Listek. ,,Boljši del si je izvolila ..." Po dolgem, dolgem času sta sedeli zopet skupaj. Poti njunega življenja sta Sli kmalu narazen. Kot hčerki ugledne rodovine ste bili v mladosti dobro in skrbao vzgojeni. Bog ju je obdaril z vsakovrstnimi duSevnimi zmožnosttni, ni jima tedaj treba btlo skrbeti, kako se bosta živili. Eao je obdaril Bog z muzikalicnimi zmožnostmi, imela je glas, da ga je moral vsak občudovati, kdor jo je sliSal. Prišel je čas, ko jima je bilo treba izbirati stan. Kakor se večinoma rado zgodi, 80 šla njuna pota ravno na nasprotne strani. Eoa si je izbrala sveto samoto; fiutila je v srcu klic, ki jo je zval v službo nesebične ljubezni do ubogega človeštva, kjer mora človek popolnoma pozabiti samega sebe. Drugo sestro pa je vabilo v svet; bližnji ^nanci, 'ki so občudovali njen glas, so ji svetovali, naj se posveti gledišču, tam jo eaka vsa sreča. Ofie in mati sta se dolgo Protivila: no, naposled sta morala tudi ta dva odjenjati, ko je hčerka tako silila. - Jelica se je povspela v svoji slavi nad *ve«de . . . Proslavljali so jo v glediščih, pov^pd so izpraSevali po nji. A ona je ohranila svoj poklic popolnoma čist in neomadeževan, in to je bila častna izjema. To so priznali vsi. Danes se je peljala z majhno družbico mimo mesteca, ki si ga je izbrala sestra Pia v kraj svojega delovanja. Odkar sta se ločili, sta si vedno dopisovali. Danes Jelica ni hotela zamuditi lepe prilike. da bi ne obiskala svoje ljube sestnce. Zelo jo je zanimaio videti sestro v njenem samostanu in govoriti ž njo osebno. Najela je kočijico in se peljala v samostan. Tako imenitnih obiskov v samostanu niso bili vajeni. Lahkih korakov je odbrzela v začrnelo poslopje.- »Ali bi mogla govoriti s sestro Pio?« vpraSa vratarico. »Pred nekaj urami se je vrnila od bolnikov; gotovo pofiiva«, meni ta. »Oh, prosim, da bi rada govorila ž njo neka njena znanka in da obžaluje, da nima sicer časa zavoljo potovanja.« »Prosim, stopite kar v govorilnico«, odvrne vratarica in odide klicat sestro Pio. Med tem si je ogledala Jelica sobo, kjer je čakala sestre, kolikor si jo je mogla. NajpotrebnejSa, preprosta oprava, nekaj navadnih slik po stenah, to je bilo vse. »Oh, kaka preprostost!« je vzdihnila Jelica, ko se je spomnila svojega stanovanja, ki je bilo vse okraSeno, vse prenapolnjeno s samimi umetni- nami. Posebnega ukusa je treba, da človek vkuje celo življeDje v tako tesne spone, je mislila sama pri sebi, in podoba njene sestre, ki kaj takega doma ni bila vajena, je vstala pred njeniini očmi, vzbujaje ji pomilovanje. Tihi koraki zunaj na hodniku: vrata se odpro. Med vrati se prikaže nuna. Nekoliko časa se obotavlja. »Sestrica! Draga sestrica!« se izvije obema iz prsij, v istem trenutku se že objemata, in Jelica poljubuje strastno svojo sestro na ustnice. Globok, globok pogled, ki bi rad takoj bral in spoznal iz potez na obrazu in v ofieh nasproti sedeče, kako se ji v resnici godi — potem se razvežejo jeziki, ia vpraSevanja o tem in onem ni ne konca ne kraja. Tako si sedita na-iproti. Jelica ne more treniti z očesom od sestre. Ni videla prvič samostanske sestre — dostikrat jih je videla že v domačem mestu — toda danes opazuje prrič na lastni sestri z vsem zanimanjem, da z neskonfino radovednostjo vse, karkoli vidi na nji; a najbolj ji je zavidala oni blaženi mir, ki je bil razlit na njenem obličju, ono notranjo srečo, kakoršne doslej 8e ni opazila nikjer . .. To ni bilo vsled nenadnega veselja, ker sta se zopet sesli po dolgem času — to je opazila dobro — to je bilo nekaj takega, kar se izliva iz notranjščine v izraz obraza. Prav ona je znala brati tudi na obrazu, kajti pri svojem opravilu je morala znati to; sama se je morala vaditi v tem, da je znala izražati občutke svojega srca na obrazu; da se ni učila zastonj, je pokazala danes; da tam notri mora počivati resničen, popolen mir, tam notri v sestrinem srcu mora bivati notranja sreča. »Nikdar bi ne bila verjela, sestrica«, pravi Jelica, »da si tako srečna v tako omejenih razmerab in v tvojem težavnem poklicu. Vedno v samoti ali ob bolniški postelji, vedno pri molitvi ali na delu, brez vseh naslad in radosti živlienja, jaz bi kaj takega ne verjela vse žive dni. Pa čemu bi mi pravila: saj te vidim, kako si sreCna in kako dobro ti je v resnici.« »Da, hvala Bogu, Jelica, prav imaS. Tako sem srečna in zadovoljna, da bi ne menjala z nikomur na svetu. Glej, v samostanu se uresničuje, da prava sreča biva edino le v srcu človeškem, in da je le eden, ki zamore napolniti in osrečiti srce človeško, Bog sam, naS Zveličar Jezus Kristus. Kadar najde človek to srečo, potem se mu zdi vse drugo puhlo in ničevo; potem dobi življenje Se le svojo pravo vrednost, a ne po tem, kako jo človek uživa — to človek kaj lahko pusti — ampak po tem, kar človek stori za Boga, kar ¦daruje Bogu. Drugim ljudem je delo in da- ritev kmalu preveč. A pri nas }e narobe: tu človek zares ne najde zlepa dovolj dela in daritev.« Sestrino oko se je zasvetilo, ker je bila prepričana, da Jelica ni vedela mnogo o samostanskem življeDju. Potem pa je sestra Pia nadaljevala: »In tebi, Jelica? Kako ti je? Kako je s tvojo pravo srečo in mirom tu notri v srcu?« »Oh, sestrica, mene zavida ves svet. Saj veS, kako me slave in občudujejo. Povsod berem svoje ime, slavljeno in kovano v zvezde. Vsega imam v obilici, kar si le želim. Česa mi more pač manjkati?« »In srec5a in mir v tvojem srcu, Jelica? Ali si v svojem srcu res srečna od tega, kar ti nudi svet vsled zunanje bvale in bliSča? Morda je včasih taka naklonjenost, taka slava sveta tudi prazna?! — Zevajofi prepad, ki ga ne moreš premostiti z venci, ne z dragotinami, ne s ploskanjem, tak prepad je slava sveta. Ali ni res, kar pravim? — Ti molčiš, Jelica. Boga zahvali, da Se čutiš nekoliko to, in ne pozabi nikdar v svojem trnjevem stanu Oaega, ki more dati edini srcu mir, sveti mir.« Nekaj trenutkov za tem je vladala resna, sveta, nekako tajnostna tisina. Resne misli so se jima vpletle v govorjenje. A nikakor niso ovirale sreče in veselja, ker se zopet vidita in pogovarjata za par trenutkov. Ljubezen, ki m nikoli umrla med njima, je iznova vsplamtela. In ko je prišla ura ločitve, so zalile Jelico solze. Komaj se je ločila od sestre Pie. Obljubila ji je, da jo bode še večkrat obiskala, ako bode le mogla. In ko je stopala v kočijo in se je odpeIjala naprej v družbi proti mestu, kjer bo spet slovelo njeno ime, ji je stala vedno podoba sestre pred očmi, in drdraaje voza ji je vrvelo na uho kot resen opomin sestre Pie: »Prava sreča in mir prebivata znotraj v srcu«. Srečen in blažen oni, ki ju je naSel! Smešničar. Hndoben odgovor. Za časa Talleyrand-a živela je na Francoskem dvoru gospa, katere jezik ni nikdar miroval. Ta vpraša neki dan Talleyrand-a: »Kako službo bi mi vi odločili v državi, ako bi bila mož?« »Postavil bi vas kot ravnatelja na zavodu za gluhomutce!« bil {e odgovor. »Zakaj pa ravno to?« vprasa nadalje gospa. »Ker bi se«, odgovoril je Talleyrand, »ti ubožci od vas naučili govoriti, ali pa vi od njih — molčati.«