156
Novičar iz raznih krajev.
Nj. c. k. Veličastvo, Cesar je prišel v tvorek ob 10. uri v kmetijsko razstavo. Sprejet po spodobnosti od odbora razstave je pregledal vse natanko in ostal ondi do treh po poldne. Se tisti dan zvečer se je nazaj na Ogersko vernil. — Mlajši cesarjeva hčerka, Gisela je v Buda-Peštu zbolela; zavoljo tega bodo Nj. Veličastva deset dni pozneje glavno mesto ogerske dežele zapustili in dalje po Ogerskem potovali. — V spominj razstave je Duuajski profesor K. Radnicki kaj lepo medaljo naredil. — Nj. c. k. Veličastva, Cesarja in Cesarico sprernljejo v Buda-Peštu z resničnem, serčnem veseljem. Ako je že pomilostenje političnih zaslep-ljeucov, kterega je poslednji novičar omenil, cesarju serca vsih prikupilo, so sledeče cesarske djanja še bolj hvaležnost in vdanost cele ogerske dežele vnele. Za izzidauje gradu v Budi je bilo namreč 21/4miliona gld. k davkom naloženih. Z najvišjem pisanjem od 9. t. m. ima plačevanje tega na-davka s koncom leta 1857 nehati. Ti dnarji in kar jih je bilo že poplačanih, se imajo za deželne potrebe in naprave porabiti, namreč za kmetijstvo, gojzdnarstvo, štipendije, premije itd. — Tako imenovano Neuenburško vprašanje da še enkrat od sebe govoriti. Razglašenje pogodbenega na-čerta po švajcarskih časnikih je bilo krivo, da je pruski kabinet nove spodtike delati začel. Bere se, da ue odjenja več ne ta ne una stranka. in da je francozki cesar bratranca z na-
menom v Berolin poslal, da bi ta to reč zopet na gladko pot napeljal, in slišati je, da je princ Napoleon tudi ta namen dosegel {J). — V sardinskem deržavnem zboru še vedno na eni strani straši. Ali ministerski predsednik Ca-vour ima, skorej da iz Pariza opominjan, že toliko serca, da začne nepokojne duhove, kakor pravijo, panati. Tako je poslednje dni nekege gospoda Brofferio, ki je z vsako-verstnimi obrekbami tuje vlade, zlasti pa cesarsko, obkladal, zavernil, da se ne spodobi in da nikakor ne gre, ita-liansko reč zagovarjati in vlado razžaljevati, s ktero v miru žive, in s ktero so pogodbe sklenjene, kterih nihče ne sme prelomiti. — Sv. Očeta, papeža sprejemljejo povsod s pre-serčnim veseljem. 9. t. m. so bili v Perugii. — V mnozih mestih na Nemškim in tudi v Svajci so pretečene dni začeli rokodelski družeti vkljubovati. Delati so nehali in več plačila od mojstrov terjati. To je dalo očetu katoljških rokodelskih družtev, gosp. Kolbingu priložnost, v prav očetovskem pisanju, imenovane družtva opomniti, da se to katolj-škim družetom ne spodobi in da naj bodo svojim mojstrom pokorni. — V Segedinu je prišel strahoviti tolovaj Rosza Saudor, zav kterega je bilo 10.000 gold. postavljenih, v oblast. — Cernogorci se še vedno v žalostnih homatijah motajo in preganjajo. Luka Radoniča so 11. t. m. kresij-skemu poglavarju v Kotaru izročili. — Neki gosp. Ferdinand Montesanto je zuašel umetnost, da telegraf njemu izročene poročila na mestu, kamor so namenjene, popolnoma černo natisne. V telegrafišu v Mantovi se je ta znajdba prav praktično skazala. — Iz Petrograda se piše: Cesar razodeva svojo blagovoljnost tudi s tem, da veliki množici iztirancov in v Sibirio poslanih privoljuje, se v domovino verniti. Poslednji čas je posebno več Poljakov in Litavcov ta milost doletela. — Iz švajcarskega mesta Berna se piše, da je papežev poslanec v Svajci rekel, da ne bo nič na-potovalo, švajcarski kanton Tesin od duhovnega sodništva Milanske in Komeške škofije ločiti, če popred avstrijanska vlada in Milanski in Komeški škof v to dovolijo. Kanton Tesin se namreč že več časa poganja, to ločitev doseči.— Razni časniki so pisali, da je nek pastir v francozki vasi Senlis navado imel, živim živalim kri izpivati, ko jim je vrat prerezal. Te dni je stal ta mladi kervoserkovec pred sodniki. Prašan, zakaj je tako neusmiljeno delal, je odgovoril, da v celem životu strašne bolečine čuti, in da je mislil, da se bo z gorko kervjo ozdravil. Sodnija je bila misli, da je treba na fanta ojstro paziti, in zaperla ga je za dve leti, da se poboljša.