... . -»r^-. i Samo Koledarjaza 1.1900 je še v zalogi, za to raj sezite brzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov. 120 komadov NAR0 slovenskih delavcev v Ameriki. 12. ITorfe, lO. 1900 Leto ^"1X1. Iz Kentuckya. Mirovna pogodba. Louisville, Ky., 6. febr. Mirovna konferenca demokratov in republikancev v Kentuckyju je včeraj;uo noč sprejela s dom predlogov, in zato upajo končati boj za govemerski urad. Sprejeti predlogi se glase: Ako p >stavoda-jals>tvo v skupni s*ji potrdi izvolitev Goebela in Beckham a, mora Taylor odstopiti brez nadaljn»g» ugovora. Potem naj se obe stranki zjedinite glede nove volilne postave, s ktero se v bodoče za branijo goljufije. Do prihodnjega ponedeljka naj obe Btranki ne storite nikakih korakov v svojo korist. Po-stavodajalstvu se ne sme zabraniti, prirejati seje, zato se morajo vojaki takoj umakniti iz državnega poslopja. Republikanski uradniki in poveljniki milic-) ne smnjo hiti postavljeni pod zatožbo. Taylor toraj ostane do ponedeljka v državnem poslopju in se ni še odločil pogodbo pod pisati. Taylor neče podpisati. Fraukfort. Ky , 8 f>br. Governor Taylor Se ni podpisal v Lonieville sklenjeno mirovno pogodbo in jo tudi še ne niieli. Da-ies B'* v t'-j zadevi sploh ni nič storilo. Taylor je bil ves dan med svojimi jurističnimi svetovalci. Danes je bil pogreb v ?ob >to umr lega senatorja W. Go^b jla, od 5. ure zjutraj je vrelo skupaj ljudstvo od vb1-h krajev, da bi skazali slednjo čast mrtveruu governerskemu kandidatu. Pogreba se j^ udeležila miljo dulga vrsta k> čij, na cestah je bil tak drenj, da se ni bilo moč ganiti in na mirodvoru je bila zbrana velikanska množica ljudstva. London, Ky. S. iebr. V tretjič se je daneB zbralo republikansko postavodajalstvo v poslopju starega semenišča. V tajni seji obeh hiš bo razmotrivali, kako bi manjkajoče demokrate zaprli in na ta način dosegli potrebno število članov, da bi imelo glasovalno veljalo. Tudi Blednjo sejo bo do jutri odložili. Neobdačeno premoženje. V velikem New Yorku je neob-dačem-ga zemlj.škeg*. posestva, kte-rega cenjena vrednost znaša S521,-200.371. K temu posestvu spadajo cerkve v vrednosti 677,774.755, žup-uišča §5GS 000, posestvo duhovni kov 8190.830 in dobrodelni zavodi $59,900 055. Zločin pijanca. Edvard Johusou, gost v hotelu na Columbus Ave. v New Yorku je te dni ustrelil Emil A. Dieckerta ml. Johnaon je prišel pijan v hotel in pričel prepir z Dieckertom radi ključa iu pozneje radi plačila narodne pijače. Konečno je potegnil revolver iz žepa in ž njim zapretil Dieckertu rekoč: ,,S tem-le bodeš dobil, ako ne paziš." Emil A. Die-ckertov oče in drugi gostje so mu hoteli izviti orožje, toda Johnson je imel čas petelina napeti in sprožiti. Kroglja je zadela mladega Dieckerta v želodec in predno je dospela am-bulanca, je tiadepolni mož izdihnil dušo v naročju s^pjega očeta. Zločinec se je potem kakor besen branil prijeti in š t le trem policajem Be z gorjačami posrečilo ga ukrotiti in odvesti v zapor. Delalnica za stroje v Readingu. F i 1 a d e 1 f i j a, 7. febr. Philadelphia & Reading železnica name« rava v Reading, Pa., zgraditi delal-nico za stroje. Sčasoma hočejo de-laluico tako povečati, da bodo zamogli izdelati vsak mesec 100 lokomotiv. Načrti za poslopje bo že g »tovi, in v nekterih dnevih bodo razpisali ponudbe. Zena Grozen prizor. s zmrznjenimi nogami umirala gladu. Vihar razsajal. Petnajst osob ranjenih vs^d tornada. Charles Schields, 32 let star je 26.jan. zapustil svojo 26!etno soprogo' in 51etno hčerko v najsiro-inašnejših razmerah. Ko je žena uvidela, da moža ne bode nazaj, peljala je otroka k svojim bratom in rekla, da bode iskala moža. Ker jo ni bilo več blizu, poiskali so jo bratje v njenem stanovanju, toda k-r so našli vrata zaprta, mislih so, da je šla obiskat prijatelj*. T da ko so izvedeli, daje tudi pri znancih ni bilo, vlomili so vrata. NaUi so sestro v nočni obleki ležati na tleh, bila je tako slaba, da je komaj zamogla še govoriti. Njeni nogi ■*ti bili zmrznjeni in že se je prijemal istih prisad. Na zdravnikov nasvet odvedli so ub< go ženo v bolnišnico. Kakor je žena pripo-vedala, je po povrato v stanovanje zbolela. Ko jo je pozueje mučil glad je vstala, da bi si poiskala kaj živeža, t<>da vsled slabosti zgrudila na t!a> in oMežala. V bolnišnici AO ženi odrezali nogi, da bi jej rešiii življenje, ker seje zaotruple-nje krvi že preveč razširilo. Zelo je dvomljivo, da bi okrevala. Grozovit prizor obešanja. James K. Browna, kteri jevllo-bok^n ustrelil policaja Charles Gebharda so v petek v okrajni jet-nišnici v Jersey City obesili. Pri obešanju se je rabelj tako nerodno vedol, da je obsojenec še c^ptal, ko so ga h' teli sneti raz vešal, zato bo bili Brownovi sorodniki in prijatelji tako razkačeni, da so pretili se nad rabeljem maščevati. Da bi ga varovali pred napadom, poslali so ga skrivnem iz rresta. Ko je šerif dal rabelju znamenje, povppelo je obsojenčevo truplo kvišku, toda vsled prekratke vrvi zadelo ob gorenje bruno vešal in padlo zopet dolu. Po preteku treh minut je konstatiral zdravnik, da je srce še bilo in tilnik ni bil zlomljen, k-.r je bila vrv prekratka. Brown je hudo ceptal z nogama in mahal z rokama, akoravno je bil zvezan. Jeden koronerjevih porotnikov je pri grozovitem prizoru omedlel. Se le po 13 minutah je bil Brown mrtev. Predno se odepljali Browna pod vešala, oddal je jetnišničaru pismo, v Kterem piše obsojenec, da smrtna kazen nima nikakega strašilnega učinka za zločinca, tudi ni nič manje hudodelstvo kakor vsak drug umor. Pismo sklepa z besedami: im, da bi bil jaz poslednji obešen v tnjod Boga zapuščeni deželi." Te besede je ponavljal tudi pod ve-šali poleg njega stoječemu duhovniku. Iz „La Gloria" naselbine. S parni kom ,,Lauenburg" je zo pet dospelo te dni v New York več naselnikov iz ,,La Gloria" na Kubi. Dva vračajočih se naseluikov, iz Iowe doma, pripovedujeta, da je hudo deževanje spremenilo zemljo v močvirje. Vsak načelnik je dobil 10 akrov zemlje. Tudi so bili ljudje koj začetkom toliko previdni, da bo si oskrbeli vožne listke za povrat v domovino, ako bi jim na Kubi ne dopadlo. Vračujoči naselniki pravijo, da ue gredo več na Kubo, oziroma na limanice sleparskim zemljiškim agentom. Dvaindvaiset požarov v sedmih tednih. V pritličju štirinadstropnega poslopja na 3. Ave. v New Yorku je nastal te dni ogenj in prouzrcčal $10 000 škode. V pritličju je imel žid Benjamin Bernhardt zalogo bu rovega masla in jajec. V sedmih tednih se je v New Yorku pripetil > 22 požarov, kteri bo nastali v pritličju. Okolica Collinsville. III., hudo prizadeta. — Dva mrtva v St. Louisu. — Snežen vihar in hud mraz na zapadu. St. Louis, Mo., 8. febr. Mestece Collinsville, dvanajst milj od ukaj na Vandalia železnici je danes komaj odšlo razdejanju po tornadu. V okolici tega mesta je bilo 15 osob poškodovanih. Napravljena škoda bode precejšnja; posebno tam stanujoči premoga rji so hudo prizadeti. Tri lepe stanovaUke hiše, Itt^re so stale na holmcu, so bile razdejane, prebivalci pa poškodovani, nekteri še celo nevarno. Oko-ti polu 3. ure dopoludne je prihrul vihar in najprvo razdejal hišo Frauk Kobarta. Njegovega sina iu hčer so našli še le čez nekaj časa pod razvalinami. Indiauapolis, Ind., 8. febr. Vibpr, kteri je danes zgodaj zjutraj obiskal zapadno Indiano in iztočni Illinois, j« potrgal vso žico za brzo-av in telefon, v Collinsvill« je raz-lejal več hiš; v Canton, III., je podrl hišo farmerja. Proga Vandalia žeiezniceje bila na nekterih mestih blokirana. Nek farmer je rešil osob-ui vlak pred nesrečo, ker je še ob pravem času naznanil zapreko na tiru. St. Louis, Mo., 8. febr. Vihar kteri je danes zjutraj zgodaj obiskal naše mesto je napravil precej škode. Ž-iua Susie Thompson je padla na električno žico in bila takoj usmrtena. 65 let starega Antona Heister je vihar vrgel na tlak in se ubil. Štirinadstropno poslopje George Bentona je vihar preobrnol.' Denver, 8. febr. Mrzel blizard je obiskal Colorado in sosedne kra-e. Najhuje je razsajal v New Mexico, toplomer je v par minutah padel za 25 stopinj. Zemlja je pokrita z čevelj debelim snegom. Omaha, Neb., 8. febr. Že od včeraj razsaja tukaj snežni vihar. Nastal je občuten mraz. Železniška in brzojavna zveza je ovirana. Minneapolis, Minn., 8. febr. Hud snežni vihar, najhujši letošnjo zima je pričel razsajati proti polu-noči. Veter zanaša sneg na velike kupe. Promet na cestah popolnoma mi ruje. V jetnišnici odstavili bosa. Sing Sing, 7. febr. Več nego leto dni je vodil kaznjenec tiskarski oddelek jetnišnice v Sing Singu, kjer izdajajo časopis zavoda ,,Star of Hope" in sicer na prav uzoreu način. Tega moža bo sedaj odstavili in na njegovo mesto postavili tiskarja Juhn Flynna iz Portchestera, kteri bode dobival 825 plače na teden. Sedaj pravijo, da so se kaznjenci tiskarskega oddelka pritožili, da je eden iz njihove srede „bos", kterega morajo ubogati. V iatini pa so najbrže hoteli napraviti nov prostor pri javnih jaslih. MHIerja zaprli. Wiljem F. Millerja, vodja sleparskega Franklin sindikata v Brook-lyuu so te dni zaprli. Kakor znano je pobegnil Miller, ko so prišle na dan njegove velikanske sleparije. Vest o Millerjevem zaporu se je bliskoma razširila po deželi in radovedno pričakuje ljudstvo, posebno pa od njega oskubljene žrtve, kakšen uspeh bode imela porotna obravnava proti prekanjenemu sleparju. Kakor pravijo, so Millerja iztaknili v Montrealu v Kauadi, kar pa tamošnja policija pravi, da ni res. Russel Sage pomagaj! Grof Cast llano hoče konečno denar od starega skopuha. Grof Castellano, zet umrlega Jay Goulda, mora biti v hudi zadregi, ker skuša celo Russel Saga najbolj skopega vseh amerikanskih bogata šev ,,napumpati*1 za par milijnovo. Sedaj se je zvedelo, da je grof Boni radi umazanih dolgov zapustil Pariz. Odkar je dvojica Ca3tellano prišla v N. w York, ni dobil grof dosti več nego $20.000, to je delež grofinje, bivše gospodičine Ane Gould, od dohodkov družinskega premoženja. lato je tako naloženo, da se ne more razdeliti. Dotičniki dobivajo le odstotke od skupnih dohodkov vsak po svojem deležu. Delež gospodične Ane Gould, znaša kakih $ 13,0^0.000, ktere grof ne more vzdigniti. Kadi tega grof ni nič kaj dobre volje odkar je stopil na naše obali. George in Helen Gould sta mu kazala hrbet iu odvetnik je stroko pazil na to, da ni več denarja dobil, u^go ima njegova soproga dobiti. To pa je bilo ravna dovolj za jed, pijačo, iokavi-ce, cvetljice itd. itd. toda presneto malo v primeri velikosti dolga. Ko je grof uvidel, da ne bode mogel uživati kap;tala svoje žene, skušal je od Russel Saga dobiti na posodo par milijonov. Kakor pravijo je Russel Sage baje že konečno dovolil posoditi precejšno svoto, ako Gouldova zapuščina prevzame jamčenje. Grof CaBCellano sedaj ne more več tajiti, da ni prišel po denar v Ameriko. Ženska sleparica. N a s h u a, N. H., 7. febr. Heleno Franklin Jones, ktera se je tudi Mrs. \V. H. Jones, Mrs.W. H. Scott, ,,The Brookside Supply Co." in „The New Hampshire Silk Co." podpisovala, so danes zaprli. Pred nekterimi meseci se je naselila v sosednem mestecu Autrim. Potem je dobivala vsaki dan 500 do 1000 pisem, ktere je odprla in poslane denarne nakaznice vzdignila na pošti. Že več tednov so prihajale pritožbe od vseh delov dežele, da jih je Joues osleparila. Preiskava skrivnih agentov poštnega urada je pokazala, da je Jones po časopisih uaznaujevala, da za SI pošlje listek, s kterim zamore vsakdo igrati na glasoviru, dasi te ni nikdar učil. Za 10 centov je obljubovala Jones mnogo svilnatih ostankov in raznih druzih zanimivih stvari. Listki za igranje na glasovirju niso prav nič vredni, tako trdijo zvedenci, svilnatih ostankov in druzih reči pa sploh nikomur poslala ni. Jones je imela v svoji pisarni 8 do 9 deklet, ktere so opravljale obsežno korespondenco. Zanaprej iste bržkone ne bodo imele mnogo posla. Zgodnja zelenjava iz Kube. Te dni je dospel v New York par-uik ,,Mex.co" iz Havane in pripeljal velik tovor novega krompirja, fižola, čebule in druge zelenjave. Isto so pridelali na Kubi. Dosedaj so na Bermudi pridelovali zgodnjo zelenjavo in kakor videti bode v tem oziru Kuba tekmovala z Be; mudo. Nesreče na železnicah. Znamenja sile. Frick hoče kupiti tovarne. F i 1 a d e 1 f i j a, 7. febr. H. C. Frick, kteri je nedavno stopil iz tvrdke Carnegie Steel Co., namerava ustanoviti novo podjetje. Včeraj je dospel sem v spremstvu L. S. Breda od Pennsylvania Steel Co. Da-ues zjutraj sta odpotovala oba v Baltimore, kjer bodeta ogledala jekleno tovarno v Sparrows Pointu. Radi nakupa imenovanega podjetja se že več tednov pogajajo in Be bodo sedaj najbrže pogodili. Dva vlaka trčila pri Escanaba. Mich. Milwaukee, Wis., 8. febr. List ,,Stauiel" je dobil nastopni brzojav: Na ogibači Ford River, sedem milj od tukaj je danes večer trčil tovorni brzovlak z 1 skalnim vlakom Metropolitan železuice; usmrtenih je bilo baje šeBt osob, med temi jedua ženska. Razbiti vozovi so pričeli goreti, a na mestu ni bilo vode, da bi zamogli ogenj gasiti. Vlak s zdravniki in obvezami so odposlali na mesti nesreče. Druga nesreča. \V i 1 1 i a m s p o r t, Pa., 8. febr. Pri Gordon Heights ua Beech Creek črti New Jersey Central železuict-sta daues trčila dva brzovozeča tovorna vlaka. Tri osobe so bile usmrtene, več je pa poškodovanih. Obe lokomotivi in 37 voz ie razbitih. Nesreča 9e je pripetila vsled napačno tolmačeuega znamenja. Tovarno bodo začasno zaprli. V Jersey City bodo tovarno American Sugar Refining Co. konec tedna" začasno zaprli. Vsled te uredbe bode kakih 1000 delavcev brez dela. Uzrok je baje, ker imajo preveč iidelan^ga sladkorja v zalogi. Minolo jesen je delov tovarni dva tedna počivalo, od tistega časa pa so delali noč in dan. Poleg pre-obilega izdelka pa je tudi slr.ba kupčija z sladkorjem zakrivila pre-stanek dela. Razun tega so se pomnožili izdelovalni strcšhi, neodvisne tovarne pa uiso vp^ale višje cene, kakor je naredil trust. K sladkornem trustu spadajoča tovarna v Williamsburgu dela, kakor ob navadnem Času. Iz Bostona je dospela vest, da American Sugar Refining Co. namerava svoje tamošnje tovarne začasno zapreti. Tri stanovalne hiše v plamenu. Te dni je bilo v New Yorku več požarov, pri kterih ni manjkalo razburjenih prizorov. Pri požaru ua 3. Ave. so do prihoda gasilcev gasili zasebniki kakor so vedeli iu znali. James Hirner je hitel v z dimom napolnjeno hišo, ker je na mostovžu četrtega nadstropja našel od dima skoraj zadušenega dečka. Ko je prinesel istega na prosto, hitel je v peto nadstropje in našel tam John Madigana s tremi otroci. Tudi tem je pomagal na prosto iu se potem podal v gorenje nadstropje, kjer je gospo Madigan z dvema otrokoma rešil na streho. Jeden mož je rešil 171etno dekle, ktero je na mostovžu omamil dim. Drugi mladi mož je rešil dva otroka iz četrtega nadstropja. Takoj na to so dospeli gasilci in rešili še dve osobe po lestvi. Po napornem delu so pogasili ogenj, kteri je napravil $15.000 škode. ** Istočasno je nastal drugi požar v bližini. 15 družin so izgnali iz njihovih stanovanj in 50 osob je bežalo v nočnih oblekah na prosto. Tretji požar je nastal v tretjem nadstropju stanovalne hiše, v kteri stanuje 22 družin in sicer v stanovanju družine z šestimi otroci. Pri drugem in tretjem požaru je bila razburjenost bivalcev mnogo večja, nego škoda, ktero je pouzročil ogeuj. Pač pa bi tudi v slednjih slučajih požar lahko imel osode-polne posledice, da niso ogeuj hitro pogasili. Premogarji štrajkajo. W i 1 k es b a r r e, Pa., 8. febr. Štiristopremogarjev starega Boston premogokopa tvrdke S. B. Bennett & Co. je daues v Yatesville ustavilo delo. Ljudje so zahtevali znižuje cene za smodnik in odpravo druzih pritožb, toda posestniki premogokopa niao hoteli o tem nič čuti. Parnik baje pri Moriches zadel ob skalo. Rešilna postaja na Lone Hill poroča čez Fire Is laud, da je pri Moriches trčil parnik ob skalo. V Mo-richeB bo slišali znamenja sile. Radi ledu in go=»te megle rešilnemu moštvu ni bilo mogoče priti do parni-ka. Tudi ni bilo mogoče določiti, ako je parnik i* trčil ob skalo, ali ako je samo v i.evarnosti. Pozneje je kapitan rešilne postaje na Moriches vkljub ledu in goste megle poskusil doseči ladijo, kar se mu je tudi posrečilo. Našel je parnik ,,Gate City" iz Savannah na vožnji v Boston z 46 moškimi in 3 ženskami na krovu, kteri je tri milje od rešilne pf staje na Moriches trčil ob skalo. Rešilno moštvo je ponudilo svojo pomoč potnikom in mornarjem. Samo ženske so sprejele pomoč m se podale z rešitelji na kopno, moški so ostali na paruiku. Sedaj slednji ni v nevarnosti, ako bi pa nastal vihar, potem je nesreča neizogibna. Frick bode tožil Carnegija. Pittsburg, 8. febr. V tukaj-šnih jeklenih tovarnah so danes pripovedovali, da je H. C. Frick naročil svojemu odvetniku tožiti Carnegie Steel Co. in isto sodnij-skim potom prisili obračunati, koliko znaša Frickov delež pri tvrdki. Frick se je s Carn^gijein Hprl, sklenil svoje delnice prodati in iz tvrdke izstopiti. O tem je Carnegija obvestil in zahteval obračun, ker bi * po prejšnji pogodbi morale delnice ponuditi drugim delničarjem zt/isti-nito ceno. Car^i'giju ta načrt ni dopadel, hotel je kupiti delnice po borzinej ceni. Prepir pa ni malenkost, ampak gre za milijone dolarjev. Kak r ge čuje, je tudi Henry Phipps stopil na Frickovo strar. Od S2o,00O.000 nominalnega družbenega kapitala je last Carnegia S 13,000.000. Ko so ga njegovi so-drugi hoteli odkupiti, zahteval je za svoj delež 3100,000.000 in rekel, da je to malo. V boju z ledom. Cleveland, O., 6. febr. Zua-meuja sile so vihrala včeraj večefs uad štiri miljo od obrežju oddalje-nim šahtom predora za novi vodovod. Takoj so poskušali dospeti tja, ker jd najbrže 20 tam nahajočih se delavcev trpelo pomanjkanje živeža. ijed je bil od 12 do 16 palcev debel. Parnik ,,Delta" je poskušal istega prodreti in se pri tem tako poškodoval, da ge je ob ustju reke Cuyahoga potopil. Požarni parnik „Farley' je potem napravil pot za ladijo s živežem za osamoteue delavce. Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi j Toda... ako si kdaj pokueil SUPERIOR STOCK pivo, potem.veš, da je boljše nego dobro. — Ijtoje NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - - - HIGH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. L aC ■ta * k i jiMu. J . . Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik:: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. JJ Zadnja vojska". Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, it ,, „ pol leta......3.60, , „ „ Catrt leta ... „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" in izhaja vsako sredo soboto. ,GLAS NARODA" („Voice ov the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon *y Order. Pi I spremembi kraja naročnikov prosimo, da Be nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. časnikarstvo razmotriva sedaj članek v dunajski „Neue Freie Presse", v kterem pri opisovanju v južni Afriki razsajajoče vojske, pride do zaključka, da se bode Velika Britanija konečno primorana naravnost ali nenaravnoet na kako velevlast obrniti, da bq stori voje-vanju konec. Bloch, piBalec onega članka, je že preje spisal knjigo: „Die Zukunft des KriegeB", v kteri je skušal dokazati, da vsled velikanskih zgub, ktere morata vojevalca trpeti na obeh straneh, odkar je vpeljano novo Btrelilno orožje, se nadaljevanje vojske samo od sebe preneha. Ta knjiga je baje ruBke-mu čaru dala povod, da je Bklical posvetovanje v Haagu. Čud no je le, da ima mnogo odličnih .mož, kterih muenje pred svetom nekaj velja, iste nazore do današnjpga dne, med tem ko dejstva svedočijo ravno naprostno. Ako premišljujemo razvitek vojskovanja od najstarejših časov do današnjega dne, najdemo, da so zgube dveh vojujočih armad splošno tem manjše, kolikor hujše je spo-polnjen učinek njihovega orožja. V najstarejših časih, ko je bil le boj v bližini odločilen, je bila dostikrat premagana armada popolnomo uničena. Celi človeški rodovi so na ta način izginoli iz površja zemlje, kakor na pr. Cimbri inTevtoni. V bitki na renkiškem polju (30. julija 101 pred Kr.) so baje Rimljani pod Marijem usmrtili 140.000 Cimbrov in 60.000 jih vjeli. V srednjem veku so bile bitke zelo krvave in še ob času sedmletne rim je pred vBem na tem ležeče, da se ohrani mir, se ni potreba tolažiti, da bi nadaljui razvitek voine-ga orožja onemogočil vojBfco. Zadnja vojska bi bila le potem končana, ako bi po vojski nastale družbene razmere, kterih temelj bi bil v so glasju z materijelnimi interesi človeštva. Do tedaj pa bode vsaka kcnčana vojska vstvarila temelj novi, ,,kajti boj in zopet boj, je g^slo današnjih dni". Iz naših not kolon Filipinci zopet napadajo. Manila, 6. febr. Filipinci bo pri Miacu, prav blii.u Cavite na padli 1. bataljon, 46. pešpolka. Major in jeden kapitanov sta bila ranjena in jeden seržant usmrten Posameznosti boja niso znane. Iz Lpgaspi dospele ladije poročajo, da je Pana v bližini onega mesta spravil skupaj močan oddelek in napadel v samostanu utrjen bataljon 47 pešpolka; s kakšnim vspehom ni znano. Obleganemu bataljonu bo poslali pomoč. Podčastnik in štirje možje, kteri so imeli nalogo patru« lirati ob železnici pri Madacalatu so izginoli in ker mislijo, da so jih Filipinci vjeli, poslali so malo krdelo jih iskat. Slednjo so Fili pinci iz ozadja napadli in podčastnika usmrtili. Gompers na Kubi. Havana, 6. febr. Med Ame-rikanci, kteri so slednji čas prišli na Kubo, je tudi Samuel Gompers. Pogovarjal se je s tukajšnimi de- Mir! lavskimi vodji in meni, da so za-vojske in tudi pozneje v Napoleo-' druSe _ delavcev v Havani dobro novih vojskah so znašale zgube Mir v Kentuckyu! Koga ne razveseljuje ta prelepa, blažilna beseda ktero opevaj'.« pesniki raznih narodov. Ves razpor in prepir je poravnan, pozabljen ! Poljedelec zamore . *opet obdelati polje v Kentuckvu, miVuljubeči obrtniki iu trgovci za-mor&o zopet opravljati svoj posel Mirttljubeči prebivalec Kentu-ckya se bode zopet laliko podal od doma z samo jednim, k večjemu z dvema revolverjema; postavodajal-cu ne bode potreba poleg puške, par revolverjev in velicega noža seboj nositi druzega orožja in celo kak politični kandidat se bode primeroma lahko prosto gibal pod varstvom brzostrelnega topa, ktere-ga varuje deset do dvanajst dobro oboroženih vojakov. Nič več ne bodemo čuli o krvnih činih, mogoče, da se kak meščan tako daleč spozabi, da bode druzega pital b psovkami in ga le razžalil; samo poBtava in red bode vladala, mogoče le, da se oglasi kaka nujna potreba brzo kakega zamorca lin-čati, kar pa bode seveda malobriž-uost pripomogla do miru in prebivalstvo bode ostalo srečno. O ti srečni Kentucky, ko si zopet zadobil miri Demokratski kandidat za gover-nersko mesto Goebel počiva sedaj poslednje spanje v črnej zemlji, ako je ta slučaj bil politični umor, so nasprotniki odstranili le orodje, ne pa stranko ; vprašanje pa je, ako se pravici posreči dobiti v pest pravega zločinca, da bi ta pokoril svoj čin kakor zakon predpisuje; toda žal, da pravega prouzročilca pravica ne bode zasledila, ker ta je nedostopno prikrit. Iz' ranaž.tevmi uje pod zemljo, prave zločince pa bi bilo najbrže iskati v boljših krogih. Kako dolgo bode pa mir vladal, je drugo vprašanje, mogoče že v kratkem brzojav po svetu raznese vest o kakem prelivonju krvi, kar bi seveda najbolje bilo, da se ne bi poja vilo in se vendar enkrat zemlja v Kentuckyu oprala krvnih madežev. |/JAn VaB postreže tako ceno, K H H f za 100 gold, ali 200 kron IlUU I av8tr velj $40 80 m po_ štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-s e r 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena-brza in poštena postrežba ve likansko pomnožuje promet. irez red w i jd h/ Ur mrtvih in ranjenih četrtino do tretjine bojujočih. To razmerje je bilo že veliko manjše v amerikan-ski meščanski vojski in v Nemško francoski vojski 1. 1870—1871. V tej vojski so zgubo 10 odstotkov vojujočega vojaštva že smatrali velikanski. Takrat že bo se posluževali povsem zbuljšanega orožja, ktero jV^lo podlaga današnjega atrelilnega orožja, ktero je doseglo najvišjo stopinjo popolnosti. V isti meri kakor se je zboljšalo orožje, nastalo je tudi primerno predrugačenje taktike. Kdor se po isti ne ravna, zapade uničenju. Ker so derviši v sledni sudanski vojski iz verskega navdušenja brez najmanjšega zavetja planili pred angleške puške in topove, bila temu poeiedica, da si je lord Kite ner tako po ceni pridobil vojnih lavorik. Toda pod omenjenimi okoliščinami tudi ni nihče zamogel drugače pričakovati. In ako Angleži v svoji veliki ošabnosti niso izkoriščali svojih lastnih izkušenj, ampak kar naravnost in neprevidno uapadali Boerce, je kar naravno, da so se morali z velikimi zgubami umakniti. Vkljub temu njihove skupne zgube niso bile velike v primerju k njih številni moči. Samo vojni oddelek, kteri je poskusil prvi napad, kakor na pr. pri Colenso, je imel največje zgube. Toda takojšno cdcehauje napada, čigar VBpeh je bil videti nemogoč, je imelo v posledici, da je *bila skupna zguba primeroma majhna. Nemška in druga ptuja pomožna krdela boerske armade so tudi trpela velike zgube, ker so se kakor Boerci pravijo, na nepotreben način in preveč izpostavljali sovražnim krogljam, med tem ko so Be Boerci sami posluževali modernem orožju primerne taktike in vsled tega trpeli le neznatne zgube. Ker vedo, da Bvojih padlih ne morejo zopet nadomestiti, drže se kolikor le mogoče hranilno in vse pokanje Angležev z njihovimi velikimi topovi jih ni premotilo, da bi se nepotreb-uo žrtovali. Iz tega je razvidno, kako iluzo-rično je upanje, da se bode z nadalj-nim zboljšanjem strelnega orožja in druzega vojnega orodja, onemogočila vsaka vojBka. Način vojova-nja se bode spremenil, toda vojska pod kapitalističnim načinom izže-manja ljudi ne bode prominola. Nasprotno. V tem trenotku leži na vseh krajih naše zemlje nakopičeno streljivo in mala iskrica lahko pro uzroči svetovno vojsko. Srednjim slojem naše moderne dražbe, kte- osnovane ter zamorejo storiti veliko dobrega za delavski razred, ako se jim da prilika. Pravi, da bode preiskoval štrajk minolega septembra, kterega je general Lawton zadušil s pretenjem vojaštva. Kuga v Manili. V i c t o r i a, B. C., 8 febr. Vsled poročil, ktere je prinesel parnik „Empress of ChiDa", se kuga v Manili vedno bolj razširja, istotako v Hongkongti, kjer je leta 1899 zbolelo za kugo I486 ljudi, izmed kterih je 1428 osob umrlo. Dopisi. \ New York, 8 febr. Uredniku Dihurja" (Slov. Lista). Dne 9. jan. je v Ljubljani prijel policaj Martina Čikado iz občine Rakek, ko Be je ta nameraval odpeljati na Tirolsko in potem v Ameriko k sorodnikom. Listek je bil naročen po sorodnikih in plačan uam; Cikada je 21 let star in poučili smo ga, kakor smo že marsi-kterega druzega kako lahko pride sem, ako je podvržen vojaškim dolžnostim ; čikada nas ni ubogal in se ni ravnal kakor smo ga podučili, in vjeli so ga in zaprli. „Zločin" ali kaj, pa je dal povod uredniku, da nas grdo napada in laže kakor sploh zna v svojem „Dihurju". Prismojeni ali prenapeti urednik pravi: ,Razkrinkani izdajatelj „Glas Naroda", češ, da skrivno vabimo slovenske fante v Ameriko. To je bedarija, prav podobna častihlepnemu pro-palemu velikemu politikarju in uredniku. Mi nikogar ne vabimo, pač pa pošljemo pri nas kupljeni listek onemu, kteremu je namenjen, in ga poučimo kako naj potuje. Tako je goBpod urednik, in nič drugače. Je-li mar to zločinstvo, ako mlad fant v Ameriki zasluži v 3 letih par sto dolarjev, namesto da bi v Avstriji komis grizel? Ali pri tem trpi narodno gospodarstvo, ali kranjska dežela, ali gosp. urednika žep? Ali ni lepo, ako se ljudje iz Amerike vračajo v ubožno Kranjsko in prineso stotake in tisočake; ko od tukaj plačujejo dolgove, davke in doklade od kterih živi g urednik in njegovi sodrugi? Ali je zločin, ako grč mlad fant v Ameriko za služit novcev, da reši starišem zadolženi grunt, na kterem gloda vojaštvo, uradništvo, penzijonisti in drugi lahkoživci a la urednik Dihurju? Kdliko tisoč fantov je pri naboru izvrženih, da niso potrjeni, vsi ti naj vojaškej upravi in ured- niku na ljubo čakajo, beračijo tolčejo tri ali štiri leti na Kranjskem, služijo za 5 do 6 gold, na mesec kot hlapec, svoje delaine moči pa vporabiti za boljše novce tukaj v Ameriki, to pa ne gr§ v glavo uredniku D., to je pri njemu ,,grozno delo". Svari ljudi pred nami prismodava čenča, ali v Dihurju vedno pokaže, da je resničen rek : kjer se osel valja, pusti dlako. Uradni list „Laiba cher Zeituug" omenja tudi ta slu čaj, ali nas ne napada, ne želi škode in nič ne podtika in je to nemški uradni list, kteremu ne bi zamerili, ako bi kaj dodal, ker mora pisati v vladinem smislu, ali kar ta ni storil, ni hotel zamuditi,Dihur', kteri lovi novce med delavci in kmetovalci, a tem le želi siroma-Ščino in pasjo pohlevnost, boljšega zaslužka pa ne. Tako briško pač ne piše reBen novinar, pač pa le prenapeta duševna sirota. Radovedni smo le kako ,,medaljo" dobi urednik „Dihurja" zato, mi bi vedeli za jedno, ktere je povsem vreden in take šeme še hrepene postati državni poslanci!? Dober tek vo-lilcem ! Cleveland, 0., 3. febr. Dragi mi„Gl.Narodai:, zopet prosim malo proBtora za moj sicer žalosten dopis. Naznaniti imam rojakom po širnih Zjed. državah iu tudi v stari domovini žalostno vest o zgubi našega dobrega rojaka Janez Erjavca. Omenjenega rojaka je dne 1. febr. po noči zadel vlak Lake Shore železnice in ga zelo hudo poškodoval na glavi, roke in noge mu je hudo zlomilo, da je bil takoj mrtev. Pokojnik je delal za to družbo 8 let in poBtal nočni čuvaj pred dvema mesecema. Pokojni Janez Erjavec je doma iz vasi Pišence, župnija Zalina na Kranjskem, bil je samskega stanu in 46 let star. Ponesrečeni je prišel v Cleveland pred 9 leti in ne zapušča tukaj nikogar, zvedel sem, da je ostavil brata, toda ne vem kje in bodem poročal kadar kaj več zvem. Pokojnika smo spremili dne 6. febr. k večnemu počitku, sprevod se je najprve pomikal v našo slovensko cerkev, kjer je naš duhovnik služil sveto mašo in opravil običajue molitve, ter blagoslovil krsto; potem smo ga pa spremili na pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji. Naj v miru počiva ! Ob tej priliki omenim, da nam £a žalostni slučaj zopet dokazuje kako je nam potreba biti pripravljenim za vse slučaje in za to skrbe naša podporna društva. Nobeden naših previdnih rojakov se ne bi smel umikati podpornim društvam, temveč eden druzega bi imeli nagovarjati v pristop. Bolje si je kaj druzega nepotrebnega odreči in žrtvovati novce za podporna društva. Glejte ljubi rojaki uprav ta slučaj, kako nerodno je, ako kdo opušča podporna društva. Pokojni Erjavec je bil več let društvenik društva sv. Vida, a vsled nebrižno-sti je zaostal z doneski za celih osem mesecev in bil zbrisan iz imenika, kako bi sedaj dobro došla podpora njegovim sorodnikom. Rojaki, ni- Tudi Plumerje bil tepen. Pretoria, 5. feb. (Zakasnje-no.) Polkovnik Plumerjev oddelek je 2. febr. napadel Boerce blizu Ra-mutse in konečno poskušal nasprotnika % naskokom pregnati. Toda Boerci so napadovalce nazaj zapodili. Zgube Angležev niso znane. Na strani Boercev ni bil nihče ranjen. Ramutsa je mesto v Betschua nenlandu ob meji Transvaala nekoliko dalje proti Mafekingu, nego je Gaberones, od koder je prišel Plu-mer s svojim kakih 2000 mož nočnim pomožnim oddelkom in se po mikal proti obleganemu mestu. Je li bil Buller zopet tepen? Tako se poroča iz skih virov. B o e r - kari ne odlašajte plačevanje meseč- | nih doneskov za podporna društva, storite vedno Vaše dolžnosti točno, ker nihče ne vč kje in kedaj ga čaka nesreča in kako prav pride podpora obitelji ali sorodnikom. Naznaniti imam tudi, da gre tukaj pri nas z delom Še vedno dobro. Rojakom priporočam, da bi dobro čitali te vrstice in se tudi po njih ravnali. Srčni pozdrav rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki in stari domovini. Josip Perko. Vojni med Boerci in Anglijo. Glavni stan Boercev pri Ladysmithu, 6. febr. Že od včeraj bombardijo Angleži z velikimi topovi našo pozicijo ob gorenji Tugeli. Armada hoče prekoračiti reko na dveh krajih in potem naskočiti našo pozicijo. Na prvem kraju je general Schallburger isto pognal nazaj in v velikem neredu so se Angleži umaknili. Na naši strani nismo imeli nikakih zgub. Streljanje je bilo najhujše sedajne vojske, ves dan je trajalo gromenje topov. London,?, febr. Zopet je uzue-mirila London ne več nenavadna vest, da je bil Buller tepen, ko je hotel prekoračiti Tngelo. Brzojavil je v Durban po stonogačevza ranjene. Akoravno je bilo pri Colenso iu Spion Kopu skoraj 3000 vojakov U8mrtenih, je takrat števiio nosačev zadostovalo, sedaj pa ne. Iz boer-skega tabora se je poročalo, da so bili pri Pont Driftu ob gorenji Tugeli Angleži hudo tepeni. K a p e t a d t, 7. febr. Vojui maršal lord Roherts in načelnik njegovega štaba Kitchbner sta se danes podala k prednji armadi. London, 8. febr. Do opoludne se o Bullerj-jvem tretjem poskusu prodreti proti Ladysmithu ni druzega zvedelo, kakor da je pri tem poskusu zgubil 233 mrtvih in ranjenih vpoztevši 17 častnikov. Po-poludue je dospel kratek brzojav iz Spearmans Campa s poročilum, da Buller še vndno zaseda višino Baal Krautl, ktero Boerci smatrajo neznatnim, med tem ko Bulle misli, da je kijuč k Ladysmithu. Ko seje Angležem posrečil aaskok na višino, našli so tam 50 mož broječo posadko, od kterih je bilo polovico oboroženih domačinov. Ako se bode Bullerju posrečilo priti čez griče severno od Tugele, potem bi mu morda posadka v Lady smithn zamogla kaj pomagati. To da le ako bi Boercev ne bilo, kteri gotovo ne bodo držali križem rok. McDonald se tudi umikuje. Koodvesberg Drift, Kap kolonija, 8. febr. Včeraj so Boerci poskušali pregnati generala McDo-nalda iz osvojene višine. Ves dan so Btreljali s topovi na višino. Razno premikanje obeh bojujočih armad ni imelo nikakega uspeha. Britiške zgube v tem boju zuašajo 50 mrtvih in ranjenih. Danes zjutraj je dal general Methuen povelje, da se vsa njegova arm a \a umakne proti reki Modder. London, 9. febr. O polnoči je vojni urad izdal običajno naznanilo, da nima kaj naznaniti. Ker tudi manjka ljudje izvaurednih poročil le še sumničijo. Kako na pr. misli vojni kritikar ,Morning Poste1 da bi Buller moral izDoorukopa napasti Boerce in med tem ko bi jedno roča, kajti tudi tam ni druzega nego umikanje. Iz boerskega tabora pri Ladysmithu se poroča 8. februvarija, da streljanje topov ob Tugeli še vedno traja. V torek so Angleži poslali iz Chievely oklopni vlak proti Colenso z 2000 vojaki, kteri bo se ustavili ob desnem krilu Boercev. Slednji so nemudoma prekoračili reko in pognali oklopni vlak in angleške vojake nazaj v Chievelev. Dva nova otoka. Washington, 7. febr. K novemu zapadnemu indijskemu posestvu stric Sama so pridjali še dva nova otoka, na ktera dosedaj nihče ni mislil, namreč otoka Mona in Monito, med San Domingo in Porto Rico. Prvi otok je precej velik, drugi le skala. Izvohal ju je poštni oddelek. Dal je napraviti zemljevid amerikanskih posestev v zapadui Indiji in ker so dvomili, ako imenovana otoka spadata k Zj^d. državam, vprašali so pri državnem oddelku za pojasnilo. Modrijani državnega oddelka so pogledali v mirovno pogodbo med Španijo in Ameriko in našli črno na belem, da Španija odstopi Zjed. državam Porto Rico in vse druge zapadno indijske otoke izvzemši Kube. Otok Mona v po-gc Ibi ni posebno omenjen. Ta otok ni naseljen, je šest milj dolg in 3A tnilje širok, ter 30 milj od Porto Riio in 40 milj od San Domingo oddaljen. Sploh pa državni oddelek ni vedel, ako je otok Mona pred vojsko spadal k Španiji ali i.e. Oddelek mornarice misli, da otok zna še na kak način prav priti, zato ga bodo premerili iu formelno prisvojili. krilo zadrževal, uničil drugo. To pa bi ne bilo tako lahko, že zato ne, ker bi se Boerci zamegli veliko hitreje premikovati in ga od dveh, morda tudi od treh Btrani zajeli. Vkljub temu upajo, da se bode priboril do Ladysmitha, akoravno bode k temu potreboval več dni. Okolo Ladysmitha je še vedno veliko število Boercev, akoravno je njihovo streljanje na mesto nekoliko odnehalo. Buller mora zopet čez Tugelo. Štirikratno umikanje. London, 10. febr. Tretji poskus generala Bullerja doseči Lady-smith se je ponesrečil in Angleži so zopet na južnem obrežju Tugele. Ta vest je dospela v Loudon iz boerskega vira. Vojno ministerstvo kakor po navadi ni imelo nič poročati nič potrditi, nič preklicati. Kmalu je dospelo tudi iz britiškega tabora potrdilo o Bullerjevem umikanju. Zopet je torej Bplavalo po vodi ponosno upanje priti kmalu na pomoč obleganemu Ladysmithu. Tudi ob Modderu ni položaj nič boljši, kakor se danes iz Kap kolonije po- Denarji ne igrajo vlogo. Washington, 8. febr. Politi-karji senatorja Clarka, kterega volitev preiskuje senatni odbor, so se danes precej odločno izjavili. Glavne priče so Frank E. Corbett, Clar-kov odvetnik, bivši governor Hau-ser, A. J. Davison in A. J. Steele. Davison in Steele sta bila naravnost deležna pri volitvi senatorja. Davidson, kteri je vodil volilno borbo, je povedal, da je dal za volitev v postavodajalstvo $21000, $5000 pa, da je pospeševal izvolitev Clarka. Stroški so legitimni. Bivši govemer Hauser je pripovedoval v obče o uporabi denarjev v politiki v Montani. On je Clarku prigovarjal, daje Bprejel kandidaturo senatorja, ker s početka se je branil t^ga. Dalje je povedal, da bo v borbi za določilo glavnega mesta v Montani izdali milijon dolarjev. Nevarna poskušnja. Milwaukee, Wis., 7. febr. Profesor Charles Tripler iz New Yorka, znani izumitelj tekočega zraka je v Pabstovem gledališču predaval in ob jednem kazal po-skušnje. Pomočil je kos klobučiue v tekoč zrak in po isti potegnil uži-galico. V hipu je švignil plamen kvišku in velika vročina je profesorja na roki hudo opekla- Tripler se je danes večer zopet vrnil nazaj v New York, kjer se bode lotil priprav, da pošlje svoje izumljenje na pariško razstavo. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,, Kensington", 7- febr. i/ Antwerpena z 472 potniki. ..Trave", 9. febr. iz Bremena s 539 potniki. „11. ii. Meier", 8. felir. iz Bremena z 43s potniki. Dospeti imajo: ,,Graf Waldersee" iz Hamburga. „New York" iz Southaniptona. ,,La Gascogne" i/, Havre. ,,N'oordland" iz Antwerpena. ,,\Verkendam" iz Kotterdama. O d p?i u 1 i: „La Champagne", 8. febr. v Havre. ,,Furst Bismarck", 10. febr. v Genovo. ,,Patricia", 10. febr. v Hamburg. ,,Staatendam", 10. febr. v Rotterdam. ,,Lucania", 10. febr. v Queenstown. Odpljuli bodo: ,,New York", 14. febr. v Southampton. ,,Kensington", 1-4. febr. v Antwerpen. ,,La Gascogne", 15. febr. v Havre. „H. H. Meier", 15. febr. v Bremen. ,,Werkendam", 17. febr. v Rotterdam. ,,Trave", 17. febr. v Genovo. ,,Graf Waldersee", 17. febr. v Hamburg. ,,Lahn", 20. febr. v Bremen. Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: JpHN Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov že ta Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- V Chicagi se štrajk razširja. Chicago, 7. febr. Več nego polovica člauov „Building Trades Councila" je delo ostavilo iu do konec tega tedna se bode število štrajkujočih pomnožilo za več tisoč. V soboto se bodo še poslujoči delavci pri stavbah odločili, ali bodo štrajkali ali še dalje delali. Gospodarji so odpravili mirovanje dela v soboto popoludue, uuij-ski delavci se pa nečejo zmeniti za to uaredbo in bodo v soboto kakor po navadi ob 12. uri z delom pre-jenjali. Sedaj štrajfea2940 delavcev, namreč zidarjev, kamnosekov, tesarjev in drugih stavbmih delavcev. 60 deklet zgorelo. V a n c o u v e r, B. C., 7. febr. Parnik ,,Empress" je prinesel veBt iz Kitajskega, da je pri velikem požaru tovarne v Nagoya na Kitajskem zgorelo 60 deklet. V tovarni za smodnik je v Seaveynents na Kitajskem 10. jan. delavec prevrnol lonec solitarja na kar je nastal požar v poslopju. Poslopje še zalogo smodnika je zletelo v zrak in 200 Kitajcev je bilo usmrtenih. Krvni čin razburjenega moža. Black Hawk, Col., 7. febr. Tesar \V. M. Allen je danes ustrelil v postetji ležečo 161etuo hčer Lulo, potem dvakrat ustrelil ua ženo, potem pa sam eebe v prsa. On iu njegova žena sta na smrtni postelji. Uzrok temu groznemu dejanju je, ker je gospa Al len večkrat izrazila svojo uezadovoljnost, da mora bivati v Black Hawk. Duhoborci v sili. S a n Francisco, 6. febr. V Oaklandu in Berkeley seje pričelo gibanje za podporo kolonije Duho-borcev v Manitobi, kteri trpe veliko pomanjkanje živeža. Duhoborci so ruska, quakerjem podobna sekta, ktera se je upirala opravljati vojaško službo in bila radi tega na Ruskem hudo preganjana. Tepeni vstaši. Colon, Colombia, 7. febr. Po uradnih poročilih je v bitki pri Pi-clio dne 2. februvarija, v kteri so bili vetaši tepeni, zgubila vladina armada 20 mrtvih, 140 ranjenih in 170 vjetih, med slednjimi tudi generala Redrigueza. Vladina armada je bila pod poveljništvom generala Gaitana. Amerikanska vojna ladija „New York" odpluje jutri v Cule-bro, križarka ,,Detroit" pa v Key AV est. Nemški premog za Avstrijo. Bero lin, 7. febr, V zbornici so govorili danes o velikem premo-garskem štrajku v Avstriji in vsled tega pouzročeni splošni dragiui premoga. Trgovinski minister Bre-feld je rekel, da so državni premo-gokopi manj premoga izvozili v Avstrijo, uego zasebni. Objednem je poudarjal, da vlada nima nika-kega sredstva izvoz premoga zabra-niti. V Weiperta na Češkem je ljudstvo plenilo s premogom nalo-loženi in na Saksonsko namenjeu vlak. nnnarin ua-iceu,ije ia najhi- H d lU treje pošiljaš v st«-J ro domovino, ako ee obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.40 iu za nošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.80 in pošto 20 centov. Viljem zahteva višjo plačo. B e r o 1 i n, 6. febr. Cesar je slednji čas tako razkošno živ* 1, da ne more več shajati z svojo plačo, ktero dobiva kot pruski kralj, namreč približno $8613 na dan torej kakih S353.S8 ua uro, Ker je do-sedaj svoi® delo kot nemški cesar zastonj opravljal, zahteval bode od državnega zbora, da mu tudi kot cesarju določijo gotovo plačo. Samoumevno je, da bodo socijalni demokratje takemu zvišanju plače odločuo ugovarjali, ali dobiti jo utegne vendar le. Evropejske in druge vesti. Chatham, Anglija, 7. febr. 16 ljubicami. Pred sodnikom v Bukareštu je stal neki Ta-nasija Moisecu, ker je ukradbl justičuemu ministru zimsko suknjo iz kožuhovine. Tanasija je prizna), da je suknjo ukradel, a povedati ni hotel, kam jo je dejal. Poizvedbe so dognale, da ima tat ljubico. Sodišče jo je poklicalo, toda ljubica ni vedela o suknji ničesar, pač pa opozorila sodnika na drugo Tana-sijevo ljubico. Ta druga ljubica je povedala tretjo, ta četrto itd., dokler ni prišla pred sodnika 16. ljubica, ki tudi ni ničesar vedela o ukradenem kožuhu, oziroma tudi ni hotela izdati tatinskega don Juana. Tiskarno v vojnam taboru imajo Boerci. Najvažnejši transvaalski časopis ,,Volksstemu, se že od po-četka vojne urejuje in tiaka v vojnem taboru Boercev. Glavni ured nik Engelenburg, njegovi sotrud-niki in stavci — vsi so morali v vojsko, in da bi li*t ne prenehal z izhajanjem so vse t ekarako orodja vzeli seboj na prostornem vozu. Ta voz jih spremlja sedaj povsoii. List pa redno izhaja. KJE JE? MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj užemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poBlednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova Bestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 103, Elyria, Minn. (17. fb. ) MARTIN OBERMAN, doma iz Vi-došič, okraj Metlika; iz stare domovine je prišel pred 4 leti; za njegov naslov bi rad zvedel: M i ko T o m i c, 432 — 7th. St., Calumet, Michigan. Slovenska krojača dobita delo, toda znati morata likati (peglati), iu sta na dobrem glasu, marljiva delavca in ne pijanca ; delo jp vedno, to je trajno; plače je $9 do S12 ua teden in sproti vsak teden v ponedeljek. Pisma in telegrami naj se pošljejo : 1. Prebelich, 441 Ferry St., Kansas City, Kans. It je je ? JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijauske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, WTis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato proBim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Shebo}Tgan, Wis., ali „Glas Naroda". (i. ap.) Kje je? FRANK JAKLIČ, doma iz Sodine vasi, okraj Žužemberk; pred 4 leti je bil v Aurori, 111., njegova sestra bi rada zvedela za njega iu prosi rojake, ako kdo vč kj9 biva, da bi jej naznanili pod naslovom : Joha-na J a k 1 i c h, Haser, Pa., Westmoreland Co. (14. fb.) Naznanilo. Samostojno kranjsko-katol. podporno društvo sv. Jožefa v Cleve- landu. 0., ima svojo redno sejo vsako prvo soboto v mesecu ob iS. uri zvečer v dvorani gosp. Andreja Kikela, 1696 St. Clair St. Društvo prav dobro napreduje. (l.fb.) Frank Sadar, I. tajnik. ^cosniLja, Premogarji v Jenny Lind., štraj-kajo Ze več mesecev, med temi je več Slovencev, da v štrajku uikdo U1Č ne prisluži, porabi pa več nego po navadi kadar dela, ve vsak rtf-jak. Ti naši rojaki, kteri še čvrsto štrajkajo in nečejo postati skabi, bo sedaj brez sredstev in so se uekteri na nas obrnili, da bi prosili rojake za nje podpore, zato se obračamo do Vas, dragi slovenski delavci, žrtvujte kake cente za te boreče rojake, kteri se potegujejo za boljši obstanek, s tem bodete dokazali, da ste s o 1 i d a r-o i in zavedni delavci. Naj se v vsakem kraju potrudi kak rojak in uabere med znanci še tako majhne svote in iste nam dopošlje, ktere bodemo odračuuali na pravo mesto; imena darovalcev pa priobčili v listu. Kdo drugi bode delavca pod-p ral v borbi kakor delavec sam, zato rojaki pomagajte tem v borbi proti kapitalizmu. Fr. Sakser. 20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., nazna-ujamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of i? ore-sters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85,r največja pa 87 na teden, in ua dru/L štvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj ee oglaB pri predsedniku : Aut. G r e g ori z, 764 AllportSt., Chicago, III., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago. 111. KJE JE ? IVAN BERCE, doma iz župnije Kamna Gorica na Gorenjskem. V Ameriko je šel pred desetimi leti in je bival dolgo v Federal, Pa., Allegheny Co. Dve leti že ni o njem glasu. Na Kranjskem mu živi soproga Elizabeta, dva sina pa študirata v Krinji na gimnaziji z odličnim vspehom. Kdor vč zanj, blagovoli naznaniti uredništvu ,,Glas Naroda". Kje je? M. POJE, rojena na Štajerskem, ujen oče je bil Gašpar Poje, nje brat pa učitelj na Krškem ; ona je v tej deželi več nego 25—28 let; očetova občina je Trava na Kočevskem. Ako kdo rojakov kaj ve o njej, naj blagovoli naznaniti: K Po j e, Earle, Ark., Flemiuk Camp. K jo je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi loti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan $67.86, to ga priporoča kot dobrega rojaka. Josip Smuk, 3ox 2S4, Ely, Minn.. St. Louis, Co. Kje je t FRANK VERGO, d- ma iz Kom-polja, župnije Dobropolj*, ured tremi leti je bival v Auacoi di, Mont., sedaj pa nič n^vem ali ie še med živimi. Ako kB rojakov k ij o njem vč, naj blagov™i naznaniti bratu: Janez V e r g d &owanda, N. Y., ali ..Glas Naroda . Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O , v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitveuikov. Deuar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto. Ako me hoče kdoosobno obiskati Daj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo arejeni SA.LOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu lobro postreči z dobro pijačo, inim wh i skeye m in izvrstnimi 'modkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in »e v6 kam, naj se le pri meni ogla« 4, in zadovoljen bode z vsem. Moj aloon je le tri / bloke od poetaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, Neh. Vojaško pismo. (Vaška humoreska po P. K. Roseggerju.) (Konec.) Sedaj je Jerica privzdignila svoj rudeči obrazek : „Kaj meniš? Da — veš, to premalo razumem, vse življenje nisem pogledala nijedne Črke Ali vedno sem mislila, ako pismo sam bere, da lahko v6, kaj je v njem pisano „Lepo te prosim Jerica, kake neumnosti pa danes govoriš! Ako glasno bere in nobene besede ne sliši, kako more potem kaj vedeti, to ne razumem?" „No seveda, rada ti puBtim pravo". „Povej mu — toda dobro mu moreš na uho vpiti — da je pismo moje iu sicer od tete Podvo-rove, in da te jaz s tem k njemu pošljem ter pustim prositi, da bi ga prečital, in mi potem zamoreš povedati, kaj je v njem pisano". ,,To je pametuo — bode tudi pametno", je pristavila Jerica, „joj ti si zelo prefrigano injpametno dekle. Prva bodeš na ženitniui, ako se bode Auže res z menoj poročil. . . Glej kako se lepo pasejo moje krave ; raje bi nesle krmo v želodcu domu, nego na vozu. Prav tako marljivo jedo... Hvala ti Tina za dobri svet in si le lepo čas pusti pri grabenju listja, le lepo počaBil" Dekle je hitelo h kravam, nako-sila krmo in voz s kupom naložila, potem krave vprpgla in se domu peljala. Tina pa je prežala za^ograjo in se smijala: ,,Kaj lahko je tako neumna, da pokaže pismo svojemu jerobu, in ako stari Kleščen vso zadevo o Anžetu in Jerici zve, uo po tem si gotovo ne bodeta več dobra. Potem bode pa moj fant in poštni sel bode tudi vedel moje okence najti... Hi, Anže ima Jerico! potem pa glaBno zaklicala: ,,He Jerica, ne preobrni voza!" ,,0 so že varujem !" je_klicala iz gojzda. Dobra Jerica je šla poleg svojih krav. Zopet je potegnila pisemce ~ Jiza naderja: „Glej rumena, to mi je^oslal Anže!" Pismo je kazala kravam ; te jo pa zabodeno gledale brati itak niso znale. Ko se je zmračilo, se je Jerica splazila od hiše, kjer je služila in ubrala proti dolini, proti mali ko vačnici. Iz dimnika so se utrinjali žarki, stari je bil še v delalnici. Boječe se je bližala svojemu va ruhu, njenej edini opori kadar ni nič potrebovala, po smrti očeta in matere. ,,Dekle je tu", mrmral je, ko je vstopila v kovačnico. Žensk in de-kel je bilo po njegovem mnenju dovolj, toda dekle pa samo jedno na svetu, in to je bila njegova varovanka; nazival jo je tudi le samo „dekle", kar je smatral za bolj nežen izraz. Ni še dekle dobro prestopila prag ali se čez njega opoletela je že klicala : „Poličeva Tina me je poslala ; to pismo naj mi moj varuh prebere toda glasno, da jej morem potem povedati, namreč Poličevi Tini". Trikrat je morala te besede kričati staremu na uho, prodno jo je okajeui mož razumel. „Kaj pa bode? Tako pismo brati pa menda ne bode copernijal" Napravil je zelo resen obraz. ,,0d botra Poličeve Tine je!" je klicala dekle v zadregi. Stari se je obrnol proti ognju kteri je odprto pismo rudeče raz-svitljeval: „Oho, tri sto kosmatih, saj tu je naslikan vojak!" „Da, da, vojak — vojak", je jecljala Jerica, ,,sin od botra, od Poli-čevo Tine. Da, da, od njega. Glasno, le takoj glasno berite, ker — ker nemam dosti časa! Moram ta koj domu, da prav hitro domu". Stari ni razumel nijedne besede Bral je pismo. Z jedno nogo je bil naslonjen na stopalu mehu, z drugo pa na tleh, obrnjen bil pa proti ognju. „0 ti zabiti ljudje!" zaklical je hkrati. „Toraj preberem naj ti to pismo? Prav rad. Presrčno ljub ljena Jerica! — je zapisano". Sedaj je bilo deklici, kakor bi se tla pod njo zibale. — Gluh je seve da, ali tako je zakričal kakor bi to razumel. — „Ravno tako glasno ni sicer potreba, varuh". ,,Tisočkrat te pozdravljam želim, da te moje pisanje najde pri najboljšem zdravju. Jaz sem hvala Bogu zdrav in ti naznanjam da sem pred par dnevi „avauziral ' za „koprola", in da pridem čez leto dni na „urlaub", kar me zavoljo tebe zelo veseli; srčnoljub-Ijena Jerica, noč in dan mislim nate, če tudi sem v „din8t", tvoj spomin nosim na prsah, da me z božjo pomočjo ne zadene nobena krogla. Ravno tako izgledam kakor ti kaže ta ,,pildek" tu gori in te prosim, da mi zvesta ostaneš in ne verjami kar ljudje govore, ker so nam nevošljivi. Rad bi tudi zvedel kaj so imeli govoriti po zadnjem ,,žegnanju", ko sem odšel". Stari je prejenjal in srpo pogledal dekle. Ta pa mu predrzno rekla: O slišim, varuh, prav dobro slišim !" In stari je nadaljeval: ,,In bodi tako dobra in pazi na mojo sukneno obleko, da jo ne pukvarijo moli in te prosim napiši mi par vrstic kako se ti godi in kaj je kaj novega, od pisma bodem že sam plačal na pošti. In na tebe nemorem pozabiti do smrti, iskreno ljubljena Jerica; sedaj te tolikrat pozdravim kolikor je zvezda na nebu, kapljic v morju in rožic na svetu. Ne zameri mi nič in sklepam moje pismo v božjem varstvu ter oeta-nem do mrzlega groba tvoj Anže Ponigl, c. kr. koprol, 17. Iufant. Reg. baron Kuhu.;< Stari Kleščen je precej dolgo glavo stresal. — To je od sina od botra?!" je konečno rekel. ,,Da", je od veselja zaklicala Jerica, ,,od Poličeve Tine —" ,, Dekle !" je zagromel glas starega, da je odmevalo po kovačnici Sedaj je Jerica sprevidela, da je vse zgubljeno. Vse je bilo tiho, le meh je škripal. „Obljubil mi je", je šepetala dekle in prste sklenila, potem pa glasno: „Obljubil mi je, da se omoži z menoj in tako je prišlo, in ker so gospod župnik na prižnici povedali, da se vsi zakoni v nebesih sklppajo 1" ,,Da, neumnosti se pa na zemlji) gode! Možiti! z vojaškim nema-ničem! Cuj, kdor enkrat nosi te-lečnjak na hrbtu, ta se odvadi kmet-skega dela". ,,Ne spodobi Be mi govoriti, ali vendar mislim pošten in marljiv je bil Anže vedno pri delu; ne pije in ne igra; zna pisati kakor gospod župnik in računati kakor gospod oskrbnik in včasih tudi rad iz knjig bere —" ,,Dosti je dekle, glej, da mi prideš v tvoj hlev — Moje žive dni še nisem videl dekleta, da bi se s komu omožila, kterega še tukaj ni. — Ako pride Anže domu in govori kakor danes in stavi pošteno vprašanje — ne bodem te zadrževal Sedaj p:i glej, da proč prideš b to neumnostjo, tu imaš pismo!" Z veseljem je posegla po pismo in dala varuhu roko v zahvalo ter hitela proti domu. Drugo nedeljo je preskfbei varuh odgovor v njenem imenu: ,,Ljubi Anže! Pisanje le opusti. Kadar prideš domu, bodeš marljiv iu me še rad imel, pa me dobiš. Jerica Deteljica" Kakor je bilo njegovo pismo do bro in polno zvestobe in „lepo" tako je bil ta odgovor kratek in hladen. Veliko je trpela Jerica pri tem, ali ni zamogla nič narediti niti ugovarjati proti staremu, samo skrivaj je vtiholapila v pismo pero rožmarina in cvetljico ,,gorečo lju bežen". V srečni hisi ljubijo godbo. (ilnsovir za S500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo gixll>eno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko orni sli vsakdo. Z njo zainore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, lx>lne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno raz vesel je van je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po srrejstmi Svoo po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za Dept. Gl. N. po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite cenik itd. Standard M%. Oo., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2S53. Francoska parobrodna družba Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob t 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne 15. febr. 1900. La Touraine 22. ,, 1900. La Normandie 1. marca 1900. La Bretague 8. ,, 1900. L' Aquitaine 15. „ 1900. La Gascogne 22. „ 1900. ItF* Izvrstuo bodo poBtreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mostu na HrvatBkem pri veliki ceBti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec iu Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg njo lep vrt in se na njem lahko pridela vso ze lenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Marko tu Sodja. Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria. FRANC ČUDEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino g. LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA f| Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstuih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in dragih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah. ^ Trg.«- .... Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. ^^ i» i« ^ '»i^iif'u * i'T'f 4 f-i »i^i*: »i • i »P ^ft^W^Wt^'i^ KNAUTH, NACIIOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, m en j ice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjaj« zapuščine in dolgeve. ZE^suires lan. Stoclszi bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange —-r—^ Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam <1-jI.) MAT. MAUTZ, lastnik. Palace Meat Marlet, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb. Za praznike imamo lepo zalogo fines-a prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so Zvito: „Povej mi, ali poznaš tam onega gospoda, kteri tako malo go vori in vedno toliko čita?" —,,Go tovc ga poznam I Vodja urada — zelo pameten človek. On dobro vč, da je osel, zato kakor bi bil zelo učen". se Je prav dela Ponos lopova. Preiskovalni sodnik: „. . . Danes ste obdolženi nič manj nego 42 tatvin!" — Lo pov: „Prosim gospod sodnik, toliko jih ne bode — menim, da si mi no čete laskati I" kranjske klobase. T^n Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelaxdu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. OhPčam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz HflF* Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpromljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila^in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestuo. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Vabilo na veselico, ktero priredi slovensko podporno društvo sv. Vid: v CLEVELANDU, O., v soboto, dne 24. februvarija 1900 v Union dvorani 1696 St. Clair St. Vabljena so vsa tukajšnja slovenska iu hrvatska društva, kakor i drugi rojaki; člani teh društev bo vstopnine prosti, akc imajo seboj društvena znamenja. Vstopnina 25 centov, dame so proste. Igrala bode tukajšnja slov. godba. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z i dvojnim pokrovom (liossCa*e) 111 ? so najboljši pokrovi se zlatom pre- $ tfguj^iii (Goldtield) in jaiučim za- nje 20 let; kol^sovje je Elgin ali fl Waltbam ter velja samo % % I I $ L Odbor, Cleveland, O., 5. febr. 1900. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 žensko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratlj Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJ SKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas nim od $25 naprej in treba dati $5 „are Boljše vrste od $45 do $100. Pri naroČilih od S50 do $100 je treba dati polovico na račun Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem da harmonike izdelane po John Goloba imajo Ciste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali pišiali. Dame, ktere žeie uro kupiti se jim s^daj ponuja l«pa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba iu jamstvo za blago, je moje g,jslo. Za obilo uaročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. f.^ai^a^ct^ijgt JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK .. & . j .0 -j. i V&.r.,. v f,.,." £h ■ J A svtt i; v> Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je ?18 do 835 in naprej. Izvršu.em tudi na B in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natančuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. &M&MMMMMH&M Mestna hranilnica v Novem Mesta * 1 M m SI obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, M S m m m m m m po 4-°|o ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem s« pri t** j hranilnici ponuja lepa prilika fite-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. f Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tildi za Slovence. \ POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu ti v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji Be zvedo pri: John Stanko, 1706 St Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) M M m m M m H M B