Sklep plenuma CK KP Slovenije o sklicanju II. kongresa Komunistične Partije Slovenije Na svoji seji dne 31. avgusta je plenum CK KPS odločil, da se skli-če drugi Kongres Komunistične par-tije Slovenije 11. novembra 1948 v Ljubljani. II. Plenum CK KPS je sklenil pred-Iožiti Kongresu naslednji dnevni red: 1. Politično poročilo CK KPS — referent tovariš Miha Marinko. 2. Porocilo o organizacijskem-par-tijskem delu KPS — referent tova-riš Stane Kavčič. 3. Volitve Centralnega komiteja Komunistične partije Slpvenije in Centralne revizijske komisije. III. Plenum je sklenil, da se na vsakih 50 članov Partije izvoli en delegat za Kongres. Volitve delegatov so tajne. IV. Do Kongresa se morajo vršiti se-stanki partijskih celic in konference rajonskih, okrajnih- in mestnih ko-mitejev, kjer se morajo izvršiti vo-litve partijskih vodstev. Volitve par-tijskih vodstev se izvrše s tajnim glasovanjem. Naše delo Nove obveze — odgovor na vse klevete V zvezi z raznimi klevetami, ki jih širijo člani Komunistične partije scsednih držav in tako blatijo CK KPJ in skušajo s tem rušiti našo ^uctnost in naše pridobitve v osvo-bcdilni vojni in po osvoboditvi, po-šiljamo zbrani na sestanku Zveze poljedelskih delavcev in nameščen-cev podružnica Zavrč dne 31. avgu-sta 1948 naslednjo resolucijo. Vsi člani delovnega kolektiva državnega posestva v Zavrču smo ogorčeni nad izmišljotinami in kle-vetami zoper naše člane CK KPJ, ker smo prepričani, da so vsi člani CK KPJ na čelu s herojem marša-lcm Titom bili tako za časa osvobo-dilne vojne zvesti narodu in sociali-stičnim načelom, kakor tudi po osvo-boditvi in so s svojim delom dopri-nesli ogromne uspehe za zboljšanje življenjskega standarda delovnega ljudstva. V borbi za pobijanje klevet bo so-deloval tudi naš kolektiv s tem, da bo sprejel nove obveze za: izboljša-nje delovne discipline, za zvišanje hektarskega doncsa, za zboljšanje preskrbe delavcev in s tem dokazal svcjo predanost CK KPJ. Naj živi naš CK KPJ s tov. TITOM na čelu! Zveza pcljedelskih delavcev in namesčencev, podružnica Zavrc RESOLUCIJA Delavci in nameščenci Mehanične tkalnice Ptuj pošiljamo s svojega masovnega sestanka plamteče po-zdrave in izražamo največje ogorče-nje proti klevetam, ki so jih iznesli Člani vlad Romunije in Madžarske napram našim voditeljem. Obljubljamo, da bomo še z večjim delovnim poletom dokazali vsemu svetu, da neomajno zaupamo v naše vodstvo, ki nas vodi v socializem po poti marksizma in leninizma. Sprejeli smo tudi obveze za I. kon-gres ESJ. Obveze so naslednje: 1. Izdelava platna — tkanine brez napak. 2. Strogo držanje delovne discipli-ne; zmanjšanje neupravičenih iz-ostankov. 3. Štednja z materialom. 4. Kljub temu, da smo dobili su-rovine prepozno, bomo plan pred-časno izvršili. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu. Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije podružnica št. 1, Ptuj Tajnik: Predsednik: Galun Jože Zupanič Jože Mladina iz Strnišča bo podvojila svoj delovni elan Mladina tovarne glinice in alumi-nija v Strnišču Vam ob priliki svoje dekvvne konference pošilja plamteče in borbene pozdrave ter izraža ne-¦amajno predanost naši Partiji, naše-mu Centralnemu komitetu ter na-šemu genialnemu voditelju maršalu Josipu Brozu Titu. Odločno odklanjamo in obsojamo vsa obrekovanja in klevete, katere mečejo na nas bratske Kompartije, s katerimi nedzmerno žalijo naše de-tovno ljudstvo, ki vlaga veliike na-pore za izgradnjo socializma v naši domovira FLR Jugoslaviji. V odgovor na vse te izpade pa bomo mi cdgovorili s še večjimi de-lovnimi podvigi, s še večjim delov-nim elanom, da s tem dokažemo pra-vilnost naše poti, po kateri smelo korakamo v socializem. Porok za to nam je naš Petletni goapodarski plan. Kot svoj doprinos k našemu planu pa se obvezuijemo s sledečimi ubve-zami, ki smo jih sprejeli na naši de-lovni konferenci: 1. Znižali bomo proizvodne strožke za 5%. 2. Zmanjšali bomo količino od-padkov za V>.%. 3. Zmanjšali bomo okvare na crodju in strojih za 20%. 4. Izboljšali bomo delovno disci-pliino za 50% s tem, da bomo odpra-vili vse neopravičene izostanke. 5. Formirali bomo 16 novih mla-dinskih delovnih briigad v raznih strokah na gradilišču. Brigade bodo imele redne delovne in študijske se-stanke. V vodstvih brigad borno imeli najboljše mladince, udarnike in brigadirje z mladinskih delovnih akcij. 6. Preštudirali bomo do IV. kon-gresa SKOJ-a in LMJ ves material V. kongresa KPJ. 7. Zaradi poživitve dela na kul-turno prosvetnem polju se bo nde-ležba v pevskem zboru tovarne zboljšala za 50%. Ravno tako bomo izboljšali udeležbo v gledališki sku-pini tovame in izboljšali kvaliteto dela. Do kongresa SKOJ-a in LM.T bo skupina obiskala 5 gradilišč za-družnih domov. 8. Ustanovili bomo nogometno, lahkoatletsko in odbojkaško ekipo. 9. Vi. '- teden bomo imeli stro-kovna predavanja, da bomo izbolj-šali naše strokovno znanje. 10. V okviru Ljudske tehnike bomo formirali avto-moto krožek. mode-larski in radio-amaterski krožek. Sprejeli smo predlog, da napovc-mo tekmovanje po zgoraj navedenih točkah vsem aktivom mladine po EfradiližČih Slovenije. Naj živi Ccntralni komftet KPJ s tovarišern Titom na čelu! Naj živi genialni voditelj sovjet-skega Ijudstva — generalisim Stalin! Strnišč^ 1. sept 1948. Mladina tovarne glinice in aluminija StrnišČe pri Ptuju Poziv generala Markosa Radijska postaja Svobodne Grčije objavlja dnevno povelje generala Markosa, namenjeno borcem in ofi-cirjem demokratične armade, ki se bore na položajih v Epiru. V povelju je med drugim rečeno: »Po ukazu svojih ameriških gospodarjev je monarhofašistična klika vnovič kon-centrirala sile v Epiru in začela z operacijami, da bi uničila naše eno-te. S svojim nepremagljivim poletom in strašnimi udarci ste omogočili in se vam je vedno posrečilo, ne le da razbijete vse sovražnikove napadalne poskuse, marveč tudi razširite osvo-bojeno ozemlje. Po krvavih borbah na Gramosu sovražniku ne bo uspelo uresničiti svojih načrtov v Epiru.« V povelju končno poziva borce de-mokratične armade, da zadajajo so-fražnikom vedno in povsod udarce, branijo osvobojeno ozemlje in odpro na področju Murgani v Epiru pot za osvoboditev vsega Epira. Vsi dosedanji neprecenljivi uspehi demokratične armade potrjujejo in dokazujejo, da je polet narodno-osvo-bodilnega pokreta grškega ljudstva nezlomljiv ter predstavlja velik vo-jaški in politični udarec za anglo-ameriške imperialistične osvajalne poskuse na tem delu Balkana. Hamburg. — Reuter poroča, da so britanske okupacijske oblasti pre-povedale napredni časopis »Volkszei-tung«, ki izhaja v Hamburgu. Oblasti niso z ničemer obrazložile svojega ukrepa. Pred združitvijo SKOJ-a | in Ljudske mladine Jugoslavije Skojevske in mladinske organiza-cije so se začele pripravljati za glav-ne naloge, ki jih nalaga V. kongres KPJ. Prva med temi je združitev SKOJ-a in Ljudske mladine Jugosla-vije, ki bo končana na IV. kongresu SKOJ-a in Ljudske mladine Jugo-slavije. V. kongres KPJ je ugotovil, da so dozoreli pogoji za združitev obeh mladinskih organizacij, ki so po svoji vsebini, programu in v delu pri gra-ditvi socializma v naši državi sko-raj iste. Ljudska mladina Jugosla-vije se je razvila v zavestnega gra-ditelja socializma, v organizacijo, ki jo vodi naša Partija, torej do take stopnje, da bi bili dve organizaciji ne samo nepotrebni, pač pa bi celo ovirali nadaljnji razvoj in dušili ustvarjalne pobude mladinskih mno-žic. Zdmžitev obeh organizacij bo olaj-šala delo Partije in mladinskih vod-stev v nadaljnji organizaci^ski utr-| ditvi mladinskega gibanja in omogo-čila hitrejšo in bcljšo ideološko-po-litično vzgojo na podlagi marksizma-leninizma ter povečala delež mla-diinskih organizacij v socialistični graditvi naše damovine. V pripravah za združitev obeh or-ganizacij člani SKOJ-a in Ljiidske mladine Jugoslavije spoznavajo vzroke in cilje za združitev obeh or-ganizacij pod vodstvom KPJ. Pri tem morajo mladinska vodstva vest-no pomagati osnovnim organizaci-jam, da se bodo dabro pripravile na IV. kongres, ki bo samo po uspešnih pripravah lahko ugotovil, da je pro-ces združitve SKOJ-evske in mla-dinske orgamzacije končan. Mladinske organizacije bodo do svojega kongresa poglobile ideološko-politično delo. Svoje člane bodo se-znanile z zgodovinskim pomenom V. kongresa KPJ, in izpolnile dose-danji študijski načrt z materialom V. kongresa KPJ. V borbi za socialiistično zgraditev naše domovine bo mladina nadalje-vala svoje delo z raimo ob rami s člani Fronte, AF2, Zveze borcev NOV ter dosegla nove uapehe v medsebojnem tekmovanijiu, dajala nove udarnike, racionalizatorje iai novatorje, skratka dala od sebe vse, da bodo amprej in čim boljše iz-polnjene naloge petletnega plana. Posebno važno nalogo bo odigrala mladina pri socialistični preobrazbi naše vasi; pomagala bd pri razvija-n^ju kmečkih zadrug in pri graditvi zadružnih domov. Neposredno se bo vključila v borbo za večji hektarski donos iai se seznanila s poljedelsko znanostjo. Delavska mladina bo še naprej razvijala prodzvodne brigade, temeljito spoznavala proizvodno pro-blematiko in posvetila še večjo po zornost strokovni vzgoji. Fizkultura in zabava bosta poživljali delo in pripamogli, da bo vzgoja naše mla-dine v socialističnem duhu vsestran-ska in dosledna. ! Za izboljšanje preskrbe Ogroomni razvoj vseh panog indu-strije v našem petletnem planu je tudi v ptujskem okraju dvignil po-let delovnih množic. Število zaposle-nih delavcev v zveznih, republisklh. in okrajnih podjetjih se je zvišalo za 40% od stanja pred dvema letoma. Razumljivo je, da posveča ljudska oblast največjo pažnjo preskrbi pre-bivaLstva, predvsem pa našemu de-lavstvu. Uredba o garantirani pre-skrbi, katero je izdalo zvezno mini-strstvo za trgovino in preskrbo, je brezdvomno jasen dokaz, kako stre-miijo naši vodilni organi k dvigu življenjskega standarda delovnega človeka. Potreba prehranbenih arti-klov se je na podlagi te uredbe dvig-nila. Potrošnja osnovnih živil iz dneva v dan narašča. Iz tega sledi nujna potreba in dolžnost odgovor-nih funkcionarjev in vseh političnih arganizacij, da čiinprej izpopolnimo našo socialistično trgovino in odstra-niino vse obstoječe ovire v organi-zaciijd preskrbe delovnih množic. Trenutna srtuacija glede preskrbe z maščobami nam nujno narekuje, da težo problema ne smemo isikati v pomanjkanju, temveč zgolj v or-ganizadji. Dejstvo, da se je ravno potrošiniia mašoobe z uvedbo garan-tirane preskrbe dvignila na dvakrat-no višino prejšnje porabe, bi nas mo-ralo podkrepiti k boljšim organiza-cijekim ukrepom. Obvezen odkmp prašičev v preteklem razdobju ni po-tekal zadovoljivo. Večina najpremož-nejših kmetov je oddajala državniim odikupnim podjetjem najslabše blago ali pa sploh sabotirala oddajo. To je eden izmed odločilnih faktorjev v sedanji situaciji preskrbe z maščo-bami, Politična zavest producentov na vasi ni na zadovoljivi višini. Oni pozabljajo in no5ejo razumeti, da delavci v nažih podjetjih, tovarnah in rudnikih ustvarjajo in.dustriijske izdelke, ki so kmetovalcu neobhodno potrebni za uspešno pridelovanje. Isti vzroki se pojavljajo tudi v preskrbi z mesom. Jasno je, da mora okraj kriti predvsem industrijska centra Strnišče m Majšperk, da ne smemo pozabiti na delavstvo izven mej na-šega okraja v industrijskih in rudar-skih revirjih, ki izpoliijujejo plan v mnogo težjih pogojih kot v našem okraju. V preteklem mesecu so se izbolj-šali obroki in kvaliteta kruha, kar je delovno ljudstvo brez dvonna to-plo pozdravilo. Pri objektivni presoji moramo vsekakor ugotoviti, da r" je v tem oziru položaj v preskrbi znat-no izboljšal. Jasno je, da v prehodni dobi t. j. v času, ko državni in za-družni sektor v celoti prevzemata trgovsko mrežo, doživljamo težave in ponekod tudi zastoje v funkcioni-ranju preskrbe. Razumljivo je, da se potrebni kader ne more vzgojiti Čez noč in usposobiti za izvrševanje od-govornih nalog. Potrebna je teme-ljita preobrazba, da bodo poverjeno jim delo opravljali pred ljudsko skupnostjo z isto voljo in požrtvo-valnostjo, kot če bi ga izvajali sebi v neposredno korist. Redna preskrba mest in industrijskih središč, trgov in vasi, tako s predmeti racionirane preskrbe, kakotr s predmeti prostega trga, potrebuije precizno organiza-cijo, zahteva zavedne in sposobne ljudi, samoiniciativne v reševanju lokalnih problemov, neizprasnih v borbi proti špekulaciji. Požrtvoval-nost in napor naših delovnih mno-žic pri izpolnjevanju dnevnih nalog — izgraditvi petletnega plana — je brezprimerno velik. Vsled tega je naša najvažnejša naloga, da jim za-gotovimo zadostne življenjske po-goje. Na poti izgradnje smo prebrodili niz težav in zaprek! Obračunali smo z jedrom kapitalističnih izkorišče-valcev delovnih množic. Odstraniti pa je še treba zadnje ostanke špeku-lacije, izkoriščevanja in osebnega egoizma. Otresimo se oportunizma, ki nam v mnogih slučajih onerrio-goča jasno analizo potrebnih ukre-pov in nalog, ker samo tako bomo dosegli potrebni nivo v naM preskrbi in dokazali, da smo vredni člani družbe, katero vodi KPJ pod vod-stvom našega maršala Tita! G. O. Protest delavstva Francije Ponovna sestava francoske vlade po Robertu Sumanu je jasen dokaz imperialističnih tendenc ameriških kapitalistov v maršalizaciji Francije. Vsi člani novosestavljene vlade, za-čenši od predstavnikov socialistov preko radikalnih socialistov do neod-visnih republikancev, predstavljajo francosko in ameriško reakcijo, ki po navodilih kapitalističnih krogov v Washingtonu razbijajo enotnost fran-coskega delavskega razreda ter so iz-raziti zagovorniki vojne v svojih ko-lonijah. Po sestavi Šumanove vlade so se zaostrile in razširile stavke delavstva po vsej državi. Stavkajo predvsem nameščenci civilnega letalstva, kovi-narji in železničarji. Vse sindikalne zveze so sklenile, da bodo podprle vsako akcijo za enotnost delavskega razreda v Franciji. V zvezi z nara-ščanjem draginje je glavni odbor konfederacije dela izdal obvestilo, v katerem predvsem poudarja, da je enotnost akcije francoskih delavcev vedno večja. Francoski delavci zahte-vajo sestavo demokratične vlade. ki bo ustrezala upravičenim zahtevam delavskega razreda. Po naših gradiliščih zadružnih domov SlovenfevaSčanI tnislifo zelo počasi Slovenja vas nd tako piijazna kot Grajena. O Slovenji vasi smo hoteli pisati že zadnjič, 30. julija, ko smo bili prvič na tem gradUišču. Pa nismo imeli kaj. Kdo naj bi resno vzel kupček gramoza, ki se je iz-gubljal takrat v širni ploskvi ze-lenja desno ob glavni cesti Ptuj-Maribor?! Zato smo takrat raje mol-čali. Glasovi o napredovanju del, ki so se širili o Slovenji vasi po Ptuju, pa so nas prisilili, obiskati jo. Ugo-tovili smo, da Slovenjevaščani bolj počasi mislijo in da je šele »podalj-šani teden zadružnih domov« od 26. julija do 1. avg. prodrl kan&no vendarle tudi do njih. Uspeh dose-danjega dela se da na kratko ozna-Čiti s sledečim: do globine 6 m iz-kopan studenec, izkop cca polovice temeljev, izkop kleti in do 55 ms gramoza, ki so ga pridobili iiz kletL Za naše Haložane iz Podlehnika ali celo Leskovca, kjer delovni polet iz »Tedna zadružnih domov« ne po-pušča, bi bilo to malo. Haložani so namreč reveži, zaradi stoletnega iz-koriščanja, na relativni nizki stop-nji znanja, pa dobro vedo, da pomeni zadružni dom dvig k znanju, k na-predku, Zato hite! V Slovenji vasi pa znamo ceniti tudi ta uspeh, ker predstavlja dober začetek v kraju, kjer delajo kulaki podobno kot v Staršah propagando proti domu z geslom: Mi imamo vsak svoj dom, več pa ne rabimo!! Tako kulaki!! Majhni in srednji kmetje pa ne mi-slijo tako in baš zato so se odzvali pozivu KU in prišli na delo. Dnevno jih je bilo na gradilišču do 30 in se-daj so se že lahko prepričali, da ni tako težko, dati majhen doprinos skupnosti. Ko smo jim omenili, da imajo Stoperce temelje že zabetoni-rane, čeprav vozijo gramoz 24 km daleč, medtem, ko ga imajo oni na licu mesta, so priznali, da so res malomami in da bi z lahkoto spra-vili svoj dom pod streho do jeseni. Imajo pa Slovenjevaščani veliko napako. Ta napaka je predsednik krajevnega odbora tov. Svenšek Er- i nest. Mož je simpatičen in tudi agil-nosti mu ne manjka. Vendar bo vsakdo priznal, da ni lahko imeti devet do deset funkcij. Tov. Sven-Šek ni namreč samo predsednik KLO; on je poleg tega: predsednik OF, predsednik KZ, član upravnega odbora OZKZ Ptuj, delegat skup-ščine, predsednik odkupne komisije, predsedmk davčne komisdje, pred-sednik krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma in sami ne vemo, predsednik česa vsega še. Po izjavi aktivista tov. Krajnc Martdna, ni bil vsega skupaj še niti 10 minut na gradilišču. Tega mu niti ne moremo žteti v zlo. S«j nima časa! Ce do-damo, da tudi tehnika, ki je za Slo-venjo vas zadolžen, tov. Čuješa, ni blizu, in da se član Okrajne uprave tov. Toplak Janža, zlepa ne prikaže, tedaj je jasno, da gradnja tega za-družnega doma ne more napredo-vati tako, kakor bi si to želel brez posebnega napora tajnik KLO tov. Skofič Ivan. Ugotavljamo: Slovenja vas je s »Tednom zadružnih domov« storila korak naprej. Vendar premajhnega. Nakazali smo, kje so napake. Te je treba odpraviti. Predvsem mora Slovenja vas preiti k temu, da so-razmerno razdeli bremena, kajti tov. Svenšku bi morda smeli reči, da pri funkcijah danes ne gre za čast, tem-več za delo. Treba je, da pridejo Slovenje-vaščani s tov. Svenškom vred do tega spoznanja. Ko bodo bremena razdeljena in bo vsakdo opravljal svoj posel, je sigurno, da bo tudi za-družni dom v Slovenji vasi napre-doval in da bodo doživeli Slovenje-vaščani otvoritev doma na jesen 1948. Pri nas v Bolfenku, žabam ne domo več mlru Tako so rekli v Bolfenku, naj na-pišemo v časopis. In še to so prista-vili: Odkar imamo frontovske briga-de, nas je dnevno do 40 na gradilišču in tako smo že davno premotili žabe, k. se i>e morejo več brezskrbno son-čiti na našem gradilišču. K temu uspehu je nedvomno mno-go doprinesel povratek tov. Vidica. In odkar je on prišel od orožnih vaj, je tudi šolski uprav. tov. Suen, po-večal svoj delovni polet. Po vse dni ga je videti pri delu na gradilišču. Cement, kolikor so ga imeli, so vse-ga porabili in zabetonirali doslej 40 kub. metrov temeljev. Istočasno pripravljajo les tn drugo. Vsekakor bo treba dati Bolfenku takoj cement, da bodo mogli z delom nadaljevati. V zvezi s tem gradiliščem se je treba dotakniti »sodelovanja« avto-mobilov pri gradnji zadružnih do-mov. Med okrajno upravo in vse-mi podjetji obstoja sporazum, da bo-do podjetja šla na roko okrajni upra-vi, kadar imajo prazne vožnje iz Ptuja na katero koli gradilišče ali v njegovo soseščino. Ze po obstoječi odredbi ne smejo avtomobili prazni na pot in rabijo za vsako tako vož-njo posebno dovoljenje. Ker je Bol-fenku zmanjkalo cementa, je okrajna uprava prosila gozdno upravo, ki je imela vožnjo v Bolfenk po les, naj vzame cement s seboj. Tega pa go-zdna uprava ni storila. Tega bi. ne omenjali, če se ne bi že preje nekaj-krat primerili podobni slučaji, ki do- kazujejo popolno pomanjkanje raz-umevanja ža tako važno stvar, kakar je gradnja domov za izgradnjo so-cializma na naši vasi. Zamuda par minut, ki bi s tem nastala za go-zdno upravo, bi prav gotovo ne pre-prečila izvedbe njihovega plana, ob-enem pa bi 15tonski avtomobil ne vozil prazen do Bolfenka. Se bolj obsojanja vreden je mor-da primer vožnje sadnega odseka OZKZ Ptuj. Tudi ta odsek je ob priliki vožnje v Bolfenk bil napro-šen, naj natovori za gradilišče za-družnega doma 4 samokolnice in 4 krampe. To so storili, pač pa so nato poslali KU v Bolfenku za izvršen prevoz račun v znesku 215 din. Ce povemo, da je bila ta vožnja za sadni odsek nujna in da bi jo bil opravil do Bolfenka na vsak način, pa makar prazen, tedaj je nemogoče razumeti to dejanjesstrani sadnega odseka kot zadružne organizacije, ki ga je treba obsoditi kar najostrep. Mladina v Sobetincih tudi v gospodarskih akcijah ne zaostaja Ni dolgo, odkar so najbolj napredni kmetje ustanovili v Sobotincih pri Marku kmetijsko obdelovalno zadru-go. Nekaj zemlje so dobili tudi od agrarne reforme, tako da ima zadru-ga danes 72 ha orne zemlje. Mladin-ski aktiv v zadruge šteje 28 članov, od katerih pa je samo 5 mladincev iz Sobotincev, vsi ostali pa so iz sosed-nih vasi. V zadrugo so vstopili zato, ker so v njej videli nekaj lepega in boljšega, kot zaostalo privatno kmeč-ko gospodarstvo. Precej težav je bilo treba prebro-diti, predno se je zadruga ustalila, preden si je nabavila stroje, seme in umetno gnojilo ter druge najpotreb-nejše stvari. Vendar so uspeli. Mla-dinski aktiv je tu krepko pomagal. Prijeli so za delo. Kadar je bilo treba kam iti, kadar je bilo treba delati preko določenega časa, je bila mla-dina vedno prva. V teh za zadrugo najtežjih dneh -je vodil aktiv tovariš Strelec Stanko, ki je sedaj referent za Kmetijske stroje pri OZKZ v Ptuju. Mladina zadruge je napovedala tekmo-vanje vsem zadružnim aktivomLMSvSlovenijj Ko je Glavni odbor LMS razpisal tekmovanje aktivov, kdo bo imel boljše obdelano mladinsko njivo, so se tudi mladi zadružniki v Sobotincih odločili za svojo mladinsko njivo. Od zadruge so dobili 30 a zemlje, pa tudi umetno gnojilo. Na sestanku so sklnili, da bodo na to njivo zasadili krompir. »Obdelali jo bomo pa že tako«, so rekli mladinci na sestanku, »da bomo na naši njivi dosegli naj-lepši pridelek. Dokazati moramo, da naša zemlja lahko da več, kakor je dajala doslej«. Začeli so z delom. Najprej so njivo dobro pognojili s hlevskim gnojem, malo preden je pri-šel krompir iz zemlje, pa še enkrat z umetnim gnojem. Krompir so sadili s strojem. Okopavali in ogrebali so ga s še večjo pazljivostjo, kakor ostale zadružne njive. Nobene travice ni smelo ostati. Ko je pretila nevar-nost, da se krompir okuži s kolorad-skim hroščem, so mladinci skoro vsak dan pregledovali njivo. Na njihovo veliko veselje ga niso nikoli našli. Najbolj je za njivo skrbela predsed-nica aktiva, tovarišica Golob Marija, ki jo še danes, čeprav ni več v za-drugi, večkrat pride gledat. Trud je bil obilo poplačan Tako so oni obdelovali in čuvali svojo mladinsko njivo. Njihov trud ni bil zaman. Bil je bogato poplačan. Pri ugotavljanju hektarskega donosa krompirja v zadrugi, ki so ga vršili organi Okrajne zveze kmetijskih za-drug, so na enem kvadratnem metru mladinske njive izkopali 4 kg krom-pirja, kar znaša na en hektar 40 ton. To je najvišji hektarski donos krom-pirja pri nas, pa tudi med najvišjimi v Sloveniji. Ostalo delo mladine Ni pa mladinski aktiv v obdeloval-ni zadrugi Sobotinci skrbel samo za svojo mladinsko njivo, ampak je tudi na drugih poljih pokazal precejšnje uspehe. Kar poglejmo si jih. Cel aktiv je temeljito preštudiral knjigo; prenesti duha z Mladinske proge na našo vas, to je Kardeljev članek o zadružništvu in članke ministra Hri-barja. Preštudirali so tudi Kardeljev referat: Borba KPJ za novo Jugosla-vijo, sedaj pa študirajo material iz V. kongresa KPJ. Na ta način se ho-čejo dostojno pripraviti na IV. kon-gres SKOJ-a in LMJ. Na svojih se-stankih razpravljajo tudi o delu v za-drugi sami, kako izboljšati način dela, da bo donos boljši in delo lažje. Pa ne samo to. Najboljši mladinci iz zadružnega aktiva pomagajo pri delu tudi drugim aktivom v okolici; v Stojncih, Sobotincih samih, v Prvencih, Strelčih itd. Tam vodijo sestanke, prenašajo na inladino svoje izkušnje, ji razkrivajo obzorje in jo dvigajo na tisto stopnjo, ki so jo sami že dosegli. To so v skopih besedah opisani uspehi mladinskega aktiva v kmečko-obdelovalni zadrugi Sobotinci, to so uspehi pionirjev v našem novem kmečkem gospodarstvu, uspehi mla-dine, ki se zaveda, da gradi sociali-zem in da je delovni polet, združen z znanostjo, tista stvar, ki omogoča nsjvečje delovne zmage. Voljč Branko Odkup krompirjd ie bil organizacijsko slabo pripravljen Uredba o odkupu krompirja je zelo ugodna za kmetovalce, katero pa žal KLO-ji in upravni odbori KZ niso pravilno tolmačili pridelovalcem krompirja, vsled česar poteka kan-trahaža krompirja v ptujskem okra-ju zelo slabo. Ugodnosti, katere jim nudi uredba, so ¦ sledeče: 1. Vse kontrahirane količine krom-pirja se kmetovalcem šteje v ob-vezno oddajo. 2. Za kontrahirane količine prej-mejo kmetovalci 25% višjo ceno, ter bone za nakup industrijskega blaga. 3. Za oddane količine nad obvezno oddajo lahko prejmejo koruzo v raz-merju 1,5 : 1 odnosno 1:1. I^metovalci, kateri imajo predpise obvezne oddaje, niso pa sklenili ni-kakih pogodb, sejiiti pla^a oddani krompir po določeni državni cemi brez poviška 25% in brez bonov. . K določanju obvezne oddaje in kontrahLranju krompirja so pravilno pristopili sledeči KLO-ji: ' KLO Hajdina je pravilno razumel uredbo o odkupu krompirja. Onim kmetovalcem, kateri zapadejo pod uredbo o obvezra oddaji, je izračunal predpis obvezne oddaje, ter kmeto-valce obvestil o njihovi obvezi že 29. avgusta 1948 na množičnem se-stanku, pri kateri priliki je bila pri- sotnjm raztolmačena uredba o od-kupu krompirja in važnosti, ter ugodnasti kontrahaže, česar rezultat je bil ta, da so kmetovalci že na sa-mem sestanku sklenili za 11 vago-nov kromplrja, ter je do danes do-segla v kontrahaži 148%. Da so tudi nekateri KLO pravilno razumeli, se vidi iz tega, da so sle-deči KLO dosegli sledeče rezultate: Hum 112%, Pleterje 112%, Pobrežje 105%, Sela 118%. Marjeta na Drav-skem polju 104%, Moškanjci 93%, Starše 92%, Salovci 95%, Obrež 88%. Kako slabo so razumtli poedini KLO uredbo o kontrahiranju krom-pirja, se vidi iz tega, da poedinci ne nudijo KZ nikake pomoči pri kon-trahaži. KLO Cirkovci še ni izgoto-vil razreza obvezne oddaje krompir-ja kljub temu, da so mu bili dand v pomoč trije uslužbenci KZ Mihovci. Okrajni plan odkupa je dosežen z 52%, kar pa je vsekakor večji, ven-dar pa vsled premalega polaganja važnasti na dostavljenja poročil ni mogoče zabeležiti boljših uspehov. Do sedaj nam še vedno niso po-slali poročil KZ Cirkovci, Dornsva, Juršinci, Levajnci, Markovci, Paci-nje, Slovenja vas, Rogoznica, Sobe-tinci, Sikole, Zamtišani in Sv. Vid, kljub temu, da so kmetovalci že do-scgli 100%no kontrahažo. V Hajdini so kontrahirali krompir 135% Prav gotovo ta uspeh v Hajdini ni slučajen — KLO je na podlagi iz-kušenj pristopil k izvedbi te za pre-hrano zelo pomembne akdje na pra-vilen način. Najvažnejše je to, da je imel KLO 29. avg. vso obvezno razdelitev na-pravljeno in dostavljeno kmolom. Drugi dan pa je bil množdčni sesta-nek, na katerem je tov. Zupanič Mirko temeljito obrazložil kmetom pomen odkupa, način in pa ugodno-sti, ki jih imajo kmetovalci pri kon-trahiranju. DLskusija je bila živahna. Dnsti je bilo vprašanj in nejasnosti, toda, kcr se jim je na vsako vpražaaje točno odgovorilo, so na samem sestanku kmetje napravili pogodbo za kontra-hiranje že za 11 vagonov krompirja. Ti kmetje so poučili še vse tiste, ki jih na sestanku ni bilo m odkup je doisežen 135%. Take pravilne poti naj se poslnrijo Cirkovci, Središče, Slovenja vas itd., in uspeh jim je za-gotovljen. Dolžnost KLO je, da poučijo s\roje prebivalce dosledno o vseh pogojih in pomenu in mali in srednji kmet bosta v akciji 100% sodelovala, s tem pa enotno prisdlila 5e posamozne vaške mogotce k izpolnjevanju ol>-veznosti do skupnossti. Z. M. Sestavlja se nova mladinska delovna brigaida Okrajni odbor LMS sestavlja bri-gado II. grupe III. izmene, ki bo od-potovala na gradnjo Novega Beogra-da konec tega meseca. V to brigado so se že prijavili prvi brigadirji, izmed katerih danes ne-kateri že delajo opeko za zadružne domove. Skozi vse izmene nam kaže ude-ležba na delovnih akcijah, da so mla-dina in starši spoznah koristi dela, ki ga opravljajo brigade, da je prav brigada na akciji tista, ki omogoča mladini, da se usposablja za razne poklice. V vsaki brigadi, med delom na akciji ali po končanem delu, se lahko vsak mladinec in mladinka odloči za ta ali drug poklic, katerega si pri-dobi potom tečajev ali šol. Tako bo tudi ta brigada imela na razpolago strokovne tečaje in šole, v katere se bodo vpisoVali bngadirji. Pri vsakem odhodu mladine na de-lovno akcijo se še vedno tu ali tam najdejo protiljudski elementi, ki kle-vetajo delo in življenje mladinskih brigad. To govorijo samo oni, k: jim Ijudska oblast ni po volji, to so samo tisti, ki hočejo nasprotovati graditvi boljšega življenja in socializma pri nas, končno', to so vedno tisti, k: ho-čejo mladino odtrgati od svoje orga-nizacije, jo držati doma, jo izkoriščati in vzgajati v starem duhu. Kajti vsak povratek brigade iz delovne akcije jim je dokaz, da se mladina vrača prerojena, politično razgledana in prekaljena v prvoboritelje socializma ter prinaša s seboj požrtvovalni in revolucionarni mladinski duh, ki je last in tradicija mladine Jugoslavije. Pošteni starši, ki želijo dobro svo-jim otrokom, ki so pripravljeni dati vse od sebe za izgradnjo socializma v naši domovini, bodo zaupali svoje hčere in sinove pošteni in jekleni vzgoji mladinske delovne brigade. Zato mladinci tn mladinke, ki ste še vedno brez kvalifikacije ali po-klica, ki še niste bili na delovni akciji, prijavite se v brigado med najboljše mladince, ki s svojim delom gradijo sami sebe in prvo socialistično mesto v naši državi. Peter. Nezdrava komodnost Dne 4. septembra 1948 sem hotel v prodajalni potrošnižke zadruge z višjimi komercialntmi cenami v Ptuju nabaviti otroku jopico. Iz pro-dajalne sem moral oditi brez nje, ker mi je prodajalka na žiroko tol-mačila, da moram naenkrat izkori-stiti celo patrošni'ško nakaznico za dopolnilno preskrbo po nižjih enot-nih cenah (vse dopolnilne bone), češ, da bi Narodna banka imela preveč dela, če bi se še mo^ala ukvarjati s temri odrezki. Pri tem slučaju mora s1ovek e-hote pomisliti, čemu se je potrošilo toliko papirja, ko tekmujemo v šted-nji materiala, da so se tiskali ločeni boni po 200, 100 itd. ter še celo po 1 din, ko bi se po zgoraj navede-nern lahko na majhnem koščku pa-pirja določila pripadajoča vsota. Sodeč po omenjeni nakaznici, ka-tera ima veljavo do 28. febr. 1949, naj bi bila dana potrošnikom mož-nost nabave raznega nujno potreb-nega blaga. Neumestno in tudi skup-nosti škodljivo pa je, če moraš v eni prodajalni in hkrati nabaviti večijo kcličino gotovega blaga, kakor ga trenutno potrebuješ. Tako bo blago neizrabljeno ležalo doma v omari, medtem ko bo drugi to nujno potre-boval, pa istega ne bo mogel naba-viti, ker je moral v prodajalni dru-gega artikla prav tako nesmiseino ! izkoristiti nakazaico. J. P. Po svetu Praga. — Organi državne varno-sti so odkrili in aretirali skupino ka^-toliSkih duhovnkiov, ki so v samo-"~ stanu Libejovice v bližini avstrijske meje organizirali center za tihotap-ljenje beguncev v inozemstvo. B e r 1 i n. — Kakor poročajo ;z Koblenca, so bila v pričetku septem-bra v vsem Južnem Badenu (franco-ska zasedbena cona) protestna zboro-vanja in demonstracije zaradi skoka cen in nizkih mezd. V Freiburgu, Orenburgu, Badenu in Lerachu so skoraj vse tovarne prenehale obra-tovati. A t e n e. — Agencija France Pres-se poroča, da so v Kožanu (zapadna Makedonija) ustrelili deset borcev de-mokratične armade, katere je mon-arhofašistično vojaško sodišče obso-dilo na smrt, ker so se udeležili borb z narodno-osvobodilno vojsko. Kalkuta. — Associated Press po-roča: Vseindijski kongres sindikatov je včeraj ostro opomnil indijsko vla-do zaradi njene politike zatiranja ljudstva in dušenja državljanskih svoboščin. Kongres je opozoril indij-oko vlado, da bo spravila deželo, če bo nadaljevala s tako politiko, v hudo gospodarsko in politično krizo. Kon-gres sindikatov bo pripravil za konec meseca velike protestne demonstra-cije. T o k i o. ¦— Casopis »Akahata« pi-še, da celo množične aretacije ne mo-rejo zaustaviti protestnega gibanja na Japonskem zaradi vladinega pro-tiustavnega ukaza o reviziji zakona o državni in javni službi. Vrsta sin-dikatov, med njimi tudi svet za zve-zo med sindikati uslužbencev vladnih in občinskih ustanov, sindikat delav-cev državnih železnic in drugi, so se izjavili proti vladni politiki ter pro-testirala zoper zatiranje delavskega gibanja. V protestu poudarjajo, da je Ašidin kabinet vznemirjen zaradi krepitve opozicije proti njegovi poli-tiki glede delavskega vprašanja. Stavka delavcev državnih železnic se je razširila tudi na otok Kiušiu. Stavka poštenih delavcev v Hitačiu se je razvila v splošno stavko. Stavka je zajela tudi sindikate delavcev za-sebnih podjetij, kot na primer sin-dikat delavcev električne industrije, industrije železa in jekla ter promet-nih delavcev. V novo šolsko leto Naše šole so po dvomesečnem od-moru zopet oživele. V nje prihaja dan za dnem nad desettisoč naše osnovnošolske, srednješolske in vaje-niške mladine. Skrb in odgovornost za njen pravilni, moralni razvoj je poverjena v prvi vrsti našim prosvet-nim delavcem. V novem ucnem načrtu so pojas-njena načela, ki naj bodo vodilo za vzgojo in pouk ne samo našim uči-teljem, ampak tudi vsem organom naše ljudske oblasti in množičnim organizacijam. Vzgojna in učna načela zahtevajo od slehernega vzgojitelja in vseh ostalih, odgovornih za našo mladino, izvajanje široke in organizirane bor-be za dviganje pouka in za pravilno idejno politično vzgojo. Osnova idej-no politične vzgoje je patriotizem, katerega vsebina je izgradnja socia-lizma v naši domovini, bratstvo med jugoslovanskimi narodi, čuvanje in razvijanje velikih pridobitev narod-no-osvobodilne borbe, izpolnitev pet-letnega plana in borba za mir v svetu. Da bo dosežen vzgojni smoter, mo-rajo biti vsi vzgojitelji najaktivnejši borci proti vsem predsodkom in po-tvorbam znanosti, proti zmotam in zavajanjem mladine z neznanstve-nim, mističnim in idealističnim raz-laganjem pojavov v družbi in prirodi. Pouk mora temeljiti na znanstvenih osnovah marksizma-leninizma. Zaradi tega je treba dati čim več možnosti za to, da bodo naši mla-dini posredovali znanje in vzgojo ne samo učitelji, ampak tudi ostali naj-aktivnejši državljani z visokimi mo-ralnimi kvalitetami na podlagi živ-ljenjskih izkušenj iz narodno-osvo-bodilne borbe in dela pri izvajanju petletnega plana. O doživljajih iz borbe naj jim pripoveduje borec, partizan, o delu pa naš delavec, no-vator in racionalizator in kmet, bo-rec za večji hektarski donos. Najmočnejše vzgojno sredstvo so dokumenti iz narodno-osvobodilne borbe, ki jih lahko vzgojitelj učen-cem pokaže in razloži v sieherni vasi, saj je vsaka ped zemlje prepojena s krvjo naših borcev, junakov, saj so se v vsaki vasi vršile borbe proti fa-šizmu. Grobovi padlih partizanov so najveličastnejši dokument slave, ča-sti in ponosa jugoslovanskih narodov. Tega se mora zavedati vsak vzgoji-telj, ki Lskreno želi vzgojiti borbeno, samozavestno, ponosno in vseh pred-sodkov kapitalistične družbe in ne-resnic dogmatične znanosti sproščeno mladino, pripravljeno prenašati naj-večje napore in premagovati naj-večje težave, skratka, doprinašati kar največ za čim hitrejšo uresničitev socializma v naši deželi. Zato je v naših prizadevanjih naj-važnejša pre^oja moralnih kvalitet človeka, ki rau je poverjena vzgoja naše mladine in neizprosna borba proti vsem poizkusom vnašanja ne-resmce v šolo in miniranje tega, kar učitelji in vsi pošteni državljani vcepljajo v našo mladino s plemeni-tim ciljem, vzgojiti herojsko, Titove-ga imena vredno mladino. Ta vzpodbuda je namenjena v prvi vrsti vsem tistim, ki so bili do sedaj premalo dosledni in načelni v borbi za zmago resnične znanosti v vseh naših prosvetnih ustanovah. Istočas-no pa je opozorilo izprijenim, moral-no pokvarjenim protiljudskim duhov-nikom, ki so si v preteklosti pri-zadevali, našo mladino oropati časti, ponosa in resnice, ki je povsod Um, kjer naše ljudstvo gradi socializem. Ne bomo dopustili, da bi še nadalje zaslepljali našo mladino izobraženi ljudje brez morale. Š. F. Skrb ljudske oblasti za naše male V Ptuju na Ljutomerski cesti ima-mo Okrajni dečji dom, ki nudi za-vetje 25 otrokom, katerih matere so vključene v naš petletni plan in vseh ostalih družin, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi. Dečji dom je bil dne 1. aprila t. 1. izročen svojemu namenu. V domu je nastavljeno dovoljno število otroških negovalk, ki so pod vodstvom skrbne zdravnice dr. Valjavčeve in glavne sestre. Vsaka otroška negovalka ima za oskrbovati tri do štirl otroke, ki se trudi, da z nego in ljubeznijo na-domešča mater in na ta način pri-speva delež k gradnji socializma. Vsakodnevno delo se razvija po točno določenem dnevnem redu in času: zjutraj kopanje, tehtanje, več-kratno povijanje itd. V mlečni kuhinji se pripravlja do-bra in tečna mlečna hrana, ki se nudi otrokom ob določenem času. Istotako je dolocen čas za matere ter prostor za dojenje. V snežno belo pobarvanih sobah so postavljene posteljice, v katerih se v slabem vremenu nahajajo naši malčki. Ob lepih sončnih dnevih se pa nahajajo na lepem vrtu in gozd-nem zraku. Takšno je delo in življenje v domu. Zavedati pa se je treba, da jč naša največja naloga, pnspevati k izbolj-šanju kvalitete našega doma z vsako-dnevnim delom. Dečji dom mora po-stati dom, v katerem se bodo otroci počutili res dobro, da bodo občutili materinstvo in veselje otroštva. Skrb za otroke mora postati skrb vsega ljudstva. Naši otroci so naša bodoč-nost, za katere gradimo boljše in lepše življenje ter uresničujemo na-logo, ki nam jo je zadal naš genialni voditelj maršal Tito na II. kongresu AFZJ. Hedžet Zora To naj bo rejnik? V Janškem vrhu 60 — KLO Ptuj-ska gora — se nahaja pri stari materi Podlipnik Mariji in njenem možu Podlipnik Francu, ki je po značaju surov in vdan pijači, otrok, enostran-ska partizanska sirota, Roš Avguštin, star 12 let, katerega oče je padel kot borec 14. marca 1945. leta. Vsled zgoraj navedenega je jasno, da imenovani otroku niso nudili po-trebne vzgoje in je vsled tega zašel — ne po lastni krivdi — na kriva pota, pričel se je potepati in tudi tu in tam kaj izmaknil. Pri zadnji tatvini, ki jo je otrok zagrešil, je očim. otroka z bičem tako pretepel, da je bil otrok po celi desni strani telesa od boka do prstov na nogi ranjen do krvi in poln podpludb in oteklin. Rejnik je prejemal za otroka me-sečno invalidnino v znesku 920 din in jasno, da otrokovih nepravilnosti ni javil soc. zdrav. odseku, ker se je zavedal, da bo isti posegel globlje in poiskal vzroke. Šole otrok ni pasečal redno. Ugo-tovilo se pa je, da po značaju ni slab, je ukaželjen, uslužen, sicer živahen, a v šoli dobrega vedenja. Toda skrbništvo je za otroka po-skrbelo mesto v dijaškem domu, kjer mu bo dana možnost rednega pose-čanja žole ter vzgoje v duhu in ideji, za katero je dal življenje njegov oče. Temu in vsem podobnim rejnikom, Ki tako surovo postopajo z otroci, jih izkoriščajo in podobno, povemo, da se naj zavedajo, da žrtve, ki so padale za našo svobodo, niso dale življenj za to, da bi njihove otroke brezvestni in podli rejniki pretepali in izkori-ščali, pač pa zato, da bodo njihovi otroci zaživeli boljše, lepše in na-prednejše življenje, kjer ni mesta za take suroveže. P. J. Kuliurni hotiček Film vzgojitelj Ijudstva V prihodn/ih dneh bosta dva po-tujoča kina predvajala v nekaterih naših krajih dva sovjetska filma. (Točen razpored prireditev smo ob-javili v 4. številki našega lista). Po-glejmo kratko vsebino teh filmov. »S t e nk a R a zin« pripoveduje o vodji kozaško-kmečkih uporov v 17. stoletju, o junaku mnogih ruskih na-rodnih pesmi, o Stepanu Stenkn Ra-zinu. Težak gospodarski položaj Rusije sredi 17. stoletja je pnvedel revno prebivalstvo do mnogih uporov po mestih in vaseh. Upori so se začeli tudi med siromašnimi kmeti in fcmeti ob Donu. Enemu teh uporov se je postavil na čelo ataman Stenka Ra-zin. Upor je kmalu rodil uspehe. Stenka Razin je s svojim odredovi siromašnih kmetov napadal na Volgi carske trgovske ladje, s katerih /e reševal okovane kaznjence. Odred se je bolj in bolj večal, in Stenka je odšel z več tisoč kozaki proti perzij-skim obalam. Po dveh letih se Razin vrne v Rusijo. Revno Ijudstvo ga po-vsod navduseno pričakuje. Ne samo Rusi, tudi Tatari in drugi tlačeni na-rodi carske Rusije vidijo v Stenku zaščitnika zatiranih. Hitro širjenje kmečkega upora izzove veliko vzne-mirjenje v Moskvi. Velika carska voj-ska premaga Razinove borce, on sam se umakne na Don. Toda bogati ko-zaki ga izdajo carju. Razinova glava pade pod rabljevo sekiro ob glasnih tozbah Ijudstva, za katerega se je boril in katerega je Ijubil. Tudi po njegovem porazu so se upori vrstili še dalje, izbruhnili so zdaj tu, zdaj tam. Ne samo v Rusiji, v vsej Evropi se je kmečko Ijudstvo borilo proti fevdalnemu tlačenju. Toda upori so bili neorganizirani, nepovezani, zato so jih mogotci dru-gega za drugim udušilL Stenka Razin je simbol borbenih, osvobodilnih sil ruskega naroda. Ple-menitost, dobrota, vera v Ijudstvo in pripravljenost, da do konca žrtvuje sebe v dobro drugih — to so odlike tega narodnega junaka, čigar ime /e dolgo živelo v spominu ruskega na-roda in ga podpiralo v njegovi sto-letni borbi za svobodo. Mnogi umet-niki so ob silnem liku Stenka Razina ustvarili velika dela o njem. »P oml ad« je filmska komedija. V njej naidemo mnogo vedrosti, hkrati pa je poučna. Režiser Gromov snema filmt ki naj prikaže življenje in delo znanstvenice Irine Nikitine, ravnateljice »Instituta sonca«. Toda Gromov ne pozna dovolj prave Niki-tine, tudi ne pozna lastnosti sovjet-skih znanstvenih delavcev. Predstav-Ija si jih pot pusteže, ki imajo pred seboj samo svoje formule, ne vidijo pa resničnega življenja okoli sebe. Toda kmalu se prepriča, da ne moreŠ ustvariti umetniškega dela, če ne poznaš resničnosti. »Radi bi posneli film o znanstveni-kih, pa o njih nič ne veste« — pravi Nikitina režiserju. »Sovjetski znan-stvenik živi in dela v srcu današnjega dogajanja. Ne misli samo na svoje formule, marveč na Človeško srečo. Clovek je, in vse človeško mu je bli-zu. Vi pa ste hoteli prikazati knjiž-nega črva — nekakšnega puščav-nika.« Sovjetska igralka Ljubov Orlova igra v filmu dve vlogi: znanstvenico Nikitino in igralko Satrovo. Obvla-dala je zelo težavno nalogo in podala dva docela različna značaja. »Po-mlad« je vesel, živ jilm. Vzporedno s pozitivnimi značaji, prikaže tudi ne-gativne: Bubencova z njegovo domiš-Ijavostjo, neumnostjo in pohlepom. V filmu vidimo današnjo Moskvo, nove zgradbe in življenje na njenih ulicah in trgih. »Institut sonca« nam pusti nenavaden vtis. Zgrajen je po vzoru znanstveno raziskovalnih zavo-dov, kakršnih je v Sovjetski zvezi ¦mnogo. Pomlad v človeških srcih — to je glavna misel tega veselega filma, ki je bil na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu nagrajen s pr v o nagr ado. Iz mladinske revije V soboto, dne 4. t m. in v nede-ljo, dne 5. t. m. ee je v Murski So-boti vršil pregled mladinskega kul-tumo-prosvetnega dela. V zvezi s tem je bilo tekmovanje, za k-atero se je prijavilo 5 okTajev, med dru-gimi tudi naž ptujski Ptujska mladinska dramska sku-pina miličn.Lkov je v tekmovanju na-stopala s tretjim dejanjem agitke »Uroki«, ena izmed ptujskih mladink je recitirala Gregorčičevo »Sco«, v tekmovanju je nastopal pevski zbor iz Podgorcev, mladinke« iz SrediŠče pa z ruiskim plesom. Tekmovanje je pokazalo, da je naj-boljši mladinski pevski zbor pod-gorški, ki je dobil prvo nagrado, prav tako je mladinka z redtacijo »Soči« dosegla prvo mesto med re-citatarji. Miličniška mladinska sku-pina pa je bila za svoje delo nagra-jena z lepo in bogato dramsko knii-ino zbirko. V zvezi s tem festivalom bi ome-nila prirediteljem tole: v bodoče naj na mladinslrih festivalih nastopa mladina, ne pa tudi starejši ali celo stari ljudje. Svetovalec za naše kmete Pomen oranja pred zimo Vprašamo se, kaj je bistvo oianja zemlje? To je oddelitev zgomjega sloja zemlje — brazde od spodnjega in v drobitvi same brazde. Z oranjem zagrnemo tudi ves plevel in tako odstranimo vse škodljivce, ki pred-vsem kot potrošniki rastlinske hra-ne predstavljajo veliko oviro za do-ber razvoj posevkov. Kar poglejmo, kakšen je močno zaplevljeni pose-vek! Prav tako pa zagrnemo z ora-njem tudi veliko število glivičastih. škodljivcev, ki v posebni, proti mra-zu zelo odporni razplodni obliki za-ostanejo na njivi na odpadlem, na-pol že preperelem listju in drugih delih predsadeža. S tem, da te rast-linske zaostanke zagrnemo, smo v veliki meri odvrnili nevarnost glivi-častih škodljivcev. To pa je končno i edini načdn, da na večji površini za-t denemo zajedavca zares v živo. Ela-' zen tega preostali rastlinski deli le podorani hitro strohne in po razsta-, vitvi iz zelo komplicirano sestavlje-i nih živih snovi v enostavne spojine, ponovno služijo za postanek in rast nove, v bodočem letu sajene kulture. Z že omenjeno oddelitvijo in dro-bitvijo brazde, se občutno izpreraene tudi njena fizikalna svojstva, a]i sposobnost zemlje, da zadrži v sebi zrak, vodo in toploto. Količina zraka je predvsem važna za težke, glina-ste zemlje. Take zemlje so mrzle, spomladi se dolgo ne ogrejejo in po-sebno občutljivo seme, kakor koruza ne sme nikdar predčasno vanjo. Zemlje, v katerih je dosti zraka, se hitreje segrejejo ter omogočajo po-sevkom dober in pospešen razvoj korenske mreže. Močno razvita ko-renska mreža je prvi predpcgoj za dobro rast in posredno tudi za vi-soki pridelek. Z oranjem pa se ne izpremene samo fizikalna, temveč tudi kemijska in biološka svojs brez nadaljnjega odzval p-^rivu na-ših množičnih organizacij. Drago Iz Vida Sklep na klubskem sestanku je bil, da grerno dne 26. avg. 1948 delat udarniško na eno izmed naših gra-dilišč ZD. Konkretno se je zadolžiLo tovariša, ki bo organimral miličnike za to delo in se pozanimal na Okraj-nem odboru za gradnjo zadružnih do-mov, kam je najpotrebnejše, da gremo. Dan, katerega smo določili za udarniško delo je bil vroč poletni dan. Sonce je močno pripekalo, toda to ni motilo. Iz vseh postaj so pri-hajali: z vlaJki, kolesi in tudi peš v Ptuj, da gredo na udarnisko deio. Do druge ure popoldne, kot je bilo naročeno, se nas je zbralo 42, naikar smo se s kamioni odpeljali v 7 km oddaljeno vas Videm p. Ptuju, Pe-sem nas je spremljala prav do gradi-lišča, kjer so nam takoj odkazali delo. Vsi zagoreli od sonca, zd'*avi, da nam je kar sijalo iz obraza, smo bili naenkrat brez srajc, ter z lopa-tami oz. krampi in samokolnicami v rokah. Določili so, da bomo betonirali temelje. Veselje je bilo gledati to mravljdšče, kako smo delali, res za-vestno delali. Eni so vozili pesek, drugi pa mešali, tretji nakladili v samokolnice že narejeni betcm, četrti pa urno na ukazana jim mesta. Mar-sikdo je dobil krvavi žulj, kar pa nas ni oviralo, stisnili smo zobe in še bolj prijeli za delo. Še vse več bi bilo lahko narejenega, ako bi bil odbor za gradnjo zadružnih domov predhodno pripravil vse potrebno za delo. Delo je trajalo nepretrgoma do 6. ure zvečer, nakar smo se morali odpeljati nazaj v Ptuj, kjer smo imeli se isti večer vaje za igro >Uro-ki«, katero se sedaj učimo, drugi pa kolesarski trening, ker bo v bližnji bodočnosti ponovna kolesarska dir-ka. S pesmijo smo zapustili gradili-šče, veseli, da smo tudi mi doprinesli majhen delež k izgradnji zadružnega doma v Vidu. L. P. Ljudski pravnik Ker opažam, da prihaja dnevno mno-go stxank na akrajni ljudski odbor in sicer k referentu za stanovanjska vpra-šanja radi težkih stanovanjskiih skrbi, v katerih se nahajajo, smatram, da je po-tiebno v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o postopku v &tanovanjskih za-devah. Vsa snov je urejena v Zakonu o stano-vanjskiih in poslovnih prostoriih, Uradni list LRS, št. 52-324-47, v Pravilniku za izvajanje tega zakona, Uradni list LRS, štev. 24-144/48, a ureditev najemnin do-loča Uredba mmistrstva za socialno po-litiko o začasni ureditvi najemnin, Urad-ni list SNOS-a, štev. 21-165/45. Stanovanj&ke posle na prvi stopnji vrše praviloma izvršilni odbori krajevnih ljudskih odborov, v Ptuju in Ormožu mestnih ljudskih odborov. Ako torej kdo potrebuje stanovanje ali se prito-žuje proti slabemu ravnanju sostano-valca, naj se Mkar ne podaja na okrajni LO, tetnveč na ti&ti LO, v obmoiju ka-terega stanovanje leži. Rednc se obrnemo na pristojnega or-gana, torej na krajevni LO, s pismeno vlogo, kolkovano z din 10.— po t. št. 1 zakona o taksah. Nikakor ne moremo zahtevati, da si tav. tajnik ali admini-stratx>r do prihodnje seje obdrži vsebino naše ustmene pro^nje v apomiinu, zlasti, ker gre preko njega mnogo zelo važnega dela, s katerim so združeni razni termini. V vlogo navederao kratko svojo željo ali pritožbo in predlagamo določeno spremembo. Tako vlogo bo izvršilni od-bor na prvi prihodnji seji pretresal in izdal rešitev, s kaitero se predlogu ugodi ali pa se predlog zavrne. Ako je predJog zavrnjen, se lahko nezadovoljna stranka pritoži na izvršilni odbor okrajnega LO, ioda v tieh dneh po prejemu neugodne rešitve. Vse kasneje vložene pritožbe se zavrnejo kot prepozno vložene. Le v slučaju, da stranka dokaže, da ni mogla pravočasno vložiiti pritožbe v roku treh dni, lahko to stori pozneje. Priiožbo je vložiti spet pri tistem ljud-skem odboru, ki je izdal neugodno re-šitev, toref na krajevnem Ijudskem od-boru, in sicer redno pismeno in taksi-rano z din 30.— po t. št 5 taksnega zakona. Pritožba, poslana na okrajni LO naravnost, ni vložena na pravem mestu in lahko s pošiljanjem pritožbe na kra-jevni ljudslci odbor zamudite rok treh dni, s čimer ste propadli s pritožbo. Ako navaja stranka v pritožbi take navedbe, da smatra prva stopnja, to je krajevni ljudski odbor za uamestno, da se pritožbi v celoti ugodi, sme to v treh dneh po prejemu pritožbe storiti sam in mvi torej pritorbe ni treba pošiljati viš-jemu stanovanjskemu organu. Ako pa prva stopnja sma>tra, da po svoji uvidev-nosti pritožbi ne more v celoti ucroditi, pošlje istcrtako ˇ treh dneh pritožbo na izvršiini cxibor okrainega ljudskega ad-bora, ki odloči v predmetni stvari do-končno, to se pravi. da proti tej odločbi ni več redne pritožbe. Iz tega sledi, da je vsaika osebna in-tervencija za tako ali tako rešitev pri-tožbe pri izvršiilnem odboru okrajnega ljudskega odbora nepotrebna. Vsaka slra-nka naj v vseh svoiih vlocjah na-vaja vse okolnosti, ki jih je upoštevati v predmetni zadevi in k temu ni treba potem ničesar več usfcno dodajati. Da si prihranite torej nepotrebna pota in dragoceni čas, urejajte vse svoje sta-novanjske zadeve pri svoji'b kfajevnih ljudskih odborih. Tu se mi zdi potrebno opozoriti nekatere futikcionarje pri Ijud-skih odborih na njihovo dolžnost, poslo-vati v sitanovanjskih zadevah h i t r o in popolnoma nepristransko. Opazil sem sam, da nekateni odborniki KLO ne želi)o priti pri *.ej ali drugi stranki, ki ima prazno ali premalo zasedeno stanovanje, v zamero, zaradi česar morajo drugi, ki v preteklosti niso toliko zaslužili, da bi si bili lahko nabavili lastno stanovanisko hišo, trpeti stanovanjsko bedo in po-manjkanje Šest ali več ljudi stanuje marsikje vsled take »previdnosti« od-bornika, ki odgovarja za stanovanjska vprašanja, v enem prostoru, kjer si po-gostoma še pripravljajo hrano. Zdi se mi potrebno opozoriti še na eno: Ne mislim povzročati s tem mnogih pravd, vendar povem tistijn, ki jim hišni lastnik »odpoveduje stanovanje«, ker se bo vselil vanj njegov sin, ko se bo je-seni poiročil, da se takih odpovedi ni treba bati. Hižni lastnik mora odpovedati stanovanje pri okrajnem sodišču, sicer odpoved ni obvezna za najemnika i>n taka ustmena odpoved ne tvori izvršil-nega naslova, to se pravi, na osnovi vistmene odpovedi, ki je izrečena po na-vadi bolj v trenutni jezi kakor \z stvarne potrebe, ne more Narodna milica s po-močjo delavcev izprazniiti stanovanja. Pa tudi ob veljavni sodni odpovedi ali sodbi na izpraznMev stanovanja ni mogoče predlagati prisilne izpraznitve, dokler za tako stranko, ki se mora iz-seliti, tisti krajevni ljudski odbor, kjer se izselitev vrši, ne nakaže drugega, njenim družinskim in pridobitnim potre-bam odgovarjajočega stanovanja. Hišm lastnik torej ne more s sodbo v roki prirohneti nad najemnika in ga začeti metati na dvorišče, če se ni poprej obrnil na KLO s prošnjo, da temu na-jemniku nakaže drugo primerno stano-vanje. Taka prošnja mora biti poprej pravomočno rešena, odnosno ugodno re-šena. Kakor je namreč na svetu za vse ljudi dovolj prostora, tako je tudi pod sedanjo streho za vse dovolj prostora. Vojna nam je razrušila mnogo, a na drugi strani je počivala gradbena d?lav-nost vsa štiri leta okupacije in tudi se-dai ni v prvi vrsti gradr.ja stanovanj-skih hiš, dasi se te v mdustrijskih m mestnih krajah gradijo v veliik^m obsegu. O razlogih, iz katerih sme hišni last-nvk odpovedati stanovan-je svojemu na-jemniku, pa prihodnjič. Caf. Fizkultura Nogomet OfioiT^i dom JA v Ptuju je priredil v nedeljo, 5. t. m. nogometni brzoturnir, na katerem so sodelovali FD Ptuj/ mo-Stvo vazduhoplovcev in moštvo garni-zona Ptuj. V prvi tekmi sta se sestala FD Ptuj in moštvo vazduhoplovcev. Že v prvih minutah so slednji izvedli nekaj hitrih napadov in le odlični in požrtvo-vaJni cbrambi golmana Šireca je uspelo očuvati ptujsko mrežo nedotaknjeno. Ve-čina prvega polčasa je pripadla hitrej-šim in tehnično boljšim vazduhoplov-cem. Proti koncu polčasa je šele uspelo FD Ptuju strniti svoje vrste in doseči po Hanseln Albinu vodilni gol. S tem re-zultatom so tudi moštva v polčasu za-pustila igrišče. V drugem polčasu je po-kazalo moštvo FD Ptuja tehnično in taktično boljšo igro ter uspelo popol-noma razbitj vazduhoplovce. V kratkih presledkih so po dvakrat zatresli mrežo Hansel Albin, Hansel Vlado in Širec Maks ter dosegli končni rezultat 7:0 (1:0) za FD Ptuj. Tekma je bila kljub blat-nemu terenu napeta in zaniraiva. Pri Ptuju so pokazali vsi dobro igro, pose-bej pa je treba pohvaliti Hansela Albina, Širec Maksa, Šireca Franca ter v obrambi Serdin&ka in Gajzerja. Moštvo vazduho-plovcev je v prvera polčasu nudilo mo-čan odpor, potera pa se je moralo uklo-niti boljšemu nasprotniku. Drugo tekmo sta odigralj moštvi gar-nizona Ptuj in vazduhoplovcev. Po ena-kopravni, borbeni igri se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Pri obeh moštvih, so se izkazali obrambni igralci, medtem ko so napadalci zastreljali več zrelih prilrk. Rezultat odgovarja poteku igre. V odlooilni tekmi za prvaka turnirja sta se nato srečala FD Ptuj in garnizon Ptuj. Igralcem se je poznalo, da imajo za seboj že eno tekmo po težkern tere-nu, tako da ni bila zadnja tekma po-sebno napeta in lepa. Potekala je v stalni premoči FD Ptuja, čigaT napad ni znal realizirati mnogih uoodnih prilik. Edini gol je zabil proti koncu prvega polčasa Selinšek m tako postavil končni rezultat 1:0 (1:0) za FD Ptuj. S to zmago je postalo moštvo FD Ptuia prvak tur-nirja, sledita garnizon Ptuj in moštvo vazduhoplovcev. Okrajno prvenstvo Dne 19. septembra priredi okrajni fiz-kulturni odbor okrajno prvenstvo posa-meznikov v lahki atletiki. Tekmuje se po pravilih FISAJ-a in sicer člani, čla-nice, mladiTici in mladinke v sledečih panogah: 100 m, 60 m, 200 m, 400 m, 800 m 1500 m, 3000 m, skok v dalj, sko-k v vis, met bombe, krogle, kopja in diska. Paimenske prijave je treba po-slati na OFO Ptuj do 12. septembra. Teden ffzkuiturnega znaka Do zaključka novembrskega roka 1947-1948 prijavljencev za fizkulturni znak nas loči le še dva meseca. To je razme-roma prav malo časa za izpolnitev vseh norm onih prijavljencev za fizkultumi znak, ki so do sedaj počivali. V tem času inbramo prav energično pristopiti k po-laganju nonn, da si bodo vsi prijavljenci značko tudi osvojili, ne pa ostali nekje sredi neizvršenega dela. Zato republiški center razpisuje »Teden tekmovanja za fizkulturni znak«, ki se naj vrši od 13. do 20. septembra t. 1. V tem tednu tekmovanja za fizkulturni znak moramo izvesti. sledeče ukrepe in naloge 1. Organizirati po vseh društvih in aktivih, šolah in tovarnah masovno po-laganje narm. katere manjkajo predvsem tekmovalcem novembrskega raka. 2. Razviti široko propagando po tna-sovnih organizacijah. 3. Do likvidacije novembrskega roka redno polagati norme, paziti je treba na tekmovalce, ki imajo že veliko položenih nonn. 4. Do 25. septembra poslati na Repu-bliški center poročilo o položenih normah v »Tednu tekmovanja za fizkultnmi znak«. Pruštva in aktivi pošljite takoj poročila okrajnemu fizkulturnemu odbo-ru, ker mora le ta poslati poročilo naprej-Republiški center razpisuje za okraj, ki bo položil največ norm, sledeče nagrade: dve kopji, dve krogli, en disk in eno žogo. V poštev bodo prišli samo oni okraji, ki bodo točno v določenem terminu, t j. 25. sept., posiali celotno poročilo. Okraj, ki bo prejel nagrado, bo razdelil rekvi-zite med najboljša clruštva ali aktive. Zato izvoljeni referenti za fizkulturni znak skrbno preglejte, koliko je norm že položenih, koliko jih je še potrebno po-ložiti in izpolnite čim vestnejše gornja navodila. Vzgled naj nara bodo uspehi, ki jih je dosegJa naša fizkultura v zadnjem čar»u, ker le z vztrajnim in požrtvovaln;m cle-lom dosegamo velike uspehe. K. G. Sindikalni mnogoboj v Ptuju Okrajni sindikalni svet razpisuje v ne-deljo, dne 26. septembra tekmovanje v sindikalnem mnogoboju za vse sindikal-ne podružnice ptujskega okraja. To tek-movanje se vrši vsako leto v jeseni in vsakokratni zmagovalec prejme prehodno zastavico. Prvič 6e je vršilo tekmovanje v letu 1947. ter si je prehodno zastavico osvojil sindikalni aktiv tovarne g1;nce in aluminija v Strnišču. Tekmovale bodo moške fa ženske vrste, ki naj štejejo najmanj 6 članov iz sledečih panog: 1. redovne vaje; 2. tek na 100 m (ženske na 60 m); 3. tek čez ovire, 4. met bombe, 5. skok v daljino. Redovne vaje izvaja cela vrsta s po-veljevanjem vodnika vrste in siar je treba obvladati postrojavanje, raoTianje, razbrajanje na parove, pokrete ^a me«tu, prestrojavanje v dve vrsti in pohod. Ravno tako bo všteto v tekmovanje lav-ljanje pri posameznih sodniških mestih in disciplina celotne vrste. Tek na 100 m oziroma 60 m se vrši po pravilih tekmovanja v lahki atletiki in se bo ocenjeval s točkami po tablicah FISAJ-a. Tek čez ovire se bo vršil po pravilih tekmovanja za fizkultuTii znak I. stopnje. Met bombe in skok v daljino se bosta vršila isto tako po pravilih o lahki atle-tiki in ocenjevala po točkah. po tabelah FISAJ-a. Vse tekmovalne vrs^.e bodo razdeljene v dve kategoriji in sicer vrste s tekmo-valci, ki se že dalje časa bavijo s fiz-kultuio in vrste, ki so sestavljene iz no-vincev. Tekmovalne vrste prve katego-rje bodo tekmovale za prehodno zasta-vico, vrste druge kategorije pa bodo tekmovale za posefrno nagra