavnik Sergej Larvov je dejal, da je edino, kar lahko Varnostni svet v tem trenutku stori, to, da izrazi resno zaskrbljenost in vse strani pozove, da se vzdržijo nadaljnje uporabe sile. Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov pa je dejal, da utegne ameriška akcija na svetovni sceni izzvati resne posledice in anarhijo. Primakov je dejal, da ne bi smeli nobeni državi dovohti, da brez soglasja ZN s pomočjo sile promovira svoje interese. Iraški mediji so medtem ostro obsojali imperialistične napade, Sadam Husein pa se je sešel s poveljniki protizračne obrambe, vendar podrobnosti pogovorov niso znane. Po nekaterih podatkih naj bi Bagdad iz razširjenega območja prepovedi letenja umaknil vsa letala, vendar pa naj bi na severu vnovič začel obstreljevati mesti Sulejmanija in Camčamal. Ameriška vojska je na jug Sadamove države izstrelila nove tomahavvke... ANALIZA ~ Osamljena velesila VVASHINGTON (Reuter, B.Z.) - Ameriški visoki uradniki so v zadnjih dveh dneh dali jasno vedeti, da se bo VVashington Iraku »maščeval« z ali brez mednarodne podpore. Zelo mlačen, predvsem pa neenoten odziv ameriških zaveznikov je namreč pokazal, da je koalicija, Id je pred petimi leti iraške vojake izganjala iz Kuvajta, razpadla. VVashington se je temu dejstvu moral nekako prilagoditi. Američani so tako zaceli razglašati, da je vodenje vojaške operacije proti Iraku povsem njihova zadeva, obrambni minister Perry pa je celo izjavil, da Američani od zaveznikov pričakujejo zgolj kanček razumevanja, ne pa tudi njihove neposredne podpore. Dejstvo je, da so akcijo proti Iraku podprli samo najtesnejši ameriški prijatelji - Velika Britanija, Nemčija, Japonska in Kanada -, ves ostah svet pa je bodisi izrazil bolj ah manj ostro nasprotovanje bodisi se je vzdržal vsakršnih komentarjev. Najbolj boleče za Američane je, da njihove operacije ni podprl Pariz, ki je izrazil veliko zaskrbljenost in tudi nekaj pravnih pomislekov. Chirac se je namreč znašel v precepu med VVashingtonom, ki je njegov zaveznik, in arabskimi državami, kjer si želijo Francozi pridobiti večji vpliv in izpodriniti osovražene Američane. V podobnem precepu se je znašla tudi Saudo-va Arabija, ki ni podala še nobenega uradnega sporočila. Riad se noCe oddaljiti od VVashingtona, mora pa upoštevati razraščajoče se protiameriško razpoloženje, ki je zaCelo prevevati saudsko družbo. Vse ostale arabske države - razen seveda Kuvajta - so ameriško akcijo obsodile. Zanimivo je predvsem mnenje banskega predsednika Rafsandžanija, ki je dejal, da je VVashington ravnal napačno, vendar so Iračani takšno posredovanje sami izzvati. Iran mora biti po mnenju določenih analitikov celo zadovoljen, saj so se Američani osredotočiti na Huseina in vprašanje iranskega sponzoriranja mednarodnega terorizma vsaj za krajši čas potisniti na stranski tir. Vse prej kot zanemarljivo pa je tudi ostro nasprotovanje Rusije, ki je imela do Iraka vedno mehkejše stališče kot Američani. Rusko nasprotovanje izvba predvsem iz strahu, da Irak Moskvi ne bi mogel odplačati velikih dolgov, Ce bi Američani proti Bagdadu vnovič uvedli sankcije. Opazovalci celo menijo, da bi z ublažitvijo sankcij proti Iraku največ pridobila prav Rusija. Ameriška raketna napada na vojaške ci-I)e na jugu Iraka sta vCeraj naletela na velik °dmev v svetovnem časopisju. Evropski Ca-?®Iki ameriški operaciji večinoma niso naklonjeni. Avstrijski dnevnik Die Presse in Poljski dnevnik Zycie Warszawy kritizirata Politiko VVashingtona do Iraka, italijanski dnevnik La Repubblica ocenjuje, da so ZDA Postale osamljena velesila, ruski dnevnik Alezavisimaja Gazeta poudarja, da je '/ashington tokrat ravnal po vzoru Bagda-Španski Časnik El Mundo piše, da je Clinton uporabil Irak za predvolilno kam-Panjo, švedski Dagens Nyheter pa ni tako kritičen in opozarja, da Clinton »s Cim j^nnjšim ne bi dosegel ničesar«. Izraelski isk je z ameriškim ravnanjem še najbolj zadovoljen. .. Američani se v najnovejši povračilni akciji Najverjetneje niso počutili prav dobro, ^ajti problem Sadam se ni znova pojavil sa-Njo zato, ker so se nekoC hudo ušteli: propad iktatorja so prepustili notranjim silam v raku, a je ta naCrt propadel. Bill Clinton je Poslal na pot svoje manevrirne rakete. Sada-roa Huseina je rahlo zabolelo, podobno kot zaostrene sankcije. Problema samega vse to Ne spremeni. Le druge arabske države, ki so Ne nekoč skupno proti Iraku, počasi izgu- bljajo razumevanje za ameriško politiko palice. Izgubljeno zaupanje v ZDA pa pomeni manjši vpliv na bližnjevzhodni mirovni proces, ki je že brez tega bolj občutljiv kot kdajkoli prej. Billu Clintonu je očitno vseseno: gre za volilni boj. In Sadam Husein bo ta razvoj ocenil kot diaboličnega, piše Die Presse. Zagrenjenost in zaskrbljenost zaradi raket, nesramnosti Sadama, laži Tarika Aziza in obsojanja Rusov. Gre za ugotovitev, da je Clintonova Amerika vedno pogosteje pripravljena na samostojno delovanje, ne da bi jo skrbelo soglasje zaveznikov, pa naj gre za raketne, trgovinske ali gospodarske represije proti Kubi, Libiji ali Iraku. Diplomati to imenujejo enostranskost, mi, ki nismo diplomati, pa to imenujemo aroganca. Clintonova Amerika ne ve veC natančno, kaj naj bi naredila v svetu ob koncu tisočletja, vendar ve, da mora to narediti sama. In to je bolj zaskrbljujoče kot bombe, ki so jih odvrgli na glavo nesmrtnega zombija iz Bagdada, poudarja La Repubblica. Edini moški na svetu, ki ni sprejel očitnega rezultata Zalivske vojne, je Sadam Husein - Poraženec. Zaradi tega je moral ameriški predsednik Bill Clinton ponovno bombardirati Irak: da bi Huseina opomnil, da v Ba- gdadu živi samo začasno, komentira Jediot Achornot. Ameriški povračilni udarec na jug Iraka naj bi Sadamu Huseinu pokazal, da bodo ZDA še naprej igrale vlogo dobrega svetovnega policista. Ce iraški diktator upa, da se Clinton tik pred volitvami ne bo spustil v novo pustolovščino na Bližnjem vzhodu, se je zmotil: ameriški predsednik je reagiral hitro in odločno na iraško invazijo na kurdsko območje, in sicer zato, da ga republikanci ne bi prikazali kot omahljivca, meni Maariv. Nihče ne oporeka, da je režim Sadama Huseina z ofenzivo proti Kurdistanu kršil pravice in svoboščine iraških Kurdov. Vendar je tudi VVashington v tem primeru ravnal po vzoru Bagdada. Omembe vredno je dejstvo, da je do bombardiranja in Clintonovega ultimata prišlo v trenutku, ko je svetovna skupnost v vlogi Združenih narodov začela prizanavati, da je Irak izpolnil zastavljene mu zahteve. Takšen razvoj se očitno ni ujemal z naCrti VVashingtona o z nafto bogatih območjih na Bližnjem vzhodu, ocenjuje Ne-zavisimaja Gazeta. Leta 1990/91 je George Bush v konfliktu v Perzijskem zalivu odkril velik volilni adut. Sest let kasneje in dva meseca pred volitvami je znova izkoristil iraško prizorišče za pridobivanje glasov Clinton. Akcija je ilegalna, saj nima pokritja v mandatu Varnostnega sveta, poudarja El Mundo. Dejstvo je, da se Husein že veC let kaže kot zaprisežen smrtni sovražnik in rabelj Kurdov in je zaslužil kazen za svoja dejanja. Vendar pa s svojim ukazom za intervencijo v kurdskem sporu za Arbil ni storil nič takega, kar v vsaki drugi državi ne bi označili kot izključno notranjo zadevo. V luči trenutnega položaja je zaradi tega ameriška napada moč oceniti le kot vmešavanje v notranje zadeve nedemokratične, vendar suverene države. Takšna politika tudi ne opravičuje želje po nabiranju volilnih glasov pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami v ZDA, opozarja Zycie Warszawy. Drži, da se je Clinton počutil izzvanega in je bil zaradi notranjepolitičnih razlogov prisiljen uporabiti orožje proti Iraku. Kaj naj bi omejen napad dosegel, še ni znano, čeprav so Američani podobno kot pri prejšnjem napadu leta 1993 dejansko uničili dele iraške protizračne obramhe in tako Huseinu zmanjšali možnost za napade. To je še vedno dodatna možnost za prihodnje napade, Ce bo Irak nadaljeval svojo politiko nasilja. Sadama Huseina je potrebno zaustaviti, poziva Dagens Nyheter. SVET Četrtek, 5. septembra 1996 NOVICE BUŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES / VRHUNSKO SREČANJE PALESTINSKEGA IN IZRAELSKEGA VODITELJA Beograd naj bi Zagrebu dolgoval 45 milijard dolarjev SPLIT (STA) - Mate Pavkovič, strokovnjak, ki se je specializiral za nasledstvo in vojno odškodnino, je Nedjeljni Dalmaciji razkril ceno srbskega rušenja Hrvaške in možnosti za izplačilo odškodnine. Po njegovih besedah Beograd dolguje Zagrebu 45 milijard dolarjev. Na vprašanje, ali bo ZRJ plačala vojno odškodnino, je Pavkovič dejal, da obstajajo določene težave. Srbija in Cma gora nista nikdar priznali, da sta izvršili agresijo na Hrvaško, in nista bili dokončno vojaško poraženi, prav tako pa ne obstaja skupna namera mednarodne skupnosti, da bi agresorja prisilila k plačilu vojne odškodnine. Kljub vsemu, nadaljuje Pavkovič, mora Hrvaška ZRJ izročiti zahtevo za povrnitev storjene škode in se boriti za njeno izplačilo. Vlada Herceg-Bosne še kar deluje MOSTAR (STA/AFP) - Neki visoki predstavnik t.i. Herceg-Bosne je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je vlada hrvaške paradrža-ve kljub nedavno sklenjenemu dogovora o razpustitvi včeraj nadaljevala delo. Po mnenju neimenovanega predstavnika bosanskih Hrvatov lahko le predsednik vlade odloča o razpustitvi ministrstev. V skladu z dogovorom o razpustitvi leta 1993 samooklicane hrvaške tvorbe v BiH, doseženem minuli teden pod pritiskom ZDA, naj bi Herceg-Bosna prenehala zakonito obstajati 31. avgusta, v naslednjih 15 dneh pa naj bi razpustih še njenih šest ministrstev. Solana in Frovvick o volitvah v BiH BRUSELJ (STA) - Vodja misije OVSE v Bosni in Hercegovini Robert Frovvick je včeraj obiskal sedež Severnoatlantske zveze v Bruslju, kjer se je z generalnim sekretarjem Javierjem Solano pogovarjal o volilnem procesu v BiH, za katerega je zadolžena OVSE. Frovvick je Atlantski svet obvestil, da je moral preložiti lokalne volitve v BiH, vendar se bo volilni proces nadaljeval, tako da bodo splošne in kantonske volitve nedvomno izvedb 14. septembra. Solana je v pogovora poudaril, da bo izvedba splošnih volitev v Bosni in Hercegovini uspeh vseh, ki si prizadevajo za mir na tem območju, so povedah viri Nato. Dogovor o izkopavanju množičnih grobišč SARAJEVO (STA/AP) - Predstavniki treh narodov v Bosni in Hercegovini so včeraj dosegli dogovor, ki naj bi olajšal izkopavanje množičnih grobov in pripomogel k rešitvi vprašanja pogrešanih oseb. Dogovor so po mesecu pogajanj na srečanju na sarajevskem letališču dosegli premier BiH Hasan Muratovič, predsednik parlamenta Republike Srbske MomCilo Krajišnik in predsednik Federacije BIH KreSimir Zubak. Po srečanju je Muratovič za tiskovno agencijo Associated Press povedal, da so dosegli dokončen dogovor glede množičnih grobov in identifikacije trupel. O dragih podrobnostih iz sporazuma ni želel govoriti. Kot je povedal, so se tri strani sporazumele, da bodo na ozemljih pod njihovim nadzorom zagotavljale varnost pri izkopavanju. Na seznamih pogrešanih ah ubitih v vojni je približno 200 tisoč ljudi. Kot domnevajo, je bila večina teh ljudi ubitih v spopadih med sprtimi stranmi in zakopanih v množične grobove. Arafat in Netanjahu sta si končno segla v roki Skupna zavezanost mirovnemu procesu - Nezaupanje ostaja GAZA (Reuter, M.S.) -Palestinski predsednik Jaser Arafat in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta si včeraj prvič segla v roki, vendar le za hip, tako da so ju fotografi morali prositi, naj ponovita celotno gesto. Oba voditelja sta privolila v drugi poskus, tako da bo Netanjahu tudi uradno ovekovečen kot tretji židovski voditelj, ki se je rokoval z nekdanjim teoristom. »To ni sestanek za fotografije. To ni sestanek zaradi sestanka. Njegov namen je pospešiti mirovni proces, pospešiti pogajanja ... narediti nekaj za mir,« je že pred srečanjem izjavil Arafatov svetovalec Nabil Abu Rdai-nah. V resnici sta po srečanju oba voditelja izrazila svojo zavezanost mira. »Rad bi vnovič poudaril, da smo za sodelovahje z Izraelom, za spoštovanje vseh vidikov dogovora z Izraelom v skladu s sporazumom, ki smo ga podpisali. Verjamem, da bom z gospodom Bibijem in nje- govo vlado lahko nadaljeval mirovni proces, mir pogumnih« je izjavil Arafat, medtem ko je Netanjahu zatrdil: »Obe strani sta ponovili svojo odločnost pri izpolnjevanju določil sporazuma,« a hkrati dodal, da »je treba upoštevati potrebe in zahteva obeh strani na temelju recipročnosti in zagotavljanju varnosti in blagostanja tako Izraelcev kot Palestincev.« Recipročnost je termin, ki ga Netanjahu uporablja za pogojevanje implementacije preteklih mirovnih dogovorov z -kar sam imenuje - palestinskimi kršitvami, kot je domnetma samouprava v Jeruzalemu. Izraelski in palestinski pogajalci so z norveškim posredovanjem šele po štirih dneh napornih pogajanj sestavih formulo za izpeljavo srečanja. »Dogovorih smo se o temeljih z pogajanja o okvirih reševanja spornih vprašanj med nami in Palestinci, je izjavil predstavnik izrael-slce vlade David Naveh. Palestinci so si že dolgo prizadevali za izpeljavo vrhunskega srečanja in obnovitve pogajanj, na katerih bi lahko izraelsko stran soočili z vprašanjem umika židovskih enot iz Hebrona. Srečanje Neta-njahuja in Arafata naj bi pomenilo uvod v pogaja- nja o mehanizmu implementacije sporazuma o samoodločbi iz leta 1993. Vendar pa Netanjahuj po srečanju njihovih želja ni izpolnil, saj ni hotel govoriti o nobenih rokih za dolgo odlagan umik iz Hebrona. Ta naj bi bil po njegovem mnenju še vedno stvar pogajanj. »Odločitev o nadaljevanju pogajanj o Hebronu je Palestincem dala jasno vedeti, da zadeva še ni končana,« je izjavil Neta-njahujev tiskovni predstavnik Saj Bazak. HUTUJSKI UPORNIKI SO NAPADLI POLOŽAJE VLADNE VOJSKE PRI BURUNDIJSKI PRESTOLNICI Konec mirnih dni za Buyoyovo hunto v Bujumburi NAIROBI (Reuter, T.S.) - Hutujski uporniki v Burundiju so včeraj povedah, da so ponoči napadli vojaške položaje na obrobju glavnega mesta. To je bil najhujsi spopad po vojaškem udaru, ki ga je 25. julija izvedel major Pierre Buyoya. Predstavnik večinoma tutsijske vojske pa je dejal, da so napade odbih. Innocent Nimpagaritse, predstavnik prepovedanega Narodnega sveta za obrambo demokracije (CNDD), je za Reuter povedal, da je vojaško krilo te organizacije v napadu, ki pomeni zaostri- tev kampanje proti tutsijski vojaški hunti v Burundiju, uporabilo raketne granate. Po njegovih besedah so sile CNDD boje »preselile« v glavno mesto, potem ko so vojsko pregnale iz burundijske regije Kayanza. »Dokler tut-sijska vojska ne vrne oblasti demokratično izvoljeni vladi Burundija, ne bomo odložih orožja,« je dodal Nimpagaritse. Hutujska stranka Fro-debu je medtem storila neizogibno in javno podprla CNDD, ki jo ima večina Hu-tujcev za edino kredibilno opozicijo vojaški prevladi. Člani Frodebu v izgnanstvu v Keniji in Tanzaniji so odobrili potezo. Predstavnik voj- ske v Bujumbmi polkovnik Longin Minani pa je dejal, da je vojska premagala upornike. Izjavil je tudi, da so spopadi potekali daleč stran od mesta, vendar so prebivalci predmestja Muntanga na severa Bujumbure, ki je v bližini hribov, kjer so pote-kali spopadi, povedali, da so krogle žvižgale tudi po samem mestu. Včeraj zjutraj je bilo v Muntangi veliko vojakov, vendar je življenje v mestu teklo kot vsak dan. Spopadi so se začeh s pohcijsko uro ob desetih zveCer, strele pa je bilo slišati še na vsaj dveh območjih v vzhodnem predmestju. Hutujski uporniki so pred tem izstrelili dve 60-milimetrski granah na univerzo, vendar po besedah vojaškega predstavnika, polkovnika Isia Nibizija, niso nikogar ranili, povzročih pa so manjšo materialno škodo. VODILNE STRANKE SRBSKE OPOZICIJE SO KONČNO SKLENILE SPORAZUM O SKUPNEM NASTOPU NA NOVEMBRSKIH VOLITVAH »Skupaj« proti Miloševičevim socialistom ■ ■■■■ Maja Marsičevič ■ BEOGRAD - Srbska opozicija se je v začetku tega tedna - čeprav v senci »zgodovinskega« sporazuma med Slobodanom Miloševičem in Ibrahimom Rugovo o normalizaciji izobraževalnega sistema na Kosovu - vendarle dogovorila o oblikovanju dolgo pričakovane koalicije, ki so jo poimenovali »Skupaj«. Po več mesecih pogajanj, prerekanj, ultimatov, izsiljevanj in napornega iskanja skupnega jezika so se Vuk Drasko-vič, sef Srbskega gibanja obnove, Zoran Dnjindjič, prvi mož Demokratske stranke, in Vesna Pešič, ki vodi Državljansko zvezo Srbije, v ponedeljek končno podpisali pod listino, s katero šo napovedali skupni nastop na zveznih parlamentarnih volitvah; te bodo v ZR Jugoslaviji na sporedu tretjega novembra. Medtem ko so Črnogorci svojo opozicijsko koalicijo, ki nosi dokaj indikativno ime »Narodna sloga«, ustanovili mirno in dostojanstveno -poleg tega pa obstajajo precejšnje možnosti, da se bosta Narodni stranki, liberalcem in socialdemo- kratom v koaliciji kmalu pridružili še Demokratična zveza Albancev Črne Gore in Stranka demokratične akcije Črne Gore -, so srbske nevladne stranke v zadnjih tednih prignale medsebojne spore prek vsake dopustne meje. Njihovim članom in simpatizerjem je bilo vsega skupaj že tako vrh glave, da so sedeže opozicijskih političnih organizacij in glasil zasuli s kupi pisem, protestov in pozivov. Je bil odločilen pritisk ogorčenih državljanov - volilcev ali pa kakšen drug, manj znan dejavnik, v tem trenutku še ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so na čelu treh od štirih vodilnih nevladnih strank (Demokratična stranka Srbije se za zdaj še ni priključila koaliciji), očitno le spoznali, da je napočil skrajni čas za konsenz. Sporazumeli so se o ključnih točkah sodelovanja in podpisali dokument, s katerim so se obvezali, da nihče od njih ne bo sklenil zavezništva z vladajočo Miloše-vičevo Socialistično stranko Srbije -ne pred ne po volitvah in ne glede na rezultate glasovanja. Nedvomno je bil pri tem koristen tudi črnogorski zgled, vendar pa so po mnenju nekaterih (menda dobro obveščenih) virov glavno vlogo znova odigrali nihče drug kot Američani. Namreč; v trenutku, ko se je že zdelo, da z opozicijskih združevanjem ne bo nič, je dobesedno prek noči prišlo do dramatičnega zasuka in duh koalicije Skupaj se je prebudil iz klinične smrti. Beograjski časnik Dnevni telegraf v zvezi s tem opozarja, da je do »presenečenja« prišlo takoj po srečanju Vuka Draškoviča z vodilnim diplomatskim predstavnikom Zahoda Stevenom Blakom, odpravnikom poslov na ameriškem veleposlaništvu v srbski prestolnici. Za spremembo vzdušja, ki je v preteklih tednih napovedovalo, da se bo uresničila napoved socialistov, ki so z zadovoljstvom ugotavljali, da bodo ob taki opoziciji lahko večno vladali, pa je - sodeč po prvih podrobnejših podatkih o poteku končnega razpleta koalicijskih pogajanj - nesporno zaslužna tudi najdoslednejša dama jugoslovanske politike, že omenjena Vesna Pešič. Očitno celo sama navdušena nad uspehom svoje posredniške misije, med katero je pomagala gladiti nesoglasja svojima ambicioznima političnima partnerjema Draškoviču in Djindjiču, je šefica Državljanske zveze Srbije izjavila: »Saj sem boljša od Richarda Hollbrooka«. V vsakem primeru bo rojstvo koalicije Skupaj obudilo ^e skoraj pozabljene upe državljanov, željnih sprememb v srbskem in jugoslovanskem vrhu. Čeprav je Gorica Gajevič, predsednica volilnega štaba SPS, pred nedavnim izjavila, da »socialistom ni mar za jalove poskuse združevanja, ki se ga že šest let lotevajo desničarske stranke, saj je prav vseeno, ali premagamo združeno ali enotno opozicijo«, pa sta podpis sporazuma Dra-škovič - Djindjič -Pešič in strnitev opozicijskih vrst občutno povečala možnosti, da se ha prvih povojnih volitvah v ZRJ le zamajejo temelji Miloševičeve vladavine. Treba je omeniti, da so trije vo- ditelji, ustanovitelji koalicije Skupaj, spomladi podolgem in počez prepotovali Srbijo in v nekaterih krajih, ki sicer veljajo za trdnjave SPS, pripravili mogočna zborovanja. Uradni mediji takrat naklonili pretirane pozornosti turneji, proti pričakovanjem pa se niso zmenili niti za notranje opozicijske zdrahe, ki jih je bilo na pretek. Po vsej verjetnosti je sam Miloševič ukazal vladnim trobilom, naj o vsem skupaj molčijo, da ne bi po nepotrebnem spomnil tekmecev, naj se raje ukvarjajo s skupnim nasprotnikom. Te pa je v ponedeljek vendarle srečala pamet. Osebne ambicije so se navsezadnje znašle na stranskem tiru in tako mora ostati tudi v prihodnje - v najslabšem primeru vsaj do tretjega novembra -, če zeli koalicija opozicijskih strank, ki se zavzemajo za politiko reforme, modernizacije in vračanja Srbije na mednarodno prizorišče, postati resen konkurent socialistom. GLEDALIŠČA [FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic do 10. t. m. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti jahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 20. t. m. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 28. t. m. Miramarski park Predstava »Luci in zvoki« Danes, 5. t. m., ob 20.30 »II sogno imperiale di Miramare« in ob 21.45 »Una favola vien-nese a Miramare«. Jutri, 6. t. m., ob 20.30 »Una favola vienne-se a Miramare« in ob 21.45 »II sogno imperiale di Miramare«. §ALiŽ Poletni večeri v zgoniski občini Danes, 5. t. m., ob 20.30 bo v Saležu, na se-' dežu KD RdeCa zvezda koncert Tria Glasbe-ne matice - Sole Marij Kogoj, ki ga sestavljajo Erika BuzeCan (flavta), Marko Stoka (klarinet) in Tatjana Jercog (klavir). V Četrtek, 19. t. m. bo v Brišcikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Svnthe-sis 4. BOUUNEC Rosandra Crossing 96 V organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Libe-ra) se, ob gledališču France Prešeren, vrši vrsta prireditev. Danes, 5. t. m. nastop glasbene skupine Al Daravvish - The original Klez-mer Ensemble ter predvajanje filma »Cycld«; filmski večer posvečen Kennetu Angerju. GORICA Alpe Adria Puppet Festival: danes, 5. t. m., ob 15. uri bo na gradu laboratorij za maske; ob 18.30 v Ul. Ascoli »II convitato di pez-za«, ob 20.30 v notranjem grajskem dvorišču »U Cuntu«, ob 22. uri v v grajski dvorani »Minotauromachia«. Lutkovno gledališče Papilu KOROŠKA Ločilo Nad Posojilnico - SPD DobraC: Jutri, 6. t. m., ob 19.30 premiera mladinske igre Francka Rudolfa »Kužek laja mijau mijau«. Ponovitev v soboto, 7. t. m., ob 19.30. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v nedeljo, 8. t. m., ob 10. uri vaški praznik in zabava z »Duo Peugeot«; ob 10.30 lutkovna predstava »Leteči žabon« v izvedbi Lutkovne skupine iz Šmihela nad Pliberkom. GLASBA r-, S TRSI Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate '96 Danes, 5. t. m., ob 21.30 bo nastopil Raul Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Avditorij Muzeja Revoltella Revoltella Estate: danes, 5. t. m., ob 21. uri risani filmi bratov Fleischer v priredbi Cap-Pelle Underground. V soboto, 7. t. m.,ob 20.30, koncert violinista Crtomira Siskovica. Tržaško koncertno društvo sPoroca, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela 11,11.96 in se zaključila 21.4.1997. XIX. Tržaški glasbeni september - Capella civica V nedeljo, 8. t. m., ob 19. uri bo v Anglikanskem templju (Ul. S. Michele lla) koncert sopranistke Monice Trevisan in pianista Fe-uerica Consolija. V Ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bosta v kate-urali sv. Justa nastopila Roberto De Nicolo lorgle) in Angela Cavallo (oboa). Rižarna V soboto, 7. t. m., ob 20.30 koncert »Pesem za spomin« na katerem bo nastopil mladinski pevski zbor iz Mauthausna, ciganski ansambel Kanizsai Csillagok, ansambel baročne glasbe z Reke Collegium Musicum Flomi-nense, violinistka Maja Repse, harmonikar Corrado Rojac in ansambel Original klezmer ensemble. Šentjakobski trg Danes, 5. t. m., ob 18. uri koncert Godbe na pihala Arcobaleno. TRŽIČ V soboto, 14. t. m. bo nastopil priljubljeni kantavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. t. m. - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. t. m., ob 21. uri koncert kantav-torja Claudia Baglionija. RAZSTAVE TRST Nliramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 uu ogled razstava »Praski zaklad«. Umik: do 1®'!°- 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. beinska razstavna dvorana na Trgu Unita: 6 danes, 5.9. je na ogled razstava Tiepolo -”sbe iz kolekcije Sartorio. "luzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXHI): Do 13.10. je na ogled razstava risb s ikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993). a ogled je tudi razstava pop slikarja Ame-nCana Jima Dine. Umik ob delavnikih: 10-13 to 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. “ferija Bassanese: na ogled je razstava lika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Kornagnano Sesia 28078». ulurija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brovvn, Juan Leal-Ruiz, Jo-sePh Stabilito, Fulvio Giannini in Lucia Pe-scador. LetovišCarska ustanova (Ul. S. Nicolo): do 6-9. razstavlja Nadja Moncheri. Urnik: od Ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. a erija Cartesius (Ul. Marconi 16): v sobo-to 7- t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Fabia Zubinija. SEŽANA ula galerija: Do 20.9. bo na ogled razstava urvnih fotografij natečaja »Skrivnost Kra-®a>>. ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Motrans in ZKO Sežana. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse): jutri, 5.9., ob 19. uri otvoritev razstave »Verni-chtungskrig. Verbrechen der Wermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): do 4.9. razstavlja Jože Tisnikar. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BEUAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hewige Bledi. ŠTANjiL V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na °g ed razstava slik Sandra PeCenka. LIBUČE pri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. GLEDALIŠČA SNG DRAMA EriavčevaT uuBjana Cenjene gledalce obveščamo, da bodo aoonmaje za nove abonente in __________________12. ure m od 14. do 18. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure. Študentske abonmaje bomo vpisovali od 1. do 12. oktobra. MESTNO GLEDALIŠČE UUBLIAN- ŠKO Čopovo 14 Ljubljana V soboto, 7. septembra, ob 19.30 uri: A. P. Cehov: GALEB Obnovljena uprizoritev za selektorje tujih festivalov. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2 Ljubljana Jutri, 6. septembra ob 20. uri: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, komedija. Izven. Zaradi velikega zanimanja bodo predstave odigrane še: 10., 12. in 14. septembra ob 20. uri. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. Šentjakobsko gledališče objavlja vpis abonmaja za sezono 1996/97. Vpis bo od ponedeljka 9. septembra do 13. septembra 1996, od 10. do 12. ure dopoldan in od 17. do 19. ure popoldne. Informacije na telefon: 312-860. TEATER GROMKI Strosmaverjeva 20 Ljubljana Jutri, 6. septembra, bo na gradu v Ormožu nastopil Teater Gromki s hitro ljubezensko komedijo »PRAVA REC, EDO«. Predstava, ki govori o zapeljevanju, boju za preživetje, lakoničnih zvezan in kljuvajoči nesreči, bo z odra kluba Unterhund zaropotala ob 21. uri. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE RAZSTAVE Do nedelje, 1. decembra, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, nedelje in prazniki od 10. do 14. ure: Arheološka razstava: pozdravljeni PRE- DNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Za zamudnike - v spremenjeni obliki (200, 300 SIT). Informacije na tel.: 061/17 67 360. PLES Nedelja, 15. septembra, ob 21. uri, premiera; ponedeljek, 16. septembra in torek, 17. ob zl. uri ponovitvi: FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodoben ples. Produkcija FGL in Art agencija, d.o.o., koprodukcija Cankarjev dom. »To je biološki balet. Ni le ples najbolj primitivnega človeka, je ples iz Časa pred človekom.« (Jacques Riviere). FILM Od sobote, 14. septembra, do srede, 25., pb 20. uri: Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dream), 1992. Lewis, Faye Dunaway. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. Film, v Katerem je Johnny Deep najboljši don Juan - don Juan de Arizona! DRUGE PRIREDITVE Danes, 5. septembra, ob 19. uri: MEDEJA. Gledališka predstava učenčev srednje gledališke Sole GILS pri ZKOS v okviru razstave Pozdravljeni prednamci. ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Ko si želiš gledališča... in Se vec! Gleaalisko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenbi fce pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Informacije na tel.: 061/17 67 350. Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GALERITA VODNIKOVA DOMACITA Vodnikova 65 Ljubljana Danes, 5. septembra, ob 19. uri bo otvoritev razstave akademske slikarke Alenke Eržen - Šuštaršič. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. GLASBA ZELSKA CERKVICA Zelže pri Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelski cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. TRUBARJEV ANTIKVARI-JAT Ljubljana Danes, 5. septembra, ob 20. uri: Tretji večer; Tenor in kitara v sodobnosti. Nastopila bosta: Igor Drnovšek - tenor, Boštjan Andrejc - kitara. Jutri, 6. septembra, ob 20. uri: Glasba za dve harmoniki: Erno Sebastian, Primož Paiovel. TABORSKI KULTURNI DNEVI Žalec V sredo, 11. septembra, ob 20. uri: Koncert romske etno glasbe; nastopila bo skupina SUKAR, ki jo sestavljajo Igor Misdaris , Stefan Uranjek, Nenad Ljuboti-na Miha Svent in Nenad Kokovid. Prireditev bo potekala v Dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. TARTINIJEV TRG PIRAN V soboto, 7. septembra, ob 19. uri: Dobrodošlica - Moški komorni zbor ljudske glasbe. Hrusiski fanti. GALERIJA REPANŠEK Rudnik Danes, 5. septembra, ob 19.30: Koncert v okviru festivala MUSIČA AETERNA; nastop Eve Bohte - klavir. Program: J. S. Bach, L. v. Beethoven, A. Srebotnjak, J. Brahms, S. Prokofjev. RADE SERBEDŽIJA -Se nismo že nekje srečali? Danes, 5. septembra bo nastopil v SNG Maribor, ob 20.30. Tokrat nam bo Rade Serbedžija s svojo stalno skupino predstavil svoj novi avdio projekt ZABORAVI. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Musič in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjevo 79 Liubliana VOJKO HERNAUS, olja na platnu, olja na kartonu. Otvoritev razstave bo 4. septembra, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMER-CE Einspilerieva 6 Liubliana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. NUK Turjaška 2 Liubliana Od 26. avgusta je na ogled je razstava fotografa Dejana Habichta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska I Liubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTUPNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Danes, 5. septembra, ob 12. uri bo otvoritev razstave Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Liubliana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Ljubljana Od včeraj, 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duše«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenie Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON DOLIK Cesta m- Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja Mihajlovica in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Skotia Loka Razstava slikarke Sare Nataše SuSterSiC Plo-tajs. GALERIJA FARA Skotia Loka Samostojna razstava fotografij, Mojce in Tine Balant, bo na ogled od 31. avgusta do 12. septembra. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Preprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošč Rec - Rec, Vom, Vinilma-nija, Aligator v Kranju, Sračje Gnezdo v Novem mestu. NOVICE Ajox zavrača očitke AMSTERDAM - Nogometni klub Ajax je posredoval Interju vso svojo zdravniško dokumentacijo v zvezi z nigerijskim nogometašem Nkwanom Kanujem. Vodja zdravniškega štaba Piet Bon je v nekem intervjuju vCeraj poudaril, da niso pri testiranju igralca nikoli zasledili kakršnihkoli napak pri delovanju srene zaklopke. Bon ne izključuje, da je napaka sad »skrite malformacije«, ki se je nenadno pojavila, mogoče pod vplivom kakšne bakterije, češ, da je Kanu pred časom bolehal za bronhitisom. Ajax je vsekakor v uradnem sporočilu zapisal, da je vest o Kanujev! bolezni, ki bo perspektivnega igralca prisilila, da opusti nogomet, sprejel »s presenečenjem«, do nadaljnjega pa zadeve ne bo več komentiral. V Italiji glede afere pa še naprej prevladuje teza o Ajaxovi malomarnosti. Evropski poslanci Pierferdi-nando Casini (KDC), Antonio Tajani in Giampiero Boniperti (oba Forza Italia) sta Evropski uniji predlagala, naj določi strožje zdravniške preglede za vse športnike skupnosti, tako profesionalce, kot amaterje. Po mnenju treh evroposlancev je bil standard Ajaxovih zdravniških pregledov očitno nezadosten. Frenlzen tudi uradno namesto Hilla LONDON - Moštvo VVilliamsa je že imenovalo novega voznika njihovega bolida. Vodečega v letošnjem skupnem točkovanju Fl Angleža Damona Hilla bo v naslednjem letu zamenjal Nemec Heinz-Harald Frentzen. 29-letni voznik Sauberja bo tako v prihodnje delal družbo Kanadčanu Jacquesu Ville-neuvu s katerim bosta ustvarila tandem mladih upov med vozniki Fl. Frentzen je dosedaj sicer veljal le kot »drugi Nemec« v formuli, čeprav je znan kot izredno hiter in brezkompromisen voznik z lepimi obeh prihodnosh. Grand Prbca sicer še ni osvojil, vendar ni daleč dan..., ko bo Frentzen pokazal vsem zobe, tudi Michaelu Schumacherju, ki mu je leta 1991 speljal dekle in jo kasneje tudi poročil. Se vedno sta skupaj. Potrebna bo še ena tekma NOCERAINFERIORE - V tekmi za italijanski pokal sta se Nocerina in prvohgaš Pemga razšla pri neodločenem izidu 0:0. Za določitev moštva, ki se bo uvrstilo v 3. kolo, bo potrebna dodatna tekma. :: H II SCT Olimpija še v krizi Izidi včerajšnjega 5. kroga 1. slovenske nogometne lige: Mura - SCT Olimpija 3:0 (1:0), Publikum - HIT Gorica 1:1 (1:0), Koper - Maribor Branik 2:1 (0:0), Korotan - Rudar 0:1 (0:1), Primorje - AS Beltinci 7:0 (3:0). Vrstni red: Rudar 13, Beltinci 9, Primorje in Maribor Branik 8, Hit Gorica in Koper 7, Mura in Korotan 5, Publikum 4, Set Olimpija 2. Oče Graf na sodišču BONN - Peter Graf, oče prve igralke sveta Steffi Graf bo danes v Mannheimu stopil pred sodišče zaradi utaje davkov. Oče, ki hkrati skrbi tudi za hčerine premoženjske zadeve bo tako skupaj s prijateljem in svetovalcem Joachimom Eckardtem »zagovarjal« 19 milijonov mark, kar je približno polovica Steffinega zaslužka med leti 1989-1993. Sodišče lahko omenjena v najslabšem primeru obsodi na deset let zapora. Argentinska Olimpia ugnala Panathinaikos S ROSARIO - V prvi tekmi interkontinentalnega pokala za košarkarje, v katerem se merita prvaka Južne Amerike in Evrope, je argentinska Olimpia v domačem mestu Rosario premagala grški Panathi- 3 naikos z 89:83 (44:38). Povratna tekma bo prihodnji torek v Atenah. Bryant poškodoval zapestje LOS ANGELES - Eden najprespektivnejših košarkarjev onstran luže Kobe Biyant, član »jezer-nikov« iz Los Angelesa je za dva meseca obsojen na mirovanje. V prijatelskem pripravljalnem srečanju si je namreč resneje poškodoval levo zapestje. 18-letnega Bryanat, ki je bil na letošnjem NBA izboru na čakalni listi 13. po vrsti je sicer sprva izbralo moštvo Charlotte Hornetsev, vendar so ga omenjeni zamenjali z Jugoslovanom Divcem. Z Lakersi je Bryant sklenil triletno pogodbo v vredno-sh 3.48 milijinov dolarjev. Njegova srednješolska košarkarska statistika in splošno strokovno prepričanje uvrščata tega, 198 cm visokega košarkarja med bodoče možne superzvezdnike. Brescianijeva pet cm višje PULA (Cagliari) - Maria Carla Bresciani je na mitingu v tem kraju z znamko 3, 95 m izboljšala svoj državni rekord v skoku s palico za ženske. Udinese zmagal v Tržiču VIDEM - V prijateljski tekmi pred sobotnim krstnim nastopom v Vidmu prah Interju je Udinese z 2:0 premagal tržiški Monfalcone. Prvi gol je v prvem polčasu dosegel Poggi, v drugem delu pa je bil uspešen Ganec Gargo. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA Grafova, Seleševa in Martinezova prve poifinalistke Sampras v treh nizih odpravil Avstralca Philippoussisa NEVV YORK - Prva nosilka Nemka Steffi Graf, druga nosilka Američanka Monika Seleš in četrta nosilka Španka Conchita Marti-nez so prve poifinalistke zadnjega letošnjega turnirja grand slam. Tako Seleševa kot Martinezova v četrtfinalu nista imeli težkega dela, saj je Seleševa potrebovala le 48 minut, da je s 6:0 in 6:3 premagala Južnoafričanko Amando Coetzer, medtem ko je Martinezova prvi niz sicer dobila šele po podaljšani igri z 8:6, toda že v drugem nizu nasprotnici ni prepustila niti igre. Seleševa, lanska finalistka tega tekmovanja, je po 6:0 dobila še tri zaporedne igre v drugem, kar pomeni da je nasprotnica prvo igro osvojila šele v desetem poskusu. Težje je šlo Grafovi, ki je odpor Avstrijke Judithg VViesner strla po dveh setih, ki pa sta bila dokaj izenačena. Prvega je favorizirana Nemka dobila s 7:5, drugega pa s 6:3. V moški konkurenci pa so bila odigrana še zadnja štiri srečanja osmine finala. Kot prvi je bil uspešen četrti nosilec Goran Ivaniševič. Proti Francozu Guyu Forgetu je zmagal Spanec Alex Corretja, nadaljuje pa se tudi zmagovita pot švedskega veterana Stefana Edber-ga, ki je bil po dokaj izenačenem obračunu v štirih nizih boljši od novega britanskega mladega upa Tima Hen-mana. Prav na koncu torko- vega sporeda je nastopil še prvi nosilec in branilec naslova iz lanskega leta Američan Pete Sampras. Tako kot Corretja je tudi Američan zmagal v treh nizih, tokrat pa je bila njegova žrtev šest let mlajši Avstralec Mark Philippoussis. Po zmagi in očitnem vzponu forme je Sampras dejal: »To je bil moj najboljši dvoboj na tem turnirju. Srčno upam, da bom tako igral do konca in da bom osvojil turnir, saj letos, kljub petim turnirskim zmagam, še nisem osvojil kakšnega odmevnejšega turnirja.« Da je bilo to najboljša partija Samprasa na letošnjem turnirju drži, Edberg želi pred koncem kariere zmagati v ZDA (AP) saj je imel na drugi strani zelo razpoloženega "razbijača” iz Avstralije. Najtežje mu je bilo, ko je Philippoussis serviral: »Ko nekdo udari žogico z 215 kilometrov na uro je najbolje paziti, da je ne dobiš v obraz, kar bi bilo gotovo zelo neprijetno.« Izidi, moški, osmina finala: Ivaniševič (Hrv/4) - Medvedev (Ukr) 6:4, 3:6, 6:3, 7:6 (7:2); Corretja (Spa) -Forget (Fra) 6:4, 6:3, 7:6 (7:5); Edberg (Sve) -Henman (VBr) 6:7 (2:7), 7:6 (7:2), 6:4, 6:4; Sampras (ZDA/l) - Philippoussis (Avs) 6:3, 6:3, 6:4. Zenske, četrtfinale: Martinez (Spa/4) - Wild (ZDA) 7:6 (8:6), 6:0; Seleš (ZDA/2) - Coetzer (JAR) 6:0, 6:3, Graf (Nem, 1) - VViesner (Avt) 7:5, 6:3. pj KOLESARSTVO ^ Indurain naj bi končal kariero Po pisanju časnika As MADRID - Eden najboljših kolesarjev na svetu Spanec Miguel Indurain naj bi po pisanju madridskega športnega časnika As konec letošnjega decembra končal kolesarsko kariero. Dvaintridesetletni kolesar, ki je po narodnosti Bask, je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojil zlato v vožnji na cas (kronometer) in doslej štirikrat zmagal na dirki po Franciji. Zaradi pogodbe s klubom Banesto bo moral letos prvič po Štirih letih nastopiti na dirki po Španiji, ki se bo začela v soboto. ATLETIKA / V SOBOTO V MILANU FINALE GRAND PRIX IAAF Zveneča imena in bajne nagrade Nastopilo bo kar 49 dobitnikov olimpijskih medalj - Komen favorit za končno zmago Michael Johnson že v Milanu MILAN - Sobotni finale letošnjega Grand Prixa v dvajsetih disciplinah za skupni nagradni sklad 3, 4 milijona dolarjev v obnovljeni milanski Areni bo bržkone atletski dogodek leta. Nastopilo bo kar 49 dobitnikov medalj na olimpijskih igrah v Atlanti, od teh sedemnajst zmagovalcev. Organizatorji so že prodali 16 tsip vstopnic, s stadionom se bo povezalo 35 televizijskih hiš, ki bodo posnetek oddajale v 110 državah. Denarne nagrade še nikoli niso bile tako visoke. Skupna zmaga bo letos vredna 200.000 dolarjev, še NOGOMET / PREDSTAVITEV ZDRU2ENE EKIPE »Najmlajši« tudi letos pri Gaji Pod vodstvom Rajka ležijo bo vadilo 20 otrok - Tudi v London? Na sedežu Gaje na Padričah je bila pred dnevni predstavitev združene mladinske nogometne ekipe »najmlajših«, ki bo tudi letos vadila in igrala pod okriljem tega društva. Staršem, trenerjem, spremljevalcev in gostom je v imenu Gaje spregovoril Darko Grgič. Ocenil je, da je politika združevanja zelo pozitivna, saj se je pokazalo, da je mogoče sestaviti številčno močne vrste in hkrati doseči zelo dobre tekmovalne uspehe, brez katerih je za vsakega mladega športno udejstvovanje bolj klavrno. Za trenerja je bil potrjen Rajko Zeželj, njegov pomočnik pa bo tudi letos Marjan Babuder. Skupno bosta trenirala okrog 20 otrok. Na Gajinem igrišču na novo posejana trava že dobro uspeva, vsekakor pa bodo letos domače telane še vedno igrali v Bazovici. Grgič je obljubil, da bodo skušali organizirati turnejo po Španiji, ki je žal odpadla, presenečenje pa bi lahko bilo gostovanje v Londonu ali pa obisk angleških nogometašev pri nas. Zahvalil se je sponsorju g. Krapežu. Za ekipo bodo poleg omenjenih skrbeli še Marjan Cemjava, Boris Rismondo in Aleksander Kalc. enkrat več kot lani, drugo mesto 100.000 dolarjev in tretje mesto 50.000 dolarjev. Nagrado za zmago v posamezni atletski disciplini na tekmi v Milanu pa je v primerjavi z lanskim letom narasla iz 30.000 na 50.000 dolarjev. Skupno in posamično bo nagrajenih najboljših osem športnikov. Dvajsetletni kenijski zvezdnik Daniel Komen je po sanjskem svetovnem rekordu v Rietiju v teku na 3.000 metrov (7:20, 67) prvi favorit za največji del nagradnega sklada - 250.000 dolarjev. 200.000 dolarjev si lahko obeta kot skupni zmagovalec tekem za Grand Prix, dodatnih 50.000 dolarjev pa se mu ponuja za zmago v Milanu. Morebiten nov svetovni rekord, blizu najboljšim časom je tudi na 5.000-metrski razdalji, pa je vreden dodatnih 100.000 dolarjev. Ce mu uspe razdaljo preteči bolje kot Etiopijcu Haileju Gebre-sellasieju (12:44, 39) bo iz Milana odpotoval bogatejši za 350.000 dolarjev. V skupnem seštevku za Grand Prix je Komen doslej zbral 76 točk, Alžirec Noureddine Morceli (1.500 m), Zambijec Samuel Matete (400 m ovire) in Britanec Jonathan Edvvards (troskok) pa so jih doslej zbrali po 72. Se bolj zapleten je položaj v ženski konkurenc, kjer sta skupaj na prvem mestu Američanka Gwen Tor-rence (100 m) in Svedinja Ludmilla Enqvist (100 m ovire) s po 66 točkami. Zaenkrat je na sedmem mestu ženskega seštevka tudi Brigita Bukovec, nagrada za 7. mesto je 12.000 dolarjev, po mnenju njenega trenerja Jureta Kastelica pa se v Milanu z morebitno zmago lahko za kakšno mesto tudi izboljša. Glavna motivacija za vse nastopajoče bo seveda nagrada 50.000 dolarjev za milansko zmago. »Po mitingu v Berlinu je bila priložnost za krajši počitek. Z Brigito sva opravila še tri treninge, jutri pa potujeva v Milano,« je povedal trener Jure Kastelic. Tam bo Bukovčeva v konkurenci Enqvisotve in Freemanove poskušala še enkrat nastopiti čim-bolje. Za večino atletov bo nastop v Milanu zadnji v letošnji poletni sezoni. Mnogi najboljši, med njimi tudi Bukovčeva, pa so dobili še vabilo za nastop na mitingu v Sarajevu. Dvanajsto tekmovanje za Grand Prix, doslej so tekmovalci na Grand Prix mitingih postavih 69 svetovnih rekordov, je za Mednarodno atletsko zvezo (IAAF) popolnoma novo s stališča denarnih nagrad. Zahteve športnikov po denarnih nagradah so bile s strani IAAF zavrnjene še na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1993 v Stuttgartu, zato pa so predstavniki te mednarodne zveze odvezali mošnjiček pri nagradah za Grand Prix. V Stuttgartu se je predsednik IAAF Pri-mo Nebiolo dogovoril z nemškim avtomobilskim proizvajalcem Mercedesom za nagrade za najboljše, za svetovno prvenstvo prihodnje leto pa IAAF obljublja denarne nagrade za uvrstitve do osmega mesta. Skupni nagradni sklad na SP v Atenah bo kar sedem milijonov dolarjev. Nagrade pa bodo zahtevali tudi tekmovalci na prvenstvih v dvoranskih, krosu in na uličnih tekih. 100.000 dolarjev pa bo vreden tudi vsak svetovni rekord dosežen na prvenstvu. IAAF je končno spoznala, da za največja tekmovanja potrebuje tudi zvezdnike, ki pa jih je treba primemo finančno nagraditi. ODBOJKA / BAZOVIŠKE ŽRTVE Kakovostni moški turnir Poleg ekipe prireditelja SZ Sloga Se Dob in Fužinar Prvi septembrski dnevi so dnevi, ko se spominjamo ustrelitve Štirih bazoviških junakov, v sklop proslav Pa se že vrsto let vključujejo tudi Slogi-ni Športni delavci s Prireditvijo spominskega pohoda Bazoviški junaki ter mednarodnega moškega in ženskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev. Pohod bo kot vedno na sporedu v nedeljo, ko bo tudi osrednja komemoracija na bazo v skem strelišču in katere se udeleženci Pohoda vedno masovno udeležijo. Novost predstavlja letošnji turnir, saj bo na sporedu v dveh izmenah”. Tako bo nroski del na sporedu že v soboto, 7. septembra, ženski pa teden kasneje in sicer v soboto in nedeljo. Na moškem turnirju bodo tokrat nastopile tri ekipe in sicer poleg Sloge še Fužinar z Raven na Koroškem in avstrijski Dob. Ekipa iz Doba, ki je avstrijski prvoligaš, je že dvakrat zapored osvojila prehodni pokal in ima seveda v načrtu njegovo dokončno osvojitev, kar ji bo uspelo, če bo zmagala tudi letos. Igralci so že v dobri formi, saj bodo s prvenstvenimi nastopi začeli že v soboto 14. septembra. Turnir pa namerava osvojiti tudi novopečeni slovenski prvoligaš Fužinar, ki se je letos močno okrepil s prihodom državnega reprezentanta Matjaža Urnauta in ima prav z Dobom še odprte račune prav s tega turnirja. Podrejene vloge pa prav gotovo ne bodo odigrali niti slogaši, ki se pravkar vračajo z devetdnevnih priprav. Prav za nastop domače sesterke vlada največje zanimanje, saj je ugibanj okrog tega, s kakšno ekipo bo letos razpolagal Peter de VValderstein, že veliko in ni izključeno, da bodo prav v soboto v Sloginih vrstah nastopili nekateri novi igralci, ki se potegujejo za prestop v naše društvo. Ekipe bodo igrale po sistemu vsaka proti vsaki, tekme, ki se bodo začele ob 15. uri, pa bodo na sporedu v openski telovadnici. (INKA) ROLKANJE / PO DOBRIH NASTOPIH V SVETOVNEM POKALU David Bogateč bo na SP skušal osvojiti medaljo Prvenstvo bo od 15. t.m. na Madžarskem - V Rotterdamu je bil med posamezniki četrti in drugi v moštvenem teku V Rotterdamu z mislimi v Budimpešti. Tako nekako trenutno velja za našega najboljšega rolkarja Davida Bo-gatca, ki se je pravkar vrnil s tretje in zadnje preizkušnje za svetovni pokal na Nizozemskem in se bo v naslednjih dneh intenzivno pripravljal za svoj drugi nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 15. septembra v madžarski prestolnici. Bogateč je v Rotterdamu najboljši rezultat dosegel v moštvenem teku v strnjeni formaciji. Skupaj z ostalimi člani državne reprezentance Buzziolom, Galbiatijem in Sigelom je med mlajšimi mladinci zasedel drugo me- Sirenin jadralec Andrej Močilnik bo sodeloval na SP v razredu snipe Sirenin jadralec Andrej Močilnik praviloma tekmuje v razredu europa, toda pred kratkim se mu je lep podvig posrečil v razredu snipe, to je 4, 72 m dolga in 1, 52 m široka jadrnica z 10. 8 m površine jadra za dvojice. Skupaj s članom društva Societ& triestina della Vela Luco Riccobonom je namreč na selekcijah v Braccianu zmagal med mladinci in si priboril pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo od 11. do 16. septembra v kraju Santiago della Ribera v Španiji. Po Arianni Bogateč je Močilnik prvi član Sirene, ki bo nastopal na svetovni ravni. Čestitamo. Na DP europa brez vidnih uvrstitev Štirje Sirenini jadralci so se v nedeljo vrnili z moškega državnega prvenstva v razredu europa. Dosegli so nekoliko skromnejše rezultate od pričakovanega. Najboljše se je odrezal Andrej Močilnik s trinajstim mestom, s katerim pa ne more biti povsem zadovoljen, ce vemo. da je bil po prvih dveh regatah na odličnem 5. mestu. Miran Guštin je pristal na 18. Dario Košuta na 28. in Paolo Tomšič na 31. mestu. Prvak je presenetljivo postal mladinec Diego Battisti iz Anzia. Za prvenstev je bilo značilno slabo vreme s spremenljivim vetrom. sto s 24 sekundami zaostanka za Nizozemsko in slabimi tremi minutami prednosti pred Nemčijo. V posamičnem tekmovanju je rolkal' SD Mladina zasedel končno 4. mesto med 35 tekmovalci. Po še-stkilometrskem prologu je bil šele sedmi. V 18 km dolgi zasledovalni vožnji je dosegel drugi najboljši čas, kar mu je prineslo uvrstitev za zmagovalcem Madžarom Gyulo, Nemcem Gillassnom in Italijanom Buzziolom. Bogateč, ki je na drugi preizkušnji v Pinzolu med posamezniki zasedel drago mesto, tekme v nemškem Geierju pa (ne po lastni krivdi) ni dokončal, še ne ve, katera bo njegova končna uvrstitev v svetovnem pokalu, a zdi se, da ga to pravzaprav niti ne zanima, saj je zdaj vsa njegova pozornost usmerjena v Budimpešto. »Drugič bom nastopil na svetovnem prvenstvu, a je kot, da bi bilo prvič, ker sem bil pred dvema letoma premlad, da bi lahko računal na dober rezultat. Tokrat je drugače. Zadnje leto nastopam med mlajšimi mladinci in zavedam se, da lahko pridem do kolajne, ne le v moštvenem teku, ampak tudi v posamičnem tekmovanju«, pravi Bogateč. Rezultati, ki jih je dosgele v svetovnem pokalu, kažejo, da njegove ambicije niso iz trte izvite, (ak) Obvestila TPK Sirena - jadralna Sola obvešča tečajnike, da je v teku izpopolnjevalni tečaj optimistov vsak dan (razen nedelje) od 13.30 do 17.30. Tečaj bo trajal do 13. septembra. SPOT prireja v nedeljo, 8. septembra dvodnevni izlet na Antelao. Prijave sprejema Stojan Bolčina (tel. 213701). JADRALNI KLUB CUPA vabi člane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 8. septembra, s Startom ob 10. uri pred SesljansMm zalivom. SZ SLOGA Planinski odsek vabi v nedeljo, 8. t.m., na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v čim večjem številu. SK DEVIN vabi svoje člane in prijatelje na pohod Bazoviških junakov v nedeljo, 8. t. m. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 1996/97 Solo plavanja in rekreacijo v bazenu pri Alturi v Trstu. Vpisovanje od danes 5. do 13. t.m. vsak delavnik od 19. do 20.30, tel. 51377. SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi vsak torek in četrtek z zbirališčem ob 18. mi na trgu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. 212859 ali 226271. ~C PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET NOVICE Vzpon na Antelao V nedeljo, 8. septembra, se bo skupina hžaških planincev, kateri se bodo pridmži-j1 tudi člani planinci pobratenega društva utiegral iz Ljubljane, podala v Dolomite na osvojitev 3265 m visokega kralja Cadoreja: Antelaa. Vse pa je vendarle odvisno od temena, ki je zadnje tedne izredno muha-st0 in ne daje nobenih zagotovil, da bo v Prihodnjih dveh dneh lepo, čeprav neko-T . hladno za ta letni čas. Vodja izleta, Stojan Bolčina, se stalno ozira v nebo in ga že bob vrat, pa tudi skrbi ga, če bo le ute-phl izpeljati načrtovani izlet, ki ga je SPDT tetos vključilo v svoj program. Ce bo torej xTen}e> se bodo tržaški in ljubljanski planinci z osebnimi avtomobili peljali do San ito di Cadore in dosegli nato kočo Galassi P°d pobočjema Antelaa in Sorapisa, kjer odo prespali. V ponedeljek, v zgodnjih urah pa bodo odšli na zahtevno večurno nro s ciljem na vrhu tritisočaka Antelaa. 0 sestopu z gore se bodo SPDT-jevci in In-tegralovci vračali domov v ponedeljek v Poznih popoldanskih urah. Zbirališče obeh skupin je v nedeljo, 8. septembra, ob 8.30 pred društvom Tabor na Opčinah. Odločitev v zvezi z vremenom ° Padla jutri, v petek, zato naj prijavljenci elefonsko pokličejo vodjo izleta Stojana olčino (tel. 213701) za dokončno potrdi-tev ali odpoved izleta. Izlet SPDT v Kamniške planine V upanju, da se bo vreme vendarle usta-do, vabi SPDT člane planince na dvodnevni izlet v Kamniško-Savinj ske Alpe z vzponom na 2349 m visoko, masivno goro tlanjavo. Izletniki bodo z osebnimi avtomobili odpotovali iz Trsta v soboto, 14. t.m., ob 8.00 nn. Po dveh urah vožnje bodo prispeli v arnrusko Bistrico in se napotili na Kamniško sedlo, do koder je za tri ure hoje. eni se bodo nastanili v koči in preživeli, upajmo, lep večer v območju prelepih ntnniških planin. Se prej se bodo lahko razgledovali po najbližjih in daljnjih vrho- vih ter po znameniti Logarski dolini prav pod sedlom. Naslednjega dne, v nedeljo, 15. t.m., bo na vrsti vzpon na Planjavo, na goro, s katere sega pogled daleč na okrog. Do vrha Planjave bo treba pešačiti in se vzpenjati dobri dve uri. Planinci se bodo potem vrnili na Kamniško sedlo za vmesni počitek ter v nadaljnjih treh urah hoje sestopili v Kamniško Bistrico. Izlet vodi in prijave sprejema Aleksij Ci-vardi (tel. 415336) v opoldanskih in večernih mah. Na voljo je tudi za vsa potrebna pojasnila. Prijave so nujne zaradi rezervacije nočitev in hrane v koči na Kamniškem sedlu, zato se planinci, ki nameravate na Planjavo, čimprej oglasite. Kraj in točno mo odhoda bomo javili prihodnji teden v tej rubriki. Pohod Bazoviški junaki Planinski odsek SZ Sloga prireja v nedeljo, 8. septembra, tradicionalni pohod v spomin na štiri mlade Slovence: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so na bazoviški gmajni padli kot prve žrtve fašističnega raznarodovalnega krvavega terorja. Planinci in drugi udeleženci se bodo zbrali ob 9.45 pred vaškim spomenikom v Bazovici in pol me kasneje krenili na približno triurni pohod po kraškem svetu. Pohod bodo zaključili pred spomenikom štirim bazoviškim junakom sredi gmajne, kjer bo tudi spominska svečanost. SPDT vabi svoje člane in prijatelje, naj se pohoda v Bazovici polnoštevilno udeleže. (L.A.) Teden dni po zahodnih Julijcih Osem elanov SPDT se je v nedeljo vrnilo z uspelega enotedenskega pohoda po stezah in vrhovih zahodnih Julijcev. O tem lepem podvigu bomo poročali v eni prihodnjih številk dnevnika Z avtobusom v Savinjsko in Logarsko dolino Goriški planinci se v nedeljo, 8. t.m. odpravljajo na planinsko-tmistični izlet v Sa- vinjsko in Logarsko dolino. Ce vreme le ne bo preveč muhasto - računajo namreč, da se bo do nedelje "spametovalo”, se bodo iz Solčave mimo Podolševe oziroma sv. Duha, povzpeli do Potočke zijalke. Predviden je tudi alternativni program za udeležence, ki bodo ostali v Solčavi. Avtobus bo iz Rožne doline odpeljal ob 6. mi, povratek je predviden med 21. in 22. mo. Kosilo iz nahrbtnika. Društvo priporoča primerno obutev in opremo (žepno svetilko za tiste, ki bodo šli do Potočke zijalke, do koder je dobri dve mi hoje). Planinsko srečanje na Krnu Planinsko društvo Nova Gorica vabi v nedeljo, 15. septembra ob 11. mi na planinsko srečanje in slavnostno odpiranje obnovljenega bivaka v Gomiškovem zavetišču. Zavetišče so medili pred 45 leti. Prireditev novogoriških planincev se uvršča v niz kulturnih in drugih dogodkov ob prazniku novogoriške občine. Izlet na Reisskofel V nedeljo, 1. septembra se je skupina članov SPDG podala na Reisskofel nad Ziljsko dolino. Na goro, ki je v seznamu tridesetih vrhov Poti prijateljstva, so se Goričani povzpeli z južne strani, s planine Jo-chalm. Vreme je bilo v dolini kar lepo, vendar pa je glede razgleda na vrhu nagajala gosta megla. Ob povratku so so na planšariji pokusili še nekaj domačih dobrot, za nameček pa nabrali tudi nekaj jurčkov. Od planine do vrha je približno tri me hoje, izletniki pa imajo na razpolago dve varianti: zložnejšo a nekoliko daljšo stezo in krajšo, vendar pa bolj strmo stezo. Pred jesenjo še nekaj zahtevnejših izletov V programu planinskih izletov SPDG je zapisanih še nekaj točk. Tako naj bi se pred nastopom jeseni odpravili spet v Dolomite, predviden pa je tudi krajši izlet v Karavanke. Veliko, pravzaprav največ, je seveda odvisno od vremenskih razmer v prihodnjih tednih. Milan vedno med nami ’96 Ob dragi obletnici smrti Milana Starca, mladega :., komaj 17-letnega Kontovelca, ki je 30. avgusta 1994 legel v posteljo, mimo zaspal in se zaradi srčne napake ni nikoli več prebudil, so se številni prijatelji tudi letos zbrali in se s prijateljsko košarkarsko tekmo na odprtem igrišču na Kontovelu poklonih njegovemu spominu. Milan je bil sijajen fant in je zato imel veliko prijateljev, M so ga imeli resnično radi in še občutijo praznino, ki jo je pustil med njimi. Tekma med Klapo s Kontovela in Prijatelji ostalih vasi je bila zabavna z atraktivnimi in občasno smešnimi akcijami, kljub temu pa je bilo dovolj ča-- sa, da vsak spozna, koliko je vredno življenje, ■ predvsem takrat ko zveš, da umrejo ljudje, kot je bil Milan, ki so življenje res ljubili. Za Milana torej : trikratni zdravo! Prijatelji ga ne bodo pozabih. To so ponovno dokazah. Nastopajoči: ;; Klapa Kontovel: Križman, Rizzante, Čeme, Danieli, Si| Spadoni, Stoka, M. Emili, Grbec, Cupin, Umek, Da-neu, B. Starc. Prijatelji ostalih vasi: Veljak, Turk, Jagodic, Jogan, Lipovec, Stokelj, Kovač, Starec, Dehse, Pinta, Ko-mn. (MAT) jji I V Repnu bo v soboto »vroče« V soboto, 7. septembra, bo največji repenski nogometni dogodek tega dne: neposredno srečanje izbrancev poročenih (mladih in starih) in neporočenih (mladih in že v vrhih). Milko Jakopin in Milan z borčkov sta baje dobila od županstva dokončni seznam, kdo spada k enim in kdo k dragim, postava obeh moštev pa ostaja še vedno skrivnost, tudi za Milkota in Milana. Tu stari ne pomnijo, kdaj so zadnjič zmagah, zato pričakujemo izredno napadalno igro. »To napako, pravi Milan z borčkov, bomo kaznovali, zato že vadimo protinogo.« Iz teh novic sklepamo, da bo silno razburljivo, zato je Krajevna zdravstvena enota izdala okrožnico, v kateri odsvetuje ogled tekme vsem, ki so imeli srčni infarkt ah ga v soboto pričakujejo. V resnih primerih bo posredoval Kajzer ta mah z lončkom črnega, kdor pa ne bo razumel taktike igre, mu bo pokazal Lido vse še enkrat na posnetku, z razlago obeh trenerjev. To je trenutno vse. Se vidimo, ko se zagledamo in to na stadionu v Repnu, v soboto ob 16.30 po legalni uri. Se obvestilo ACT, da bo avtobus št. 45 vozil z običajnim umikom, medtem ko šolabus še ne obratuje. (I.S.) /1 Horoskop zapisal B. R. K. M. M OVEN 21.3.-20.4.: Privolili si boste dobrino, H si jo lahko privošči le malokdo. Ne bodite preskromni; privoščite si Se vec, tudi nekaj takega, cesar ni mogoče dobiti za denaenar. BIK 21. 4-20. 5.: Ker so vam zvezde trenutno nadvse naklonjene, izkoristite prosti čas za dodelavo vašega življenjskega načrta. Pohitite, kajti zvezde se obračajo hitreje kot se vračajo. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vleklo vas bo v družbo. Čeprav ne boste vselej v središču pozornosti, boste vendarle vseskozi blesteli, kajti govor bo tekel izključno o vas in vaših uspehih. RAK 22. 6. - 22. 7.: Um vas bo napeljeval h gibanju, telo pa k mirovanju. Nikar ga ne prisiljujte, ampak raje vrzite pod lupo svoje begajoče ideje ter jih enkrat za vselej umirite. LEV 23.7. - 23.8.: Resno boste zaceli razmišljati o tem, da bi opustili neko nezdravo. Zdaj je pravi Cas za končni obračun z vaše strani, sicer vam bo račun poslal nekdo drug DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Sanjavo se boste gibali med bleščečimi oblaki. Zvečer boste že tolikanj zaslepljeni, da se vam bo noc zdela kot dan. Upajmo, da jutrišnji dan ne bo podoben noti. TEHTNICA 23,9.-22.10.: Glodal vas bo crv nezaupanja, zato boste do partnerja nestrpni in zahtevni. Ne izsilujte priznanja, kajti izsiljeno priznanje ne bo le dvomljivo, ampak tudi sumljivo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaša samozadostnost bo začela nekomu iti na živce, zato boste deležni iskrene kritike. Ostanite samozadostni, vendar zgolj v dejanjih; v besedah bodite skromni STRELEC 23,11.-21.12.: Spoznali boste, da se vam naložba, v katero ste se spustili s tolikšnim optimizmom, ne bo mogla obnesti. A nikar ne obupajte; denar vas Čaka za prtom vogalom. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V ljubezenskem gnezdecu boste želeli doseči spremembo, vendar boste naleteli na odkrit odpor. Odslej ravnajte prav nasprotno, pa bo spremembo predlagal partner. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Začutili boste, da je današnji dan idealen za dobro naložbo, zato boste brez omahovanja uresničili že dolgo načrtovano potezo. Vaša slutnja se bo najbrž potrdila. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nekdo vam bo ponudil dobičkonosno sodelovanje, vendar boste omahovali, saj boste želeli na vsak način ohraniti samostojnost. Popustite, saj vendar niste sami na svetu. Vojaška parada ob 7 7. obletnici ustanovitve vojske Nikaragve MANAGUA (Reuter) - Tankovska enota vojske Nikaragve pozdravlja najvišje častnike štirih centralnoameriških držav na paradi ob 17. obletnici ustanovitve vojske Nikaragve Potrebujejo več sladkorja RAVVALPINDI (Reuter) - Pakistanski ulični prodajalec prelamlja sladkorni trs, da bi za svoje stranke pridobil sok. Pakistan bo moral uvoziti prek 500 ton rafiniranega sladkorja, če bo želel ugoditi vse večji domači potrošnji in domači industriji nasploh. Zdravnika zahtevata zaprtje nukleaike FRANKFURT (STA/Hina) - Dva nemška zdravnika sta pred kratkim zahtevala zaprtje jedrske elektrarne, ki je po njunih trditvah kriva za veliko število rakavih obolenj v njeni okolici. "Vse kaže na to, da je velika obolevnost za levkemijo med otroci, ki živijo v neposredni okolici elektrarne Kmemmel v zvezni deželi Schlesvvig-Holstein, prav posledica delovanja elektrarne," je povedal odvetnik zdravnikov. Po podatkih urada za registracijo otrok, obolelih za rakom, je v okohci Kmemmla kar 70-krat več primerov levkemije kot v ostalih predelih države. Šestletni deček preživel padec iz osmega nadstropja ANTVVERPEN (STA) - Šestletni deCek je minuli konec tedna preživel padec iz osmega nadstropja stavbe v Antvverpnu na severu Belgije. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico in je že izven življenjske nevarnosti. Mali Jubi-tane se je z bratom igral v sobi stanovanja v osmem nadstropju, medtem ko je bila njuna mati zaposlena z domačimi opraviti. DeCek je iz neznanega vzroka splezal na okensko potico in omahnil iz osmega nadstropja, njegov padec pa je ublažilo grmovje. Rešitev včerajšnje križanke: NatLL 'TVHtUNOIN 'DNVtn ‘ravs ‘vNaNaotiv ‘naolaN ‘isoNiraais ‘aon 'va ‘3j,v 'zvtiao ‘Ava 'Nima ‘niniso ‘oiav ‘jun ‘hvtn ‘VN ‘VO 'WN ‘TtCiS ‘NHNOITVV ‘N3D03 ‘NOISVH ‘OV1 ‘vnicino ‘Nvm ‘tns ‘isoiadVN vhosia ‘itn ‘nv ‘ONtrvDoa 'liAHnaaNSM ‘sad ‘oidiois 'vMAOTmis SKANDINAVSKA KRIŽANKA A PREBIVALCI SMIRNE PRIPRAVA ZA MERJENJE TOLPOTE PRVI ELEKTRON. RAČUNALNIK KAREL DESTOVNIK POLITIK KREFT FILMSKI KOMIK OLIVER HARDV SLOVANSKA BOGINJA POMLADI NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAŠ NEKADNJI AVSTRIJSKI VOZNIK FORMULE 1 GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO / POŽELENJE SLOVENSKI POLITIK (VLADIMIR) SVETOVNO MORJE NEKDANJI POLJSKI NOGOMETNI REPREZENT. LATINSKI PREDLOG (ZA) MRČES SLOVENSKA ROKOMET. (SONJA) >/ NASTAVA ZANKA UMRLI VOZNIK FORMULE 1 DEANGELIS BELA ŽITA PROZORNI DEL OČESA ŽALEČO MAJHEN STOLP ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRUATEU KEMIJSKI ELEMENT TRANSURAN IMD1 MESTO V TICINU MANEKENKA CAMPRELI ZENSKI PEVSKI GLAS GRŠKA REKA EVROTAS NAPETOST NAD 1000 V MLEČNI IZDELEK ŽLAHTNI Pl IN SLABO POČUTJE ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA OP.PEVKA OTTA LJUDSTVO VIND0KINI ANG. POP PEVKA (SHEENA) SIV0ST SLIKAR SAM0LK NORV.POL RAZISKOVAL STAREJŠE OBDOBJE TERCIARA FINSKI KIPAR (VAIN0) VRSTA KRITINE FRANCOSKA MAPLIA LETOVIŠČE V ISTRI GOROVJE NA SLOVAŠKEM AM. FILM REŽISER (FRANK) NOVO MESTO RAZLIČNA SAMOGLAS. ŽIME ZLATO JABOLKO NATRU SKRB OMENJENI DELMATEM. FORMULE BAJKA TENISAC KORDA PREVOZNO SREDSTVO OSEBNI ZAIMEK SRBSKI NACIONA- LISTIČNI VOJAK MESTO JZ OD KIELA V NEMČIJI VRTNI PTIC EKSPLOZIV DEL GLAVE POLITIK SARTRI GRŠKA BOGINJA NESREČE VILI AMERSEK CARLI NOVAK SLOVENSKI PUBLICIST IN ZGOD. (LOJZE) NEPLOD- NOST GORICA VEZNIK MAJHEN JERNEJ . BUENOS ? AIRES r" OBLAČILO INDUK PERZIJCI KANADSKO VELEMESTO VOJAŠKI PRATEZ 2a Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Pajek Piko TV DNEVNIK Na počitnice (ponovitev) Tle pr’ nas doma (ponovitev) S RAM 6.30 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30. 14.05 15.50 17.35 18.00 18.10 19.50 20.45 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 1.30 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Solo per te ho vis-suto (dram., ZDA '53, i. J. Wyman, S. Hayden) Dnevnik iz Neaplja Nan.: Corsie in allegria (i. Kip Gilman, A. VValker, S. Hodge) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Clandestina a Tahiti (dram., Fr. ‘58, i. M. Carol, K. Heinz-Boehm) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik TV film: La Piovra 5 (dram., It. '87, i. M. Placi-do,R. Girone, 5. del) Vreme, dnevnik in šport Variete: Su le mani! -(vodijo Carlo Conti, G. Panariello, Dong Mei) Dnevnik Aktualno: Filmski festival v Benetkah (vodta Pa-trzia Carrano in Vincen-zo Mollica) Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Dok.: 169.6-1996 - 300 let G. Tiepola Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Dok.: Gre are 1’ immagine Variete: Canzonissima (J. Dorelli, R. Vianello) I RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.40 13.50 14.15 16.00 17.50 18.05 18.30 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 1.10 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke Film: Tripoli bel suol d’ amore (kom.. It. ’53, i. A. Sordi, R. Billi, M. Riva) Rubrika o zdravstvu Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik Aktualno: Ekologija v gospodinjstvu Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara 17.15 dnevnik - flash Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Šport, vreme in dnevnik Nan.: Un caso per due Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film Perry Mason: Morte di un dongiovanni (krim., ZDA ’93, i. Ray-mond Burr, B. Hale) Aktualno: Format Dnevnik, vreme Variete: Tenera e la notte Film: La cieca di Sorren-to (dram., It. ’35) RAI 3 6.00 9.05 10.30 12.00 12.05 13.05 14.00 14.50 15.30 17.15 19.00 20.15 20.30 22.30 22.55 0.20 0.30 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Rascel Fifi (kom., It. '56, i. R. Rascel) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Dok.: Iz Olimpije v Atlanto, Lectio brevis, 13.30 Filozofija in aktualnost Deželne vesti, dnevnik Glasba: Pred premiero Šport: streljanje, avtomobilizem, atletika Nan.: Spazio 1999, 18.00 Star Trek Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Benetke Film: Maciste, 1’ eroe piu grande del mondo (’62) Dnevnik, deželne vesti Film: II diario di un con-dannato (vestern, ZDA '52, i. Rock Hudson) Variete: Edicola Ippoliti Dnevnik, pregled tiska © RETE 4 ITALIA 1 tr Slovenija 1 Koper 12.30 13.30 14.00 14.30 16.00 17.50 19.25 19.50 20.40 22.35 Nan,: Tre nipoti e un maggiordomo, 7.40 Stre-ga per amore, 8.10 Christie, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11,30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri, 15.15 Aroma de cafb TV film: E’ nata una stel-la (kom., ZDA ’94) Aktualno: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Calda emozione (dram., ZDA ’90, i. S. Sa-randon, J. Spader) Film: Atmosfera zero (fant, VB ’81, i. S. Con-nery, P. Boyle), vmes (23.30) dnevnik ® CANALE5 6.00 8.50 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.30 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 23.00 23.15 1.30 Na prvi strani, vreme Aktualno: Arca di Noe Film: La sp osa del mare (dram., ZDA ’57, i. J. Collins, R. Burton) Nan.: Otto sotto un tetto, 12,00 Nonno Felice, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Lezioni priva-te (V. Sgarbi) Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, Hunter Tylo) TV film: Causa di divor-zio (dram., ZDA ’95, i. Patty Duke, A. Hindle) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Risanke: Otok male Flo Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Raahad) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Film: Don Camillo mon-signore ma npn troppo (kom., It. ’60, i. Fernan-del, G. Cervi, L. Gloria) Dnevnik Nan.: Missione impossi-bile, 0.20 Dream On, vmes (0.15) nočni dnevnik TG 5 Lezioni private Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajse, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade Nan.: Ultraman, 15.00 SuperVicky, 15.30 Agli ordini papa Film: Bayside school -Avventura havvaiana (kom., ZDA ’92, i. M.P. Gosselaar, D. Diamond) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi Nan.: Acapulco HEAT -Atomski hotel, 20.00 Gli amici di paph - Očetovi prijatelji - Nedolžne laži (i. Bob Saget) TV film: Missione Yaku-za (krim., ZDA *96, i. M. Nouri, R. Ishibashi) Film: Senza limiti 2 (krim., ZDA '90, i. Leo Rossi, Ray Sharkey) Italija 1 Šport Nan.: Petek, 13. # TELE 4 Unicef tabor - Piran 1996, zaključna prireditev, 1. del Od 15.-21. julija je bil v Fiesi prvi Unicefov tabor-v Sloveniji. Na njem so se zbrali udeleženci iz sedmih držav. Unicefovi nacionalni odbori Hrvaške, Litve, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije in Slovenije. Selik, 2. del norveške nanizanke Pustlolovščine in odkritja, 5. del Po domače, pon. Poročila Kolo sreče, pon. Videostrani Made in Slovenia Nesreča K 19, angl. dokumentarna oddaja TV Dnevnik 1 Delfi in prijatelji, 11. del Španske nanizanke Operacija strogo zaupa- Po Sloveniji Slovenija - Umetnostni vodnik: Tunjice, 4. del Risanka Kolo sreCe, tv igrica TV Dnevnik 2 Šport V žarišču Tednik Festival Lent '96 Nikar, oddaja o prometu TV Dnevnik 3 Šport Poslovna borza Sova: Nevarne obline Seinfeld, 21, del ameri- 1 ske nanizanke ■ 19.30, 22.10, 23.40 Do- MM godki in odmevi Nad.: Amore gitano IT Slovenija 2 Nan.: Beverly Hillibillies H Film: Arco di trionfo (dram., ’48, i. C. Boyer) Tedenski izbor Dnevnik v nemščini Japonska, 1. del FTjEj Film: Sette sporche caro- V žarišču gne(vestern, ’ 68) KM Tenis - US open, posne-. tek in New Yorka Daj še enkrat, Sam, ame- (•) MONTECARLO riški film RdeCe in Črno, ponovitev 2. dela Sova, ponovitev: 20.00, 22.30, 0.35 Dnev- im Nevarne obline, nik, 19.40 Šport Svetovni poslovni utrip, Nan.: Matlock m Seinfeld, 21. del Film: Asterbc (ris.) jflkt V območju somraka, (4.) Nad.: Ellery Queen, RIS Dr. Quinnova 17.30 A. Hitchcock kmR Zgodovina kitajskega Variete: Zap Zap mesta, ameriška dok. od- Nan.: Gospa in prikazen daja Film: I pompieri (kom., Parada plesa It. ’85, i. P. Villaggio) Umetniški veCer Nan.: Omicidi d’ elite, Stoletje filma: Irski film 23.45 Avvocati a L.A. Christian Boltanski, an- Nan.: Ellery Queen gleška dok. oddaja Euronews Zlate steze, ameriški barvni film, 1986 Režija: Joe Roth. Igrajo: Klaus Maria Bran-dauer, drugi. Adrian Pasdar in Primorska kronika Vsedanes Medicina danes: Laična prva pomoč, 2. del Dialogi »Spazio mare« TV dnevnik Vsedanes Poletni kino, oddajo pripravlja Ondina Matijasic Slovenski program: Karaoke - dobra volja je I najbolja, I zabavno lavno glasbena oddaja M Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1334. del nadaljevanke Dobro jutro Poročila Prismuknjena družina, 9. del otroške nanizanke Fina gospa, 4. del angleške dokumentarne serije Nasa, mala hišica, 4. del nizozemske nadaljevanke Pikapolonica Lekarne na Hrvaškem Poročila Ljubezenske vezi, 10. del nadaljevanke Intermezzo, ameriški Cb film, 1939 Otroški program: IErm HrtiC-hitiC Živalski karneval Dr. Quinnova, 33. del ameriške nanizanke ■EPS Poročila Čast ženske vetrov 4., zadrfji del italijanske nadaljevanke Kolo sreče MoC denarja Klub d.d. Hugo, tv igrica Dnevnik Naše malo mestece, 10. del hrvaške nadaljevanke Volitve v BIH Edvvard VIB - Izdajalec in patriot, 1. del dokumentarne oddaje Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Triler Poročila r "\ Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12'00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; °'50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 0,30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; '2.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; ■9.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije; 22.30 Informativna °dd. v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Po-Pevki tedna; 11,15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Planinske informacije; 4-00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 17'°0 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Ri-3 ®zi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogovori proti sfru,- 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.23 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7'00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena mati-neja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.35 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni \Program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Do- godki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večrni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo;23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Glasb, rubrika Od vrha do dna; 10.40 Power play; 11.00 Dolnjega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;. 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Poletni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Sigla singel; 11.00 Kultura; 11.30 Souvenir d'ltaly; 13.00 Sanje o počitnicah; 13.40 Bella bellis-sima; 14.30 Turistične informacije;!6.00 E.. State reschi; 18.45 Questo paese come si chiama; 19.20 Sigla singel; 19,30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Med zemljo in sanjami, nato Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.35 Odprta knjiga: Pred odhodom na bojišče(P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11,40 Orkestri 12.00 Venezuelska srečanja; 12.20 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Literarne podobe: Kratki časi (M. Kravos); 14.25 Tropicana; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Iskanje večje domovine; 18.35 Rock balade; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18,10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA ' ,. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona 14,1 Sava Radovljica 12,0 Sava Šentjakob 13,0 Sava Hrastnik 14,5 Sora Suha 13,5 Ljubljanica Moste 15,8 Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje ° Cv5 Slovenija: V petek bo oblačno in hladno, padavine bodo večinoma povsod ponehale. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 1700 metrov. Na Primorskem se bo cez dan delno zjasnilo. V soboto bo suho in zelo hladno. Pihal bo okrepljen severni veter. ^ ni |- Belgijska policija nadaljuje s preiskavo MacCartneyjeva zena oklevala BRUSELJ - Potem ko so v torek v kraju Jumet v eni od hiš »pošasti iz Marcinel-la« Marca Dutroixa odkrili trupli dveh deklet, je policija včeraj nadaljevala z iskanjem drugih trupel v njegovi hiši v Sars la Bruissiere, kjer so 15. avgusta odkrili prve žrtve izprijenca, osemletni Melisso in Juhe. Policija meni, da je Dutroux s svojimi pajdaši kriv za smrt vsaj sedmih deklic v zadnjih dveh letih. Doslej so odkrili trupla štirih žrtev in sicer Melisse Russo in JUlie Lejeune 15. avgusta v Sars le Bruissiere in An Marchal ter Eefje Lambrecke (na sliki) v Jumetu. Slednji sta bili stari 17 in 19 let. V okviru preiskave skušajo ugotoviti, zakaj so Dutroux in njegova tolpa pedofilov imeli kritje v nekaterih belgijskih krogih. Policija je preiskala pisarno nekega notarja v Bruslju, ki je bil povezan z poslovnežem Michelom Nihoulo, že v zaporu, ker je baje organiziral prodajo videokaset, ki jih je Du-troux snemal s svojimi mladoletnimi žrtvami. Belgijski tisk medtem poroča, da so Du-trouxovo ženo Mi-chelle Martin, ki je trenutno v zaporu. njeni sojetniki napadli in pretepli. Tudi v zaporu je namreč vsa zadeva močno odjeknila in še zlasti ženske so hotele fizično obračunati z Martinovo. Včeraj je policija pri Liegu odkrila trupla dveh odraslih in enega otroka, ki jih je nekdo pokončal s streli iz pištole. kaže sicer, da umor sploh ni povezan s preiskavo o pedofilski tolpi Marca Dutrouxa. ljubosumje Mj PALERMO - Vse zen-ske vasi Partinico pri Palermo so zahtevale od karabinjerjev, naj izženejo tunizijsko prostitutko, ki da je povsem omrežila vse, kar nosi hlaCe daleC naokoli. Karabinjerji so res šli pogledat, kaj se pri ženski dogaja in pri njej naleteli na veC domačinov, ki so Čakali na njene usluge ter na usluge njene prijateljice. Tunizijko bodo najbrž izgnali.