V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na npravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-•Hjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-ftamo. Telefon uredn. 31X Izhaja vsak četrtek. Na- Likalna kr,Mnica n^nr^f čla- UCIT0JSKI TOV Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - PoverleniStvo LJubljana sebej. Pošt ček. ur. 11.197. Ill\l čni-i reklamne notice vsen vrst je plačati po Din 2*50 od petit Načelni pogreški ob premestitvi tov. Môderndorferja. BRAČUN — Maribor: Ali bomo res molčali? Premestitev tov. Mddlerndorferja iz Mežice k Sv. Barbari je presenetila vse učitelistvo Presenetljiva ie bila že naglica « katero se ie izvršilo premeščenje. presenetljivo ie oa tudi taimstveno ozad-ie. Vi še n!i orišlo povsem* na dan. Za nias učitelje so Da naiiboli prese-netUiv' nace'ni paereški ki so se naora-vili ob Dremeščaniu 'in ravno zaradi teh ne moremo in ne smemo iti preko oreme-stitve na dnevni red1. To ie ono. kar vzbuia v vsem nčitelrstvn odnor. ki hoče z vso odločnostio braniti nravne temelje in-Dravno oostooanie. Čudimo se. da merodajnim faktorjem še ni odprla oči borba med učitelj-stvom. ki se ie ravnokar doierala. katere credo je. da se hoče ravno s strnjenimi vrstami naiodločneie upreti vsak-teremu» eaženiu zakonitih predpisov in zakonitega nostoDka. pa naisi prihaia od katerekoli strani. Z zadniim pokretom si ie učitelistvo pridobilo morafno leeitimaici.ro. da na-stona « svn'o orcaniizaciio lahko naiodločneie proti kršeniu zakon,iifih nredoi-sov in da povzdiiene svoi H as ob vsakem časti in nroti vsakomur, ki bo razil zakonito pravo. Učitelistvo se ie končno povzpelo na ono višino da bo strnjeno samo branilo zakon ako p-a nočeio braniti din^i. Persekuciie so dVipnile in utrdile nčttelisfto enotno fronto, zato ie povsem neumliivo da more kdo itf oreko teea p-1obokeora pokreta in nonovno variti zakonito pot ki io edino zahteva uči te'i-stvo tako v 'interesu stanu šo'e. naroda in države same. Jasno .ie. da se s oostODaniem. ki se ie izvršilo Droti tov. Môderndarfer.iu učitelistvo up more zad'ovolii+i in d'à to postoDanie rodii v učitelistvu širok odpor. V Moderndorferievi zadevi so se (kršili zakoniti nrincioi. katerih izvaianie zahteva učitelistvo in to ne samo v enem. temveč kar v treh nodrdi'h Ni se izvrši'a disciDlinarna Dreiska-va in Tiii bilo Dotrebnefra1 oravoreka disciplinskega senata, ki p-a! ie uveljavil ministrski odlok za vse oblasti v državi, nosebei za obe ob'asti v Sloveniji. Jasno ie. da ni dana ob takem postopanju tudi možnost nrizadetemn do orfeiva. kar zahteva učitelistvo že leta in leta Ikot reden princip. Trditev, da koroški zakon np noT-rra d^scmPinarnih senatov, za nas ne drži. saj tudj kranjski zakon ne pozna disciplinskih senatov tin vendar se rešuieio v lmblianski oblasti vse disci-p'inske zadeve pred1 diiscir>limsfs ne sme motiti, ker učenec sedai lasno vidi svoie prvp popreške v drueo pa vemo. kako veliko spretnost ie ž° za-dobila učenčeva roka. čim. večie delamo, tem večia spretnost-, ker roka sp ne Prib-lie samo v zapest'u Tudi več druieih opor ie. toda ouistimo. D p-lobokeišiih in iz plitvejših elips 'sestavhamo živlienia, da ni za učenca eola eliosa preveč mučna. dolgočasna ter .da io tudi imorabiimo. Naibližii in naizadovoliiveiši »e list — elipsa, po sredi črta = elavna žila. in stranske, toda koliko vrst se nam odpre. Tu lahko razložimo na prvi da imaio listi stranske žile v istih izhodiščih (enako visoka) na drueem neenaka, na tretjem ob oecliu skunno izhodišče. Samo par črt in kaka lepa uporaba! Še več, še žival lahko naredimo — na kako se smeie učenec. Vo nanovemo. da bomo risali zaica. To že mi kar vsak dan! (Mi smo seveda tudi zato oreie risali list. ker ie on učencu boli mrtev: če bi naiorvo zaica. Dotem list. bi se kai kislo držal učenec, če bi mu naDovedali torei do zaicu list). Prva. leva polovica lista ie zato. da io razpolovimo in razoolovmica služi, da bo piavna in v noštev nrihaiaioče man.iše na sredi ter da bo opora pri narisu pokonci 'stoiečih elins itd. Sedai delamo z.o-net elipse v leei. v kateri, biti moraio. seeaioče ena v dueo. zonet Hadimo. da pride v roko sieurnost. Za vsako elipso, katera vsebuie kak drno- del. lahko z drup-ačno barvo Ko ip Gotovo preidemo na drup^o polovico, kier delamo vse z enobarvnim nastelom — ker sediai bo šele zaiec. Ker ni razpolovne črte — kaka težava. Koncem konca — skoraj vsi so naredili Havno elipso = trup postrani. Tu sii moramo zopet staviti besedico: zakaj?! Rešimo to ueanko. kai ie temu krivo kako se izopnemo. To ie tisto klavno, kar rnarnka. Kai m.i nomaea še tako lep stroi če se nokvari — p-a pa popraviti ne znamo. Med staro šaro ea moramo vreči in vpdno ooeledamo nani z nekako nejevoljo. ie slika orotežiranca, ki ima srečo, da mu žena služi in da dobiva niegova mati borno ookoinino. Sodbo o dobrem gospodarstvu ali o zaoravlianm Da si ustvari iz teh pustih številk lahko vsak sotrpin. Dohodki: Tek. PREDMET 1920 1921 1922 1923 1924 1925 i te». Din Dib Din Din Din Din 1. Hoja plača drag njska doki. 7835 2090 13330 19755 21591 32811 37900 2. Ženina plača dravinjska doki. | 4078 842 5966 7015 8564 13155 13560 3. Pokojnina 2710 2550 3749 4974 5169 4896 Skupaj 16557 21847 30520 35129 51135 56356 Pripominjam. da ne kadim. V letu 1921. sem kuni! novo opravo v 1. 1925. sem se Dreselil v novo šolo. Zato ie oo-stavka za oohišie Drecei visoka. Primeriaie Drave stroške za družino z dohodki se nam ookažp ta oreeled. Iz zagate Da so me reševali: V letu 1918.—19. občinsko tajništvo, pozneje oa nadure i. dr., nestalni dohodki Da tudi Dosoiila kakor n. Dr. leta 1923. v jeseni ti a račun razlik. Pričujoča razDredelnica Da kaže orav vse izdatke 7a družino, ki ie štela v letu 1920. — 5 oseb, 1921.—1925. — 7 oseb. Davka ni v Drvih letih ker ie bil odštet že v dohodkih — a neznaten. Stroški- Tek. | PREDMET 1920 1921 1922 1923 1924 1925 iter. Din Din Din Din Din Din 1. Brana 6925 10732 15118 21801 26287 2943 2. Krčma, izleti, veselice 1.1, d. 1275 2111 2624 2799 1903 2577 S. Obleka 2219 4310 4847 7796 3938 6380 4. Obuvalo 603 994 1878 2327 1565 2875 5. Karjava In razsvetljava 851 486 1882 1085 2482 2415 6. Pobišje, posodje 82 3322 296 924 1121 4170 7. Literatura, poštnina 336 775 1019 1846 1527 1848 8. Davek - 488 284 289 833 1408 9. Dekla 149 240 439 1650 1683 3102 10. Zdravje, snaga 675 370 777 1503 1562 2883 11. Članarine, vstopnine, nar. dav. 185 335 702 793 583 619 12. Voznlna 424 655 614 798 1328 2248 13. Otroci za razno 3L 229 260 708 725 14. Vrt, kokoši, stanarina 1. dr. 339 669 750 1256 1605 295 15. Boln. blag., zavarovalnina - - 276 684 1036 1083 16. Razno 479 1008 931 1029 1425 1446 • Skupaj . 14545 26530 32670 46846 49593 63522 Tek. PREDMET 1920 1921 1922 1923 1924 1925 štev. Din Din Din Din Din Din 1. Vseb stroškov (Izdatkov) 14433 25551 36414 60228 56612 62655 2. Med temi resnični stroški za preživljanje družine 14545 26530 32670 46846 49593 63522 3. Primerjajoč z njimi stalne dobodke 16557 21847 30520 35129 51135 56356 4. Se pokaže primanjkljaja - 4683 2149 11716 - ; 7166 E. Prebitka 2011 - - - 1541 - OPOMBE . - Posojil. - Posojil. - Nadare To ie zdai orav točna do Darl natančno izdelana bilanca no zapiskih ki segaio nazai do 1. ianuarja 1904. Priporočil bi io v pretres in študiranie eSsno-di ki za zeleno mizo oreeania draginjo, ki sedeč v udobnih foteliih govori o pocenitvi živlienia. Edino pri moki in pri masti ie opaziti pocenitev, drugače oa do zdai nikjer. K razpredelnici v 10. številki bi lahko še marsikai dodal: toda nai govore same številke ori katerih sem v skrbeh presedel marsikatero uro zatopljen v težke misli. Tovariši, tovarišice! Preglejte iih. oreštudiraite ob njih svoi težki bol za obstoi in oklenite se organizaciie, ki nai Vam pomaga v boiu za eksistenčni minimum do zmage. Ven z razlikami — na dan ž niimi. da vsa i nekoliko obrišete solze obuoa v očeh trpinov na katerih sloni bodočnost države, človeške družbe Troeče nameščenstvo np dovoli da mu znižate niegove krvavo zaslužene dohodke. Sramota bi to bila za Vas za državo, za XX. vek. če to storite. Ne tirajte nas v obup in v aoatiio. Anton Mervič. RUDEZ MOLISLAV: Materijalni položaj učiteljstva v raznih državah. Boi za obstanek ie tako tesno vezan z življenjem Doedinca. da ga ni mogoče ¡izločiti od njegovega subjekta, kaiti življenje in boi tvorita nerazdeljivo celoto, brez katere ni in ne bo bitia ki bi ie ne poznal v vsei svoji neusmiljenosti. Tako tvori ta boi najslavnejši faktor v življenju naroda, kakor tudi ooedinca. Materijalni položai. ekonomska stran na* šega stanu ie tako bitni činitelj. da ga lahko neooorečeno vežemo z našim življenjem, da celo z našimi ideali Življenje ne pozna obzirov. Brez pardona navija človeka, da v svoji borbi napne vse sile. da si izboliša gmotno stanje. Tako vidimo v celem svetu pokret učiteljstva po izbolišaniu svoiega materijalnega in s tem v zvezi moralnega položaja. Najbolje plačano učiteljstvo ie v Švici Pred svetovno vojno ie tamkaj znašala učiteljska Dlača letnih 1650—3050 frankov. V mestih imaio tam marnše pla-če nego na deželi, in sicer ie znašala tedaj plača 1650—2830 frankov. Vsako leto ie dobivalo učiteljstvo 59 frankov odrastka na Dlači. tako da ie Drejemalo v 20 letih službe polno plačo in polno penzilo. V krajih, oddaljenih 5—6 km od mesta, je znašala plača 1850—2850. a v krajih z večjo distanco od obljudenih centrov 2050—3050 frankov. V nadaljevalnih šolah se ie učiteljstvo plačevalo ž 2550 do 3050 franki. Razen osnovne in položajne plače pripada švicarskim kolegom tudi prosto stanovame ali pa stanarina Učitelj se lahko bavi s stranskimi dobička-nosnimi posli. Tajništvo občine mu je do-našalo letno 300 frankov knjižničarstvo 100—150 frankov s pravico bibliotekarske oenziie. Da si lahko zamislimo višino teh vsot. moramo vedeti, da ie stal švicarski frank skoro al nari s predvojno avstrijsko krono Na Angleškem dele učiteljstvo v štiri skupine: učitelje brez diplome (z maturo srednjih šol), z diplomo (z maturo učiteljišča), upravitelje brez 'diplome In z diplomo. Plača ie različna celo v Isti skupini O tem odločuie spol; izpričevala in službena doba. Učiteljice imajo eno petino manjše plače od moških iste stopnje. Učitelistvo z diplomo se deli v pet skupin: v- učitelie iin učiteljice ki niso absolvirale Training College (učiteljišče), v nastavnike. ki so ga obiskovali 2 leti, v nastavnike s 3 leti učiteljišča in končno v učitelie s celim učiteljiščem. Višina plače šolskih uoraviteliev z diplomo se odreia po številu učencev, ki obiskujejo niegovo šolo. V začetku službuje učitelj začasno, ko si pridobi* stalnost se loči v štiri razrede. V vsakem razredu se Dlača razlikuie po službeni dobi. ker dobiva angleško učitelistvo vsako leto povišlco. Učitelj ima oooolno plačo za časa bolo-vanja. ako taisto traja mesec dni. za nadaljnja dva meseca dobiva polovico svojih preiemkov V početku svoiega služ-bovania ie niegovo materiialno stanje zelo slabo. Plačo izdaiaio mestne in sre-ske šolske občine. Država plača tri petine. Pravico do penzTie ima učiteljstvo po 30 službenih letih ali pa po 60 letih starosti. V 65. letu se učitelja obligatno postavlja v oenziio Za pokoininski fond se odteguje 5% od plače. Na Švedskem se učiteljske plače vsakih pet let avtomatsko povišajo. Učiteljstvo se deli v pet razredov kier igra važno vlogo tudi spol. Učiteljice imajo manjše plače. I. razr učitelji 2100 švect. kron. učiteljice 1900 šved. kron. II. razr. učitelji 2400 šved. kron učiteliice 2100 šved. kron. III. razr. učitelji! 2700 šved. kron. učiteliice 2300 šved. kron. IV. razr. učitelji 3000 šved. kron. učiteljice 2500 šved. kron. K temu ie dodati še 30% dra-ginjskih doklad Za vsakega otroka dobiva učitelj še 5 kron mesečnega dodatka. Razen tega dajejo nekatere bogatejše . občine svojim učiteljem še d osebne dra-ginjske doklade. Nemčiia ima polno zveznih državic, ki imaio vsaka svoi poseben administrativni aparat. Na Saksonskem se deli plača uradnikov v 12 razredov. Učitelji' pripadajo 7.. 8. in 9. razredu v tem razmerju: polovica učiteljstva ie v 7.. ena tretiina v 8 in ena šestima v 9 razredu. Radi denarne krize se menjajo plače skoro vsak me- • sec. Do maja 1924. leta so znašale plače: 1. in 2. leto službe 103 zlate marke. 3!eto 106 zlatih mark in 4. ter 5. leto 108 zlatih mark. Plača se v nadaliniem redu noViša v 56. letu na 237 zlatih mark. To ie maksimum Povišice tečeio vsako drugo leto. Za ženo dobiva učitelj 5 mark dodatka. Za dete 13—17 mark. Učitelji niso plačani1, kakor bi morali biti za njihovo delo. Njihov sindikat zahteva hitrejše napredovanje v tem razmerju: ena petina osobja nai bo v 7. razredu dve petim v 8. in dve petini v 9. razredu. Do oktobra 1920. leta ie učitelje plačevala občina, danes dobivajo plačo od države. Po 10 letih službe znaša penziia 35% celokupnih prejemkov, po 40. letih 80%. Vdove prejemajo 60% Denzije. Učiteli ima vse prejemke v.a čas enoletnega bolovanja. Učiteljske plače v Zedinienih državah so različne v različnih državicah. V glavnem so tako majhne da učitelji v masah beže v druge, privatne službe. Plače francoskega nradništva so bile povečane v letih 1919. in 1921. Ker niso tudi ti prejemki odgovarjali živlien-skim potrebam, se ie sestala posebna komisija. ki je izdelala posebno lestvo za ooVišanie olac in to od 1. ianuarja 1926. Po tem Predlogu komisiie so učiteljske Dlače sledeče ureiene (brez doklad): stalno učiteljstvo ie dobivalo 5000—9000 frankov, a od leta 1926. naprej pa 7000 do 12.000 frankov. Začasno službujoče učitelistvo ie imelo doslei 4500 frankov, dooim ima sedai 6500 frankov letno. Za Alzacijo Loreno so posebni privilegiji: 1. Učiteljstvo dobiva Dlačo in vse dodatke kot v Franciji. 2. razen tega še 12 Fr dnevno za težko službo 3. oženienemu učitelju se ta dodatek poveča za 20%, 4. za vsako dete se ta povečani dodatek Donovno poveča za 10%. 5. vsak učitelj dobiva 100 Fr. za mesečno stanarino, 6. 20% povečana stanarina za poročene, 7. 10% povečane stanarine navedene pod 5. in 6. točko za vsako dete izipod 16 let. 8. draginiska doklada letnih 1800 Fr. Tako ima učiteli 1. stopnje v Alzaciii Lo-reni sledečo letno plačo: 1. 7200 Fr. sist. plače. 2. 6132 Fr kot dodatek na težko službo in rodbinsko doklado. 3. 1860 Fr. stanarine. Skuoai 16.812 Fr.. t. i približno 34.000 Din. Na Japonskem tudi ne cveto rože učiteljstvu. Učiteljske organizacije se mnogo trudiio, da bi izboljšale učiteljev materijalni položaj. Vdova dobiva tretjino plače svojega moža. Za časa bolezni teče Dlača 3 mesece. Vsako delo. ki do-naša učitelju oseben zaslužek ie prepo-vedano4 Učiteliice niso zaoostavliene. Porodni doDust traia 60 dni. Nezakonski porod izključi učiteljico iz službe. Na koncu vsakega šolskega leta dobi učiteljstvo 70—100% povišano plačo kot darilo. Za vsakih pet let službe preiema učitelj tudi nekako nagrado v ienih. Še slabše je situirano učiteljstvo v Bolgariji. Plače se dele v 10 skupin. Plače variirajo med 880 in 1280 levov- Oblastni nadzornik ima 150. a sreski 100 levov več kakor učitelj. V zadnjem času so se dodatki za draginjo, ženo in deco povišali za 50% Učitelistvo plačuje država, dočim orofesorie občina. Obligat-no ie izvenšolsko delo v tajništvu občine in to povečini brezplačno. Ako država odpusti učitelja, tedai mu teče pokojnina po 20 letih službe; ako sam zapusti službo. ima pravico do pokojnine do 25 službenem letu. Za časa bolezni tečeio prejemki za dobo 3 mesecev, tuberkuloznim Skušaimo si raztolmačiti. ko gledamo učenca. Zasleduimo ga med delom. Ooore-Dravokotnice ni: ne smemo io sedai narisati, ker zajec ie nima. navaditi moramo na tudi oko. da začne pravilno Dresoiati! Učenec se vadi delati pokoncn sto-iečo elioso v zraku, potem na list. Prične na levi. ker mu ie naiorikladineie. znano že iz leoooisia. in vleče navzdol, urno zaviie. ker mu ie to zelo karakteristično. do tem na potegne mogočno, brezskrbno od sebe. ker se mu zdi. da ie že. premagal orvo. naitežie: kar pozabi se. da mora še enkrat zaviti. Kam ie on krenil! Zakai Da ni tako izbočil levo doIo-vico. kakor desno? 1. Roka se pomika že sama od sebe rada navzdol in gleda za čim kraišo pot sai kar zdrkne: 2. poleg drži levo roko. ki mu že nehote zagradi razdalio. ie nekak mejnik. in tudi pogled že sam se nekako nevede odbiie. Ni torei praznega polia: 3. že trup sam ie tudi neka zavora. Ikateri ne pusti roke. da bi šla brez truda na levo. Vse to ie ob desni polovici ravno obratno. Kaka prostost! Zato io oa tudi učenec podzavestno izrabi, seveda se odigra vse omenieno v trenutku. Tudi zgorai mora sooiiti oba dela. zato nai-češče. ko se domisli, kam ie zašel hitro skuša zadovoljiti tisto notranio skornbi-nirano nepravilnost, potegne kar skorai vodoravno proti levemu- začetku. Vesel ie. ko ie prišel do cilia: niegovo želio ie izpolnil, sedai pa ie glavno — ne vidi nepravilnosti. Vidi že. toda samo z očmi. toda ne zazna ie ker živi v niem zavest. da ie prišel do cilia. Vorašaimo ga hitro, če ie pravilna. Veliko iih bo zmedenih, ker «o gotovi, da ie pravilno in mislilo, da «iih hočemo mi prevarati. Tisti pa, kateri so pogledal k sosedu, vidiio orecei pri niem napako namreč zato ker v njegovi niso vživeti: hitro vidiio nepravilnosti, se nehote zamislijo vanie pozornost ie ne-kie drugod, ko pogledajo svoio. niso več talko utoolieni van.io. kot so bili med in orecei po ustvaritvi, zato tudi .nrkieio sedai sami kai hitro na napako, se nam nasmeieio. češ. res ie. Da na nreie uvidi, nai pa le položi na sredo navpično svinčnik in presodi polovici... Hitro tudi lahko rešimo, zakai so nagniene eliose malo proti desni. Temu orecei odno-moremo. da iih že nreie opozorimo na nanake. katere bi se ooiavile. namreč narišemo na tablo. Enake zapreke imamo, ¡kadar razlagamo in pišemo črko o pri lepopisiu. Srednji učenci nai polože kraiši barvnlk. kateri nai bi nadomestil navpičnico, zelo malo spretnim ie pa bolie. da mu damo delati še n eka i oredvai z navpičnico, katero nadomestimo kasneie z barvnikom. ki ga pustimo prvič, da leži v navpični smeri, okoli niega oriše elioso. potem vzem» vedno kraiši barvnik. dela oa vedno enako veliko elipso!, dokler io ne nariše svobodno Vedno bomo na več dosegli če potegne tudi skozi zaica razpolovno navpičnico namreč zelo malo spreten učenec, kakor pa. da mu nariše učiteli vsp sam. učenec samo no učiteljevih črtah prevleče: včasih pa ie tudi to potrebno, ker zelo nerodlen učenec sploh nikamor ne pride, podamo mu nekak tir. da sp vadi rdka. Treba ie oa seveda iskati novih, bolišib. Ikraiišiih in iasneiših ter laže dbvzetneiših uoorab Povedali smo sedai 1p z malimi potezami, v lažie proučavanie. Paziti oa moramo še na nekai. preko katerega tudi up smemo iti kar enostavno. 1. Učenca moramo naučiti gledati. Vsak dan vidi zaica. če ga nai nariše, ga oa ne zna. Videl ie. toda on ni računal: orimerial razmeria med enim in drugim delom telesa, n. nr. uho proti glavi, glava proti truDU, rep itd. TUkai. kakor vidimo. ie treba temeljite razlage do živem domačem, nagačenem ali dobro na- risanem zaicu (stenske tabele). Sedai ga bomo šele naučili gledati, kar ie pred-oogoi risan iu. kakor odpirati usta. čp hočemo iesti. 2. Ko naredimo pripravo in povedo otroci nekai o zaicu: bivališče oopis itd. iih ne smemo pustiti risati v tisti razigranosti, da so učenčeve misli Dri domačem1 zaicu. Dri diviem ari čemer za-brodiio misli na taka stranska pota. da še od daleč niso v zvezi z zaicem. Kako bo pri takem učencu izgledala risba, tudi ni treba -komentaria. Tudi to moramo upoštevati pri napakah, ^e ne izviraio ojl tu Učenca moramo vedno ooominiati na leooto elipse. Ker Pa o tei mrtvi elipsi noče učenec nič več slišati, ker se mu zdi oredolgočasna. moramo zopet gledati. na kak način bomo nanio usmerili misli da iih bo obrnil učenec — z veseljem nani. Če bo m rt rekli, da bo zajček pogledal, kako smo mu naredili trup in ostalo, da ne bo žalosten, moramo izpeljava ti leno in orevdarnio. kalkor smo Sf že. učili — učenec se bo oživeli, napel vse sile 7 veseliem. ker noče da bi mu kal očital, sat ie 7aiček samo njegov. Učenec na ie že nagnien k temu. da hrepeni no lepoti. Torei usmerili bomo 7. eno besedo brezdvomno vse raztresene misli v ustvariaioče sp delo in poplačan bo naš trud. •pa eno leto. Rodbini od štirih članov .le potrebno 8020 levov, v resnici na prejema učiteli s 30 leti službe in štiričlansko družino 2600 levov, a učitelj s 5 leti službe 2100 levov. Te številke dovol.ino Dokazujejo bedo tamošnjeera učiteljstva-Učiteljice se morejo ooročiti z učitelji, ne ■da bi uri tem izgubile službo V slučaju Da. da poroči neučitelia mora zapustiti šolo. Ne dovoljuje se imeti nezakonsko deco in živeti v privatnem zakonu. Porodniški dopust traia 3 mesece Na.ibedne.ie .ie učiteljstvo Rusi:e. Nobenega reda ni v plačevanju plač po občinah. Učiteli iDride v vas in se dogovori s predstojnikom za plačo, kii sestoji v mali količini červoncev in eotovi količini poljslkih ipridelkov. Da bi zamogel Dodati točno sliko bede ruskih tovarišev, bi mo" ral spis razširiti skoroda v nedogled. Zato o Rusiji mogoče kdaj Dozneje. Da zamoremo oceniti razmerje učl-tehskih olač v raznih državah moramo primerjati plače do niih kupujoči moči In ceni Na roodlagj izračunania, kako lahko sha.ia učiteli s svoio plačo v svoji domovini. se ie došlo leta 1925. do zaključka, da ie Švica najbolj zagotovila emotni obstoj učiteljstva a najslabše so situirani tovariši v Rusiji. Ostale države varirajo v temle redu: 1. Švica, 2. Angleška. 3. Ze-dinjene države. 4. Holandska. 5. Švedska, 6. Kitajska. 7. Finska, 8. Nemčija. 9 Španija. 10. Mandžurska. 11. Francija. 12. Luksemburška. 13. Rumuniia. 14. Ceho-slovaška, 15. Jugoslavija. 16 Belgija. 17. Litvanska. 18. Estonska, 19. Japonska. 20. Portugalska. 21 Italija. 22. Lotiška. 23. Bolgariia in 24. Rusija. Naša društvena zborovanja. Tudi novomeška in kranjska podružnica Slomškove zveze sta likvidirali. — Vsi člani so vstopili v UJU. — Zborovali so skupno pri novomeškem in kranjskem društvu. — Sreska društva so že pričela z razpravami o osnutku novega šolskega zakona. Splošne vesti. — Organizacija in uredba oouka zasilnih šol v liublianski oblasti. Z odlokom z dne 24. novembra! 1926. O. N br. 33.661. ie eosDod minister Drosvete v zvezi c svoüm odlokom z dne 9. avgusta 1926, O. N. br. 8120. in na osnovi cena 28. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec IV.—VII. 1925 odločil za zasilne šo'e v liublianski oblasti: 1. Zasilne šole obiskiuiie deca od izpolnjenega 7. do izpolnjenega 14. starostnega leta do trikrat tedensko. 2. Učenci (učenke) 1. in 2. šolskega leta tvorilo en razred s skuwno 9 tedenskimi učnimi urami (vsako so'sko leto zase), učenci (učenke) 3 do 7. šo'sfke?a leta zopet en razred s skupno 12 tedenskimi učnimi urami (3 in 4. šolsko leto zaeno. 5. do 7. šolsko leto zaeno). 3. Pouk se vrši oo tem učnem načrtu: I. razred: verouk 1 uro učni jezik 4 ure. začetni stvarni Douk 1 uro. računstvo 3 ure. skuoai 9 ur. II. razred: verouk 2 uri, učni jezilk (slov. 3, srb. hrv. 1) 4 ure, zemlienis in zgodovina 2 nri. računstvo 3 ure sooznavanje prirode 1 uro. skupaj 12 ur. 4. Z ozirom na predpise ministrske uredbe 7 dne 8. iuniia 1883 se do čl. 21. državnega osnovnošolskega zakona z dne 14. maia 1869. odnosno z dne 2. maia 1883 na za-si'nih šolah ne dovoljuieio Donavlialne šole kot šolska olaišava. 5. Učitelji zasilnih šol moraio voditi vse uradne kniige in spise kaikor uoravifelii rednih šol in so v tp-m svoiem nok'icit nodreieni sre-skim šolskim nadzornikom (sreskim -poglavarjem). — Za orofesoria državneea moške-p* učitCrišča v Liubliani ie imenovan dr. Fran Kos. kustos muzeia v Ljubljani ter nndelien zooet za kustosa v rnuzei. — Raznis učiteljskih služb na osnovnih šo'ah v lmblianski oblasti. (Poora-vek). Na osnovni šoli v Kostanjevici, srez Krško, se razpisuje služba za uči-telia in ne za učiteljico. Na osnovni šoli v Brežicah se oreklicuje razpis službe za učiteljico. — Vzgledno učiteljsko društvo je ormoško. Te dni íe dos'alo Učit. domu v Mariboru imenik čanstva ter nakazalo obenem za vsakeea člana 100 Din članarine za leto 1926. Skuono torej 4900 Din. Da. ¡ko bi bila vsa društva in vse šole take. Da bi prihodnjo spomlad stavili svoi dom! — Odborova seia učiteljskega društva tí»! liub. okolico se vrši v torek. 28. t. m. ob 10. uri v prostorih poverjeništva UJU. Pričakujem točne udeležbe. Predsednik. — Članstvu učiteljskega društva za mariborski šolski okraj se naznanja, da so vsled nuinosti dobile vse večrazred-nice v okraiu nri o od n i sánela nalof da do 22. t. m. stavijo predse dni štvu želje ir. pretfoFe dede nove?a šolskega zakona po navodilih »Učit. Tov.« štev. 17. Ker ta mesec ne zborujemo, vabim s tem tudi vse ostalo članstvo k sodelova-niu. — Vsafc šolski mesec oobereio Dt. Doverieniki. in sicer od rednih članov do 14 Din., od poročenih učiteljic 7 Din. od učiteliic ženskih ročnih de' 10 Din in od uodkoiencev 8 Din. — Dne 5. t. m. ie mini1 termin za dolžnJke. Sedai dobijo zamudniki še opomin, do 5. januariu Dr. 1. bo oa izteriaval samo še odvetnik. — Glede prispevkov za Učit. dom se bomo Dogovorili na januarskem zborovanju. — V smislu člena 114.. t. »v« bodočeea šolske zakona o narodnim škrVlama želi vsemu včlanjenemu učiteljstvu »Veselo novo leto« — Šiianec. predsednik. — Plače ucite.'istvn na Češkem. Učiteliske Dlače na Češkem so na novo . regulirane in se sedaj vrše prevedbe na nove plače. Vsak učiteli dobiva letno plačo, krajevno in rodbinsko doklado. V splošnem ie učitelistvo za 30—40% boljše plačano kakor ori nas (t. i. preračunano v dinarjih). Ako pomislimo, da so tam živlienske razmere mno^o ugodnejše. lahko trdimo, da je čehoslova§ko učitelistvo za 70—80% na boljšem kakor v Jugoslaviji. — NadDrodukciia učiteljstva v če-hoslovaški. Na tisoče mladih učiteliev(ic) ie na češkem, ki so brez služb, ker so vsa mesta zasedena. Učiteljske oreani-zaciie se obračalo na vse strani za pomoč. iker smatrajo to za svoio dolžnost. Predvsem Drosito starejše tovariše, da oredo v Denziio in oreDuste mesta miai-šim. — Orpan'zaciio učiteliev - skavtov imaio na Češkem, ki orireia vsako leto večja potovanja po Evropi. V minulih počitnicah so ootovali Do Italiti in v Tunis. Potovanie ie traialo 7 tednov in ie stalo vsaikeea udeleženca do 4—5000 dinarjev. — Pedagoške potovalne knjižnice ustanavlja društvo Komenskv in jih raz-nošilja v razne kraje, (kier ie več učiteliev in drugih Vi se hočem nadalie izobraževati v pedagoški lin filozofski stroki. Društvo ie dobilo v to svrho tudi državno nodnoro. — Za rokotvornj i>ouk v oredbožični dobi priporočam izrezova'no oolo »Božične iaslice«. katero ie ood naslovom »Weihnachtskrippe - Modellierbogen«, prav enostavno sestavil akad. slikar Udo Weith ter se (komad Po 24 Din brez. carine!) naroči pri »österreichische Staatsdruckerei Wien«, s kratkim navodi'om. Morda isto naroče tudi posamezni učenci. 7 lahkoto oa krami šolsiki svet vsai po en komad1 za vsak razred, in sicer potom bližhie kniie-arne. Po-iasnila daie (za vse slučaje sorejema tudi naročila) Mirko Vauda. šolski upravitelj dri Šmarieti ob Pesmici. Ne zabite Dri carinami zaprositi 7a to — kot roko-tvorno učilo — carinsfie oprostitve. — Učiteljskim zborom mariborskega šolskega okraia. ki sem iih ex praesidio poveril. da stavijo do 22. t. m. semkaj svoie nred'op-e k načrtu novega šolslke-ea zakona obveščam. da bodo to storili lahko šele na društvenem zborovanju 8. januaria nr. L*in to z ozirom na politično konstelaciio vsled1 katere smo s:o-tovo pridobili na času. — Predsednik. — Koliko le vseh državnih uradnikov? Dočim se trdi da znaša število državnih nastavliencev 170.000 navaja finančno ministrstvo da iih ie oo sedanjem proračunu 149.833. računajoč sem tudi vse dnevničarie «dužitelie. orožnike in uslužbence finančne kontrole. V novem proračunu ie predvidena redukcija uradniškega kadra za 29.833 oseb ter bo kot naivišie število državnih pameščen-cev predvideno v Droračunu 120.000 oseb. — Sredstva za desinfekcir« šolskih prostorov izdeluje CHEMOTECHNA, družba z o. z., Ljubljana. Mestni tre- 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). — Vsakdo sp mora boriti za eksistenco, in ta boi ni lahek. Ali ie čudno, če omaga oče. mati? V najlepši dobi. ko so otroci še nepreskrbljeni, že Drihaja strahotna starost, ker ni zdravia. Kie so vzroki? Ali ste se že kdai vorašaU: »Ali si s čim izpodkopavam zdravje,« Ali se zavedate. da jemljete če tudi po malem: strune, ¡ki Wizeio na Vašem zdravju? Čisto »nedolžna« kava Vam že no"-ania srce in draži t. i. utoiia živce. In še ne prenehate! — Če piiete mesto Drave kave ŽIKO. se boste čudili ugodnim posledicam. Preorica'i se .boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč da ie treba graditi v malem. Vabila = Društvo slovenskih učiteljic v Liubliani ima svoi redni občni zbor v ponedeljek, dne 27. decembra ob pol deseti uri na dekliški šoli ori Sv. Jakobu. Dnevni red: Poročilo društvenih funk-cionark. Načrt za ženska ročna dela. Volitve. Slučajnosti. Poročila: + Kranjsko učiteljsko društvo je zborovalo v torek dne 7. decembra 1926 ob 9. uri v Šmart-nem pri Kranju. Navzoči so bili 73 člani. Tov. predsednik pozdravi navzoče, še posebej pa vstopivše člane Slomškove zveze, ki je pravkar pred pol ure formelno likvidirala v prav tem poslopju. Pojasnjuje položaj za skupno delovanje. Opozarja na politično delovanje in odobrava strogo stanovsko organizacijo. Omenja anti-deklaraše in povdarja dejstvo glede nevnešenja načela o narodnem in državnem edinstvu. Le s stanovsko organizacijo si pridobimo ugled (.prf ljudstvu in pri nadrejenih oblastih. Nadalje omenja naše udruženje,_ v katerem so včlanjeni celo frančiškani in nune. Dopisi. Prečita pismo sreskega prosvetnega referenta, s katerim se imenovani opravičuje zaradi svoje današnje odsotnosti. V istem pismu pa nam zagotavlja svojo pomoč glede prireditve okrajne razstave. V drugem pismu nas prosi, naj najdemo kak modus za zbližanje s skupino tovarišev, ki se je od nas odcepila. 15. XI. je došel dopis tov. Šmajdka in Genmeka, v katerem nas pozivata, da se izrečemo za narodno in državno edinstvo. ; | Tov. tajnik čita zapisnik seje občnega zbora z dne 4. 10. 1926 v Kranju glede skupščinskega poročila v Celju, ki se je s par pristavki vzel v vednost. 3. Drž. skupščina. Tov. Malenškova nam je podala svoje poročilo o državni skupščini v Beogradu, ki je bilo sprejeto z aplavzom. 4. Okrajna razstava. Tov. Lovše nam je podal kaj lepe smernice v svrho prireditve okrajne razstave, raznih prireditev in manifestacije pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja v Kranju. Po živahni in vsestranski debati smo sklenili, da priredimo okrajno razstavo meseca junija v Kranju. I > ■ j*1, 5. Revizija opisov za kranjski šolski okraj se izvrši in ves materijal se zbere v svrho izdaje brošure v ugodnem času. V to svrho imamo na razpolago prav lepe slike in tostvarne klišeje. 6. Šolski zakon je obravnaval tov. predsednik. Pri posameznih točkah se je vnela prav živahna in interesantna stvarna debata. Spremembe v zakonu se pošljejo na merodajno mesto v svrho vpoštevanja. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tdv. Vider, ki se je zahvalil za pozdrav vstopivšim članom in se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so pripomogli do skupne stanovske organizacije. Pevski zbor. Pri 4. točki smo sklenili, da se ustanovi okrajni pevski zbor in koncert. Zaradi tega prosimo vse tovariše-pevce in tovarišice-pevke, da se zglase pismeno pri tov. Lovšetu v Podbrezjah najkasneje do Božiča in naj navedejo, kateri glas pojejo. Isto naj store godbeniki pri tov. Paternostu v Tržiču in naj navedejo, kateri instrument igrajo in zmožnosti (I., II____vijoiina). Po dovršenem dnevnem redu smo se sešli na prijaznem Gašteju, kjer nam je pripravila gospa Šmidova, soproga bivšega tov. Ažmana, prav okusno in ceno kosilo. Zapeli smo par pesemc, nakar smo se bratski poslovili z upanjem, da bo rodilo naše delo zaželeni uspeh in odšli smo zopet v naša zatišja, črpat novih moči za nadaljno delo. Tajnik. -r Novomeško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo v torek 7. t. m. ob pol 10. uri v novomeški osnovni šoli. Zborovanja so se udeležili tudi bivši člani »Slomškove zveze«, ki je isti dan likvidirala, dalje g. poverjenik A. Skulj iz Ljubljane in tov. A. Mervič. ravnatelj mešč. šole v Ribnici. Udeležba je bila kljub izredno slabemu vremenu zelo povoljna. Preds. Pirnat otvori zborovanje, pozdravi navzoče, prav posebno še goste ter preide na dnevni red. Čitanje zadnjega zapisnika: Tov. tajnik prečita zapisnik odborove seje z dne 6. nov. 1926 tičoče se konstituiranja novega odbora,. Podpis »Pristopnih izjav«: Pristopne izjave se razdele v podpis vsem navzočim. Osnova zakona o narodnim školama: Tov. predsednik je zovdaril, kako važno je sodelovanje učiteljstva na novem učnem načrtu. Po daljši debati se je izvolila anketa z nalogo, da pretrese projekt zakona o narodnim školama in pošlje iz-Preminjevalne predloge poverjeništvu. V anketo so bili izvoljeni sledeči: Claricijeva, Grudnikova, Grudnik, Grad, Ivanetič, Menard in Pirnat. O šolskih vrtovih: Tov. poverjenik je v svojem mojstrsko zasnovanem referatu očrtal v splošnem vse panoge vrtnarstva, opozarjajoč prav posebno na napake, ki jih zagreši učiteljstvo, ko si napravlja šolske vrtove. Za vseskozi poučljiivo in praktično podano poročilo je žel tov. Skulj iskreno zahvalo in priznanje. Zgodovina, naša učiteljica: Izredno veliko zanimanj e je vzbudilo predavanje tov. Merviča. Predavatelj je v lepih, izbranih ,in tehtno prevdar-jenih besedah podal celotni zgodovinski razvoj antične kulture. Zagovarjal je nje vrline, bičal nje napake ter primerjal, kako malenkostna je današnja kultura v primeri s staro antično v vsakem oziru. Prisotni so tudi zelo pazno sledili premišljeno podanim pedagoškim smernicam, ki naj bi vodile slednjega vzgojitelja pri podavanju tako važnega predmeta. Predavanje je bilo zelo stvarno, živahno, polno prispodob, šegavosti in mičnosti. Članstvo se že v naprej veseli nadaljnjega predavanja tov. Merviča, ko bo na prihodnjih zborovanjih razpravljal v tem pravcu srednji in novi vek. Ogromen aplavz je oddolžil tov. Merviča za trud, ki ga je imel pri razmotrivanju tako lenega predavanja.. Slučajnosti: Tov. predsednik ponovno apelira na navzoče, da naj kar v največjem številu pristopajo k »Učit. tiskarni« in »Učit. Samopo- moči«. Pripomnil je nato navzočim, da morajo prispevati po 2 Din za natis novega učnega načrta. Zelo je priporočal nadalje, naj se učiteljstvo naroči na »Kosmos«, ki razpošilja poljudno pisane knjige in zvezke, kateri so prav uporabljivi pri pouku. Zelo živahna debata se je razvnela pri razmotrivanju o tečaju za ročna dela. Članstvo sklene, naj se napravi vloga na »Prosvetni oddelek« za dovoljenje, da se ta tečaj vrši v Novem mestu za vse učiteljstvo novomeškega okraja. Končno je tov. blagajničarka zahtevala, da članstvo v najkrajšem času poravna zaostalo članarino letošnjega leta, ker sicer ni mogoče polagati točnih računov. Prihodnje zborovanje bo 8. januaria v Novem mestu, kar se pravočasno objavi v »U. T.« — Ker drugih predlogov ni bilo, zaključi tov. predsednik zborovanje ter se zahvali vsem navzočim za tako lep obisk. Tajnik. . + Zborovanje učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico dne 28. okt. 1926 ob pol 9. uri na III. deški osnovni šoli v Mariboru. t Predsednik tov. Skala otvori zborovanje, pozdravi novodošla člana tov. Loparnika in J. Samca ter poda besedo tov. g. nadzorniku Toma-žiču, ki govori o novem učnem načrtu. Uvodoma omeni, da so se o novem učnem načrtu posvetovali itak že šol. upravitelji, da ga je pa naprosil predsednik učit. društva, naj razpravlja o tem tudi na učiteljskem zborovanju. 1. Razdelitev ur. Novi urnik se deloma ujema s starim, predpisuje pa nekaj ur več. Nemščina odpade v 3. in 4. šol. letu. Poučuje se šele od 5. šol. leta dalje, tedensko po 3 ure. ker veljajo za višja šol. leta še stari predpisi. Glede urnikov še pripomni, naj se ne pišejo preveč detajlirano, n. pr. za učni jezik le »Jezikovni pouk« in ne »čitanje«, »slovnica« itd. 2. Snov v splošnem. Glavna hiba učnega načrta je, da je snov preuranjena in da jo je preveč za štiri šol. leta. Ima pa to vrlino, da upošteva delovni princip ter celokupni lin domorodni pouk; vsebuje pa tudi metodična navodila. Novi učni načrt naj bo okvirni načrt, ki se preizkusi v tekočem šolskem letu. Nato govori g. poročevalec o posameznih predmetih in daje pojasnila na razna vprašanja. Tov. Alt opozarja na učni načrt avstr. republike, ki daje dragocena metodična navodila ter meni, da bi bilo dobro, če bi tudi naš načrt vseboval metodične smernice. Pri razgovoru o rokotvornem pouku se oglasi k besedi tov. Robnik, strokovnjak v tem predmetu, ki izjavi, da je rokotvorni pouk po novem učnem načrtu neizvedljiv. V kratkih potezah očrta na svoj karakteristični, nazorni in šegavi način postopek in snov rokotvornega pouka v štirih šol. letih. Njegovemu ¡zbornemu poročanju so tovariši sledili z največjo pozornostjo in so mu izrekli zahvalo z burnm odobravanjem. Tov. Malenšek poziva tov. Robnika, naj priobči svoj govor v »Popotniku«, da bodo imeli korist tudi drugi člani; tov. Rode pa predlaga, naj zaprosi učit. društvo tov. Robnika, da priredi tečaj za rokotvorni pouk. Končno dostavi g. nadzornik Tomažič, naj si vsak učitelj izdela poizkusni učni načrt in naj beleži vanj svoja opazovanja in izkušnje. Tov. Hren opozarja na način, kako se je ta učni načrt priredil in odredil. Zgodilo se je to brez sodelovanja učiteljstva in kar čez noč. Domneva se, da je ta načrt le poizkus, kako bi se dala učna obveznost skrajšati na štiri učna leta. Sklene se protestirati proti ignoriranju učiteljstva in organizacije pri sestavljanju učnih načrtov. Tov. Grčar stavi predlog, naj se izbere izmed članov odsek, ki se bo bavil s tem načrtom. K predlogu se oglasi več tovarišev. Slednjič se sklene, da tvorijo odsek upravitelji vseh šol. Po kratkem odmoru se nadaljuje zborovanje. Tov. predsednik pozove one. ki ne dobivajo redno stanovskih listov, naj oddajo pri njem svoje naslove. Tov. blagajničarka prosi zamudnike, da poravnajo članarino. Dopisi. 1. Dopis pov. UJU Ljubljana javlja sejo vseh poverjenikov UJU v Zagrebu in objavlja dnevni red te seje. 2. Dopis glede preureditve lista (U. T.) po želji članstva. 3. Dopis glede ustanovitve »Djačkega doma« v Beogradu. Tov. Grčar poroča o diskusijskih sestankih in se izjavi, da je pripravljen tudi letos nadaljevati s predavanjem o prijavljenih temah pod pogojem, da se priglasi vsaj dvajset poslušalcev. Tov. Kutin predlaga naj bi se na prihodnjem zborovanju razpravljalo o našem gmotnem vprašanju. Tov. Cvetko stavi sledeči predlog: »Pov. UJU Ljubljana naj pravočasno in na merodajnem mestu poskrbi, da se šol. upraviteljem in učnim osebam vobče v novem šol. zakonu zasigura neokrnjena pravica do naturalnega stanovanja. Ker je bil dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik zborovanje. Anton Skala, predsednik. S. Rode, tajnik. + Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šol. okraj je zborovalo 4. decembra v Ptuju ob navzočnosti 72 članov. Po pozdravu novodošlim članom in čestitki tovarišem, ki so prebili usposobljenostni izpit, otvori tov. predsednik zborovanje. Po prečitanem in odobrenem zapisniku se obravnavajo dopisi. Proračun. Tov. blagajničarka poda proračun za dobo od 1. januarja do 28. junija 1927. Črtati so se nameravale nekatere postojanke, a so ostale v proračunu radi ugovora nekaterih članov. Proračun se je odobril. Referat. Tov. Sterk prednaša svoj referat: O slaboumnih. To temo si je izbral, ker se sedaj ustanavlja v Zagrebu prvi zavod za slaboumne. Obravnaval je tov. svojo temo iz medicinskega in pedagoškega vidika. Podatke za referat je dobil iz medicinskih knjig, od zdravnika strokovnjaka ter na licu mesta, prisostvoval je pouku slaboumnih. Prednašano snov je tov. pojasnjeval z risbami, ki jih je sam napravil. Obče priznanje mu je bila zahvala. Predlogi, slučajnosti. Vsled pritožbe trgovcev radi uporabe enotnih zvezkov je tov. 2olnir pojasnil zadevo na podlagi tozadevnih zakonov bivše Avstrije ter predlagal, da se naprosi veli- ki župan, odnosno ministrstvo prosvete, da izda v zadevi potreben odlok. Tov. Kunst opozori, da. je došla prva pošiljka plastilin-gline. Dobe jo šole, ki so jo naročile v okraju pa tudi izven njega. Predloga: Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj protestira proti uvedbi denarnih nagrad za odlične učence, ker take nagrade odvajajo učence od onega plemenitega tekmovanja, kojemu je nagrada notranje zadovoljstvo in so torej iz vzgojnega vidika nepriporočljive. Predlog je bil soglasno sprejet. Graja se namera poverjeništva, da bi se pošiljal slov. poslancem brezplačno »Učiteljski Tovariš« radi njih informacije. Ker se poslanci o učiteljskih razmerah lahko informirajo brez stroškov poverjeništva, se isto pozove naj se rtakana opusti. Predlog tov. Šerona, da naj se vrše društvena zborovanja vsak drugi mesec, propade. Pretres osnutka osnovno-šolskega zakona oskrbi pedagoški odsek. Za snujoči se pevski zbor pod vodstvom prof. glasbe g. Pahorja, sta se priglasila šele dva tovariša. Prihodnje zborovanje, ki bo občni zbor, se vrši meseca januarja. V. Kaukler, t. č. tajnik. + Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 16. oktobra 1926 na Rečici ob skoro pol-noštevilni udeležbi; navzočih je bilo tudi precej gostov. Pred dnevnim redom je pojasnjeval šolski nadzornik V. Pulko nov učni načrt in razdelitev učnih ur. Navzočim se zdi učni načrt za 4 šolska leta preobširen in bati se je mehaniziranja pouka, če ostane pri tem zlasti v real.ijah. Zborovalci so si ogledali tudi zbirko mineralij in Novakovo »Risanje«, ki vsebuje mnogo snovi za rokotvorni pouk. Nato otvori predsednik zborovanje. Zapisnik, ki ga je prečital tajnik tov. Tratnik, se odobri. Dopisi. Pristop k Učit. tiskarni je prostovoljen. Iz kulturnih društev ne izstopimo, pristopi pa društvo k Zvezi kulturnih društev. Obremenitev društvene blagajne z raznimi tiskovinami, članom ni všeč. Ravnotako tudi ni dobro, da se pričenja poslovno leto s 1. julijem. Premestitve in nova nameščanja se vrše v poznejših mesecih in na novo pristopajoči člani dobivajo necelotne letnike društvenih listov; tudi imenik članov ie mogoče urediti šele novembra ali decembra. Poročilo o pokrajinski skupščini v Celju sta podala delegata Dolinar in Pulko. Ta je tudi pojasnil, zakaj je v imenu gornjegrajskega učiteljskega društva zahteval sprejetje iziave o narodnem in državnem edinstvu v deklaracijo. Člani so postopanje obeh delegatov soglasno odobrili. Tov. Zemljič in Kogojeva prijavljata izstop iz UJU, ne vsled preselitve, ampak iz znanih vzrokov. + Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo 13. novembra t. 1. v Celju. Od 144 članov je bilo navzočih 120. Tov. predsednik prisrčno pozdravlja članstvo sosednjega Savinjskega učiteljskega društva, ki se udeležuje zborovanja. Omenja idealizem, s katerim učiteljstvo doprinaša žrtve za poglobitev izobrazbe v prid šoli tudi v tem času, ki nam za delo ne daje pravičnega priznanja. Dopisi. Dijaškemu domu v Beogradu nakaže društvo znesek 50 Din in vrne bloke, ker je nuj-neje, da čimprej zgradimo konvikta v Mariboru in Ljubljani. V zadevi s »Sadjarjem« se je sprejela na znanje urednikova izjava. Izrazile so se želje, kako naj bo urejevan »Učiteljski Tovariš«. Nove učne načrte je premotrival toy. nadzornik g. Lj. Černej. Naglašal je. da je treba slediti smislu načrtov in tekom tekočega šolskega leta dognati, v koliko bi bili ti potrebni izpremembe. Podajal je praktične nasvete in odgovarjal na razna vprašanja. Izrazil je potrebo, da pri sestavi definitivnih učnih načrtov, ki naj sledi uveljavlje-nju novega šolskega zakona, sodeluje tudi učiteljstvo. Predavanje tov. strokovnega učitelja g. G. Šiliha o »Obrisu Adlerjeve individualne psihologije« je žal odpadlo. Sprejela se je resolucija: Celjsko učiteljsko društvo smatra, da dosedanje vodstvo Saveza državnih uradnikov v Beogradu ne uživa popolnega zaupanja državnega uradništva, ker doslej ni znalo s potrebno smo-trenostjo in odločnostjo voditi državnega uradništva v borbi za moralne, pravne in gmotne pravice. Društvo hoče sklepati o obveznem vstopu v O. Z., ko najde v vodstvu Saveza dovolj garancije za uspešnejšo obrambo Interesov državnega uradništva. Članarina se s 1. januarjem 1927 zniža za redno članstvo na 130 Din, za poročene učiteljice na 60 Din in na staroupokojence na 50 Din letno. (Razliko pri slednjih nosi društvo). Končno je tov. Volavšek stavil ko-nkretne predloge, kako naj se v društvu uredi plačevanje članarine, da pla-čujoče članstvo vsled netovarištva posameznikov nc bi trpelo škode. — R. \u\umimu\u \u u/ \u u/ w u/ u/ u/ u/ u/ \u u/ u/ mu mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Napredovanja. V 3. grupo II. kategorije: Justina Hiti, Marija Sušnik, Milko Rainer, Julija Kancler-Hočevar, Bogomir Ferk, Jelisava Kokolj. V 4. grupo II. kategorije: Štefanija Drofenik, Hil-da Mihelčič, Matilda Maselj, Melita Butara-Schil-ler, Zofija Honigsman-Breznik, Edvard Ferenčak, Roman Gregorič, Bogumila Čerin, Alfonz Gorup, Vlasta Tomažič, Anton Vrabl, Draga Puhar. Ljudmila Karba, Štefanija Lovrenc, Avgust Medic, Terezija Pirnat, Marija Šetinc, Ivan Stopar, Alfred Šehel, Avgusta Žigart. — V 2. grupo III. kategorije: Bogumila Kubica. — V 3. grupo III. kategorije: Marija Svoljšak-Hiti. Ferijalni Savez učiteljstva. SLAVKO MROVLJE: FERIJALNI POKRET IN UČITELJSTVO — CILJI IN SMERNICE. (Dalje.) Naša želja 'ie. da stvor,imo sličen F. S. tudi na Češkoslovaškem, na Poljskem in v Rusiji, kar bi bilo važno iz vseh razlogov za vse slovansko učiteljstvo. Seveda uresničenje tePa orncrama ne bo takoi Hane«s ali iutri. skušali pa bomo uresničiti orei ko mogoče. Dovolil bi si navesti naš feritaM propram za bodoče ferije: 1. Skušali be^o dobiti za časa počitnic od F. S. kako kolonijo ob moriu s Dolnim inventarjem, kamor bi prišli izmenoma nčitelii-feriialci vsake počitnice na oddih, ker dravih konališč mi sotrpini ne moremo obiskovati Prinesli bi s se-boi hrano in ostalo potrebno, polovična vožma ie malenkostna, morie brezplačno. Vzeli bi tov. kuharie in kuharice, ki so potovo dobro izurjeni in bi kuhali brezplačno, neizurieni bi na sekali drva. pomivali itd. oo sistematičnem redu z eno besedo, po istem vzorcu, kakor so preživeli diiaki-ferMalci del nočitnic na Hvaru v vsestransko zadovolinost. 2. Po večini šol imamo Podmladke Rdečee-a križa, treba ie in delovali bomo na to. da dobimo koloni to za otroke kjerkoli. da bi bili deležni tePa tudi otroci podeželskih šol. sai so potrebni oddiha, posvečenepa zdravia. Več o tem drugič, ko bomo povorili o programu P. R. K. prihodnje šolsko leto! 3. F. S. (učit.) bo stooil v stik s F. S., učitelistvom Jueoslov odboru na Francoskem' (Pariz) in z vsemi tozadevnimi korooraciiami in ^ bo «1o vse po sreči, bo naša IV. študijska ekskurzii* v prihodnjih počitnicah na Francosko. (Di-iaki so napravili pred kratkim potovanie v Angliio. a mi učitelji nai se zadovoljujemo z našo državo ali morda celo s Slovenno!) 4. Na vidiku bomo imeli predvsem Poljsko in Rusijo, če nam da Bog zdrar-ie in drupe ugodnosti. To bi bile glavne smlenricie/ našega programa in da m» bomo »zidali practovo v oblake« pričakujem krepke ooore ori vsem učitelistvu tudi r de in sicer za dobo božičnih praznikov do 6. jan. 1927. V to svrho smo sestavili dvajset knjižnih zbirk ter pričakujemo od vseh prijateljev lepe knjige, zlasti od svojih cenj. naročnikov in odjemalcev, da se v obilni meri poslužijo ugodne prilike, ki se jim prvič nudi v tej obliki od strani našega založništva. Vseh dvajset zbirk skupaj velja v knjigarnah Din 2722*— prijatelji pa jih dobe za Din 1370*—. naši A) MLADINSKE KNJIGE. I. zbirka Din 50.— namesto Din 100*—: Dimnik: Kralj Aleksander. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Korban: Iz mojih temnih dni. Krasnohorska: Pripovedka o vetru. II. zbirka Din 50*— namesto Din 100*—: Dimnik: Kralj Peter. Baukart: Marko Senjanin. Ewald: Mati narava pripoveduje. FIer£: Slike iz živalstva. Erjavec: Afriške narodne pripovedke. III. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Erja-vez: Kitajske narodne pripovedke. Ewald: Tiho jezero in druge povesti. Lah: Češke pravljice. Karafiat: Kresničice. IV. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—s Komanova: Narodne pravljice in legende. Korban: Vitomilova železnica. Flere: Babica pripoveduje. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Riha: Povest o svatbi kralja Jana. Trošt: Moja setev I. in II. zvez. V. zbirka Din 50*— namesto Din 100*—: Gangl: Zbrani spisi II., V., VI., VII. zvezek. Rape: Tisoč in ena noč. Račic: Belokranjske otroške pesmi. Zbašnik: Drobne pesmi. VI. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Flerč: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Kosem: Ej prijateljčki. Meško: Našim malim. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Möderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Flere: Babica pripoveduje. Trošt: Moja setev I. VII. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Rape: Tisoč in ena noč. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Rape: Mladini VII. in VIII. zvezek. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Krasnohorska: Pripovedka o vetru. VIII. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Tille: V kraljestvu sanj. Korban: Iz mojih temnih dni. Rape: Tisoč in ena noč. Kosem: Ej prijateljčki. IX. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Jenko: Izbrani spisi za mladino. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Zbašnik: Drobne pesmi. X. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—s Levstik: Izbrani spisi za mladino. Stritar: Izbrani spisi za mladino. Rape: Tisoč in ena noč. XI. zbirka Din 50*— namesto Din 100*—: Valjavec: Izbrani spisi za mladino. Kersnik: Izbrani spisi za mladino. Dimnik: Kralj Peter. XII. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Slomšek: Izbrani spisi za mladino. Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Krasnohorska: Pripovedka o vetru. XIII. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Starejše slov. pisateljice in pesnice: Izbrani spisi za mladino. Flere: Babica pripoveduje. Trošt: Moja setev II. XIV. zbirka Din 50'— namesto Din 100'—: Komanova: Narodne pravljice in pripovedke. Ewald: Mati narava pripoveduje. Ewald: Tiho jezero in druge povesti. Krasnohorska: Pripovedka o vetru. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. XV. zbirka Din 170*— namesto Din 342*—: Erjavec-Flere: Slovenski pesniki in pisatelji: Levstik, Valjavec, Erjavec, Stritar, Jenko, Slomšek, Kersnik, starejše pesnice in pisateljice. B) KNJIGE ZA ODRASLE. I. zbirka Din 100'— namesto Din 196'—: Gangl: Beli rojaki. Golar: Kmečke povesti. Golar: Pastirjeva nevesta. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Pugelj: Zakonci. Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Gangl: Sfinga. Vidic: Ave*patria! II. zbirka Din 100'— namesto Din 196'—: Gangl: Moje obzorje. Matičič: Na krvavih poljanah. Rabin-dranat Tagore: Gitandžali. Rapč: Tisoč in ena noč. I. in II. zvezek. Zoreč: Pomenki. Gangl: Dolina solz. III. zbirka Din 100*— namesto Din 196'—: Matičič: V robstvu. Golar: Pastirjeva nevesta. Gangl: Sin. Ku-naver: Na planine! Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Rus: Prva pomoč. Zoreč: Pomenki. IV. zbirka Din 100'— namesto Din 196'—: Sem Beneli: Okrutna šala. Kabaj: Cerkniško jezero in njega okolica. Gangl: Beli rojaki. Rabindranat Tagore: Gitandžali. Bele: Sadjarstvo. Maeterlinck: Modra ptica. V. zbirka Din 100'— namesto Din 196*—: Veber: Etika. Pugelj: Zakonci. Golar: Pastirjeva nevesta. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Kosem: Morje. Opozarjamo, da velja ugodnost nakupa le proti takojšnemu plačilu ali proti plačilu najkasneje tekom tedna po prejemu knjig. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je mogoča, toda samo tedaj, če gre za isto ali višjo nakupno ceno. Poštne stroške poravnajo naročniki. Naročila je naslavljati na KNJIGARNO UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska ulica št. 6. Pravkar je izšel Glavni seznam knjig Knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Obsega "približno vse slovenske knjige in muzikalije, ki so danes na knjižnem trgu. Zahtevajte seznam! I TO m® r k (g); f> m® m® '£{81} I VjP V^B Ü •ÖHK S' fegl? IPJ %