Mteljski praviiik. Priobčuje ,,Pedag*ogiško društvo" t Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. Učiteljice. Kot državljanke nimajo učiteljice tistih pravic kakor učitelji, n. pr. volilne pravice v občinske zastope, v deželni in državni zbor niraajo. Tudi po državljanskem zakoniku nimajo tiste veljave povsod kakor moški, n. pr. kar se tiče pričevanja in še nekaterih drugih malovažnih zadev. Kot učiteljice pa iraajo v svojem stanu z učitelji vred enake pravice, posebno v duševnem ali moralnem obziru. N. pr. učiteljica lahko postane nadučiteljica z istimi pravicami, kakršne ima nadučitelj. V doraači učiteljski konferenciji je svojim moškim kolegom enaka; v uradni okrajni učiteljski skupščini ima aktivno in tudi pasivno volilno pravico; saj so se v Avstriji že pripetili slučaji, da je bila učiteljica izvoljena v okrajni šolski svet. Učiteljice imajo le glede poučevanja deekov nekoliko manj pravic nego učitelji. § 15. deželnega šolskega zakona za Kranjsko se namreč glasi: ,,Za podučevanje dečkov, bodisi da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, sraejo se ženske jemati le za prva štiri leta". Ako bi se ta § izvrševal, bi ne smele učiteljice poučevati na deških in mešanih enorazrednicah; na dvorazrednicah ne v 2., na trirazrednicah ne v 3., na štirirazrednicah ne v 3. in 4. razredu, na petrazrednicah ne v 4. in 5. razredu itd. Zenska ročna dela so povsod v rokah uciteljic, katerim se pa obenera ne sme več kakor 40 deklic v pouk izročiti. Nadučiteljica ali učiteljica se brez dovolitve okrajnega šolskega sveta ne sme omožiti (§ 58. zakona z dne 29. mal. travna 1873), ako hoče še učiteljica ostati. To velja na Kranjskem. Na Štajerskem je bila prej raožitev učiteljic svobodna. Po novem zakonu pa sme štajerska učiteljica le učitelja vzeti, ako to po priporočilu krajnega in okrajnega šolskega sveta dovoli c. kr. deželni šolski svet. Učiteljice ročnih del imajo v učiteljskih konferencijah (v domači in okrajni) le tiste pravice kakor pomožni učitelji, in te so, kakor se razurae, žalibog prav raajhne. Katehetje in ljudski učitelji kot Teroučitelji. Stalni katehetje, ki so od države ali dežele (okraja) nastavljeni in plačani, se morajo vsekako prištevati drugim učiteljem. Drugi katehetje nimajo nasproti šoli niti toliko dolžnosti, niti toliko pravic. Pravno razmerje veroučiteljev in cerkvene oblasti nasproti soli je v načelnih zadevah določeno v § 5. drž. šolskega zakona, ki se glasi: nZa poduk v veri skrbe in ga v prvi vrsti nadzirajo dotične cerkvene oblastvi (starešinstva izraelskih ali židovskih občin.) Koliko ur se bo dalo podučevanju v veri, to določuje učna osnova. Kako da se ta uk razdeli na posamezne letne tečaje, to ustanovljujejo cerkvene oblasti. Učitelji vere, cerkvene oblasti in verske družbe imajo zadovoljevati šolskim postavara in pa istim zaukazom, ki jih po teh postavah izdajejo šolske oblasti. Kar cerkvene oblasti zaukažejo zastran podučevanja v veri in zastran bogoslužnih vaj, ima se šolskemu vodniku (§ 12.) oznanjati po krajnera šolskem nadzorstvu. Takira zaukazora, ki se ne ujemajo z občnim šolskim redoni, odrekuje se oznanitev. V takih krajih, kjer ni duhovna, kteri bi pravilno (redoraa) mogel otroke v veri učiti, sme se s privolitvijo cerkvene oblasti naložiti učitelju, da bo on otroke, kteri so z njim ene vere, podučeval v tem, držeč se zaukazov izdanih po šolskih oblastih. Ako ktera cerkev ali verska družba neče poskrbeti za podučevanje v veri, naj deželna šolska oblast, zaslišavši dotičnike, napravi, kar je potreba." Praktično se ta § tako izvaja, da ima šolski voditelj dolžnost in pravico, v šolo iti, kadar kateheta ni, in učiti, ako ga ni le časih v šolo. Ako bi pa imela šola trajno biti brez kateheta, tedaj je pa treba, da okrajni šolski svet po poti dekanata in cerkvene oblasti išče do- voljenja, da prevzame veronauk ta in ta posvetni učitelj, kateri je usposobljen, veronauk poučevati. Po ministrskem ukazu (šolski in uč. red z dne 20. vel. srpana 1870) iraa katehet posvetovalni glas v domači učiteljski konferenciji, kadar je govor in glasovanje o veronauku. Po 4. odstavku prej navedenega § imajo veroučitelji zadovoljevati šolskim postavarn in šolskim ukazom. Iz prakse pa vemo, da šolske oblasti nimajo disciplinarne moči nad nestalno nastavljenimi kateheti. Zato nismo še čuli, da bi bil katehet od šolske oblasti discipliniran, ako se je pregrešil o kateri zadevi, n. pr. zoper § 24. š. in u. r. z dne 20. vel. srpana 1870 (prekoračenje ustrahovalne pravice), ali ako ni hodil redno v šolo, ni pisal v tednik, ako ni otrok klasifikoval itd. Ker je katehet v prvi vrsti podložen Škofu, zato naznanjajo šolske gosposke pri takih prestopkih stvar cerkveni oblasti. Ako ne bi cerkvene oblasti pri neporabljivih ali škodo delajočih katehetih potrebno ukrenile, bi šele smele šolske oblasti dotičnega kateheta odstraniti. O plačah in nagradah, katere gredo duhovskim in posvetnim veroučiteljem, bo pozneje govor, kadar se bo razpravljalo sploh o materijelnih zadevah. (Dalje.)