Jahresbericht
des
m
RUDOLFSWERT
für das Schuljahr 1889—1890.
Inhalt.
Zloženke v novej slovenščini. Von Raimund Perulek. Schulnachrichten. Vom Director.
ßudolfswert.
Verlag der Lehranstalt. Druck von J. Krajec.
Jahresbericht
(les
K. K. OBER-GYMNASIUMS
RUDOLFSWERT
für das Schuljahr 1889—1890.
Inhalt.
Zloženke v novej slovenščini. Von Raimund Perušek. Schulnachrieliten. Vom Director.
Rudolfswert.
Verlag der Lehranstalt. Druck von J. Krajec.
Zloženke v novej slovenščini.
književni jezik smemo primerjati rastlini, ktero je vrtnar presadil s polja na vrt ter jo negoval, obrezoval, zalival ter s& svojo umetnostjo tako oplemenil, da je postala lepša, bujnejša. V tem poslu pa vrtnar ni mogel postopati po svoji volji; njegovo delovanje bilo je omejeno s prirod-nimi zakoni. Isto vredi i za književni jezik. Književniki mogo in smejo obrazovati narodni jezik, samo na prirodnej osnovi. Vse kar nima korenin v prirodi narodnega jezika je izrodek, kteri treba odstraniti. Svojstvo prirodnega jezika pa je, da je primerno orodje za skupno občevanje so-plemenikov. Zatorej jezik ne more trpeti nič posebnega, usiljenega mu; čuvati sme samo ono, kar je iz duha živega naroda poteklo in jedino na tej prirodnej podlagi smejo književniki izobraževati in bogatiti svoj jezik.
Da je v6 vsakem književnem jeziku napreden razvoj potreben, je pač vsakomu jasno, kdor pomisli, da je jezik živ organizem. Čim obširnejši postaje duševni obzor, čim veče je število novih mislij, čim intenzivnejše je duševno delovanje, tem veče treba da je bogatstvo izrazov, tem natančnejši in mnogovrstnejši obliki izraževanja. Čegava pa je naloga ustvarjati primernih izrazov in oblikov izraževanja za nove pojme in nove misli? Ni sumnje, da je narodno razumništvo poklicano vršiti to nalogo. Ono zajema iz narodovega jezika surovo tvarino ter jo umetniški obdeluje in preobrazuje ter tako ustvarja po prirodnih zakonih nove oblike izraževanja.
Književniki torej so pozvani, da takim novim pojmom in dotičnim izrazom krčijo pot v narod. Ako pa ima biti njih trud koristen, treba da so izrazi in obliki izražanja primerni, rekše da so osnovani v prirodi narodnega jezika. Tej nalogi pa ne more biti nihče dorasel, kdor temeljito ne pozna bitnosti narodnega jezika.
Kako pa je pri nas glede na to ? Ni še pol veka, odkar se slovenščina v učilnicah poučuje. Ali kako mesto jej je v njih določeno? Niti v osnovnih šolah nima slovenščina dostojnega mesta, kamo li v srednjih,
v6 viših pa jej ni ne dulia ne sluha. Mislilo se je in še se misli, da se Slovencem materinskega jezika še učiti ni treba, saj ga znajo itak sami od sebe. Znanje svojega jezika je torej tudi primerno duševnemu obzorju. Ko pa se začenja to obzorje širiti — in to se godi večinoma pri vstopu v srednja učilišča — tedaj tujščina izpodrine materinščino. Znanje jezika ne napreduje z razširjenim obzorjem, tem bolj pa se privadi duh vezati vnanje prikazni in notranje misli po načinu onega jezika, s kterim svoje duševno obzorje razširja. Kedar poskuša priobčiti svoje misli v materinščini, nedostaje mu besedij, ali pa je v zadregi dati svojim mislim primernega oblika. Ustvari si torej v tujščini dotični oblik ter ga potem močno in robski preloži na materinščino.
Krivico pa bi delali književnikom, ako bi jih bedili, da so oni jedini krivi šarenosti našega jezika. Vzroki tej prikazni so mnogo globlji. Kjer mejaši več narodov, kteiih ne dele niti prirodne, niti politične meje, pomešajo se osebnosti teh narodov po prirodnem zakonu pronikavosti. Seveda prevlada v tej zmesi narod, silnejši po političnih, socijalnih in kulturnih odnošajih. Neprestano občevanje pripadnikov jedne narodnosti s pripadniki druge provzročuje, da se značaji, ki so bili s početka ostro ločeni, prilikujejo, da se izjednačijo mišljenje, nazori, običaji itd., s kratka vse vnanje in notranje življenje narodov. Ta prikazen javlja se celo pri närodih, ki so precej ostro ločeni; toliko manj nam se je čuditi, da se je mali slovenski narod napojil z nemškim in deloma z italijanskim duhom, ker je na skrajnej meji slovenstva v dotiki z mogočnimi sosedi Nemci in Italijani. Raznovrstni zgodovinski, gmotni, društveni in kulturni odnošaji delovali so v teku mnogih stoletij na slovenski narod v zmislu raznarodovanja tako silno, da se Slovenec od nemškega soseda skoro nič ne razlikuje. Vnanje življenje je malo da ne jednako; hranita, oblačita se in stanujeta slovenski in nemški kmet skoro jednako, pa tudi duševno življenje ni mnogo različno: pesni in vraže, običaji in navade so skoraj iste. Loči obe plemeni samo jezik. Očevidno pa je jel naš närod svoje misli izlivati v jednake besede, kakor nemški, ker tudi jednako misli. Jednaki način mišljenja in dosledno jednako izraževanje v besedah prešlo je narodu v kri in meso. Sireča se zapadna obrazovanost izpodkopala je pri nas narodno osebnost. Pač smemo in trebamo, da to žalimo, ali kar je — to je. Pač pa nam je sveti nalog na pot stopiti daljšemu kvarenju našega jezika in truditi se, da se odslej književni jezik razvija na närodnej osnovi. Ta naloga je poverjena književnikom, ker iz njihovih spisov zajema naše razumništvo svoje znanje slovenščine; saj šola mu ne nudi dovolj prilike temeljito naučiti se svojemu jeziku. Kakor občuje duhovnik s propovednice, sodnik v sodišči in vsak v svojem področji s prostim narodom ali v čistej ali pa v pokvarjenej slovenščini, tako se bode priučil tudi narod čistemu
govoru, ali pa onej barbarskej mešanici, ktera nam je doslej trovala jezik v javnem življenji. Naloga književnikov je torej oslanjati se na govorico onega dela narodovega, kterega še ni razjelo p tuj če vanj e, trebiti vso, če prav vkoreninjeno ljuliko, ter jezik izobraževati na prirodnej osnovi.
Ali. naši pisatelji in posebno novinarji greše brez števila. Stvar je naravna. Vse zemljišče, kjer stanujejo Slovenci, je prepreženo z večimi ali manjšimi naselbinami nemškimi ali ponemčenimi. Deca dobiva svoje izobraževanje večinoma v tujih učilnicah. Zato večina razumnikov in posebno uradnikov po tuje misli, občinstvo pak, izgubivši čut za jezikovno pravilnost, vsprejemalo je in še vsprejema silne tujčizni brez protivljenja. Tuji vzgoj dovel je razumnike celo do tega, da ne vedo premnogim pojmom izrazov, kteri celo priprostemu narodu niso neznani. Iz istega vzroka potekla je i sramotilna prikazen, da so dobri govorniki med nami bele vrane. Kar jezik nam se opleta in ne moremo naprej, ker se potrebnih izrazov ne vspominjamo. Pa tudi kedar pišemo ter imamo čas pomišljati, ne trudimo se mnogo, da bi pogodili pravi narodni ali po narodnem duhu prikrojeni izraz. Kedar nam treba nove besede ali nove rečenice, ne prašamo mnogo, kakšen je zakon in duh jezikov, nego kar naprosto prevajamo vsak del tuje besede ali rečenice, če prav nastane iz tega brezumen kup besedij. Ako pa prepuščamo tujčiznim brez potrebe pristop, kažemo, da smo izgubili čut za svoj jezik in da ne poznamo sredstev in načinov, ktere nam nudi jezik sam za tvorbo novih besedij in rečenic.
Ako hočemo sedanji književni jezik do čistega otrebiti nepotrebne tuje šare, treba nam je najpreje temeljito proučiti naš narodni jezik. On hrani v vsakem oziru še mnogo zakladov, ki so jezičarjem še neznani in kterih je treba trudoljubivo iskati in zbirati ter se ž njimi koristiti. Ker pa je naš jezik v tolikih viharnih bojih s tujščino mnogoktere rane dobil, treba jih je lečiti se staro slovenščino in z ostalimi slovenskimi jeziki; posebno pa si iščimo zdravil in pomoči pri naših južnih bratih, kterim sta narodni život in jezik mnogo manj okužena od tujstva. Posebno za sintakso in za tvorbo besedij se pri njih lahko mnogo naučimo. Žal da ogromna večina našega razumništva ta izvor čiste slovenščine jedva površno poznava.
Izmed jezikov, kteri so utekali na slovenščino, gre prvo mesto nemščini. Da se je naš slovenski jezik tolikanj oddaljil od svojega prvotnega ustrojstva, zahvaliti se ima utekanju nemškega jezika, ki je od vseh ostalih kulturnih jezikov po svojih posebnostih znamenit. Ta jezik je umetna tvorba povrh raznih narečij, izkvarjen s filozofskimi abstrakcijami; uradniki pripomogli so se vsemi svojimi silami, da je postal ne-umevnejši; silno dolge periode vlečejo se kakor gladna zima in jezik se izpodtika ob neprirodno dolge zloženke, prava ,sesquipedalia verba*. Poleg tega noben jezik ne vsprejema tako rad tujih besedij. Otto Behaghel
pravi: „Man schlägt die Zahl der Fremdwörter auf etwa 70.000 an und man hat berechnet, dass auf sieben deutsche ein fremdes komme“. (Die deutsche Sprache p. 130.)
S tem jezikom bila je slovenščina skozi mnoga stoletja v tesni zvezi in od tega jezika navzela se je v večej ali manjšej meri vsali napak, ktere kazijo nemški jezik. Zatorej ni skoro nobenega dela jezikovne nauke, kjer slovenščini ne bi bilo prigovora. Vender je sistematski nauk slovenščine v šolah, obilnejše, književno delovanje in vzbujena svest narodova pripomogla, da smo dosegli trdno podlago za dva dela gramatike, za glasove in za oblike; manj intenzivno obdelovali so se doslej ostali deli, največ ledine pa čaka književnega oratarja v sintaksi, v nauku o zloženih osnovah in v besednjaku.
V	nastopnej razpravici skušal sem poloviti zakone o zloženkah v no vej slovenščini. Pri tem poskusu oslanjal sem se ponajveč na dotično poglavje v drugem zvezku Miklošičeve primerjalne gramatike. Trudil sem se posebno, da dokažem, ktere tvorbe v novej slovenščini ne odgovarjajo zakonom jezikovnim, nego so mulj, nanesen iz tujine na naše obale. Drage yolje priznavam, da mi se pri imenih, izvedenih iz prefiksovanih glagolov ni posrečilo ustanoviti vseskozi neomajnih zakonov. Jaz sem pri tem oddelku zloženk mnogo premišljeval in večkrat vže mislil, da sem čvrsto pravilo našel, pa mi je zopet izpodletelo in nisem dospel do evidentnih zakonov. Morebiti bodo moje opomnje koga napotile, da o tej stvari globlje premišlja ter najde stalne zakone.
Ker smo v svojem kulturnem življenji navezani na svoje sosede in vsprejemamo od njih nove pojme in ideje, usiljuje nam se seveda tudi način, s kterim oni te pojme in ideje v svojem jeziku izražajo. Zatorej smo v tvorjenji sestavljenk po tujem nazoru tako daleč zagazili, da se jih bodemo le po velikem trudu otresli, ali pa se jih morebiti celo ne bodemo mogli otresti. V to vrsto zloženk spadajo sosebno primaknenke, iz prepozicij in gotovih substantivov načinjene.
Ako vspoznamo zakone, po kterili slovenščina gradi zloženke ki ako se zavemo onega, kar je svojstvu jezika protivno, bode nam lajše ogibati se tujega uzora, kedar nam bode treba krojiti si novih besedij za nove pojme. Poveli se bodemo namreč za zakoni domačega jezika, ne pa slepo prevajali iz tujih jezikov ne meneč se zato, odgovarjajo li take besede svojstvu slovenščine ali ne.
Konečno še omenjam, da je iz jezika samega izniklo mnogo zloženk, ktere se protivijo zakonom, v tej razpravici navedenim. Ali to so izjeme, kakor ima vsako pravilo izjeme. Pri gradnji novih zloženk, kterih ni narod sam izumil, nego ktere mu književniki v jezik uvajajo, treba pa je povajati se za zakoni in pravili, ne pa za izjemami.
Jezičarji razparali so, kakor anatomi, besede ter so konečno Koreni, dospeli do takih glasovnih skupin, ktere se ne dajo več razkrojiti.
Take jednozložne glasovne skupine ali pa cesto tudi samo pojedini vokali ostanejo, ako onim besedam živega govora, s kterimi izražamo v stavkih svoje misli, odluščimo vse one pritikline, kterih nalog je določiti besedam pomen ali oblik. Te glasovne skupine, ktere se ne dajo več razkrojiti, imenujemo korene. Oni nimajo nobenega določenega pomena. Vzemimo na primer koren b i. Ta koren znači čisto abstraktno pojem, kterega navadno izražamo z glagolom biti, ali koren sam ne znači ni glagolskega dejanja, ktero izražamo z glagolom, niti rezultata tega dejanja, kteri izražamo z imeni. Da dobodo koreni čvrsto značenje, treba je, da se promene. To pa se zgodi na različne načine. 1.) Koren se podvoji, npr. od korena g 1 postal je z reduplikacijo substantiv glagol. Od osnove ml subst. mlamol chaos, abvssus. Ta način promene korenove je jako redek v slovenščini. V latinščini, grščini in nemščini rabi pogosto v glagolskih tvorbah, posebno v perfektu.
2.) Korenski vokal se ojača ali oslabi, npr. od korena zr dobo-demo jačanjem substantiv pri-z or in glagolsko osnovo zrč-ti, od osnove li dobodemo loj in iz -1 i-|-v + Tt>. 3.) Konsonanti se promene v začetku, v sredini in na koncu na različne načine, npr. od korena č i dobodemo po- k oj ; primeri še h o d in š b d, ko n in čtn; 4.) pritekne se korenu vokalski ali konsonantski sufiks, npr. od korena klad secare, dobodemo klad-fa, od korena It. g: 1'tžb, od osnove pis: pi,strt, bunt, od met: mostt.
Cesto pritekne se korenu sufiks, poleg tega pa še nastopi jedna preje imenovanih prom en. Razven nekaterih vže omenjenih tvoreb primeri: g u b : po - g u b a, stl: stelja, vezrvazh itd.
Glasovne skupine, ki so postale takim načinom, zovemo osnove, prvotne ali primarne osnove (debla). Takim osnovam pritekne se včasih še kak drug sufiks in ondu imenujemo osnovo drugotno ali sekundarno. Npr. od korena bčg dobodemo glagolsko osnovo
bčgna, tej osnovi	pritaknemo	še sufiks	1in tako dobodemo
osnovo za particip	praeteriti	activi II.	po	- b č g - n a -11. Od
osnove ml tvori se	substantiv	ml-im. in z	drugotnim sufiksom
ari. substantiv m 1 i n a r b.
»rama taki	Od suflksov, s kterimi se tvorijo osnove ali debla, različni
elementi	|	.	.
so sufiksi, s kterimi se naznanja odnosaj, ali razmerje, v kterem so stavkove besede jedna prema drugi. Ti sufiksi imenujejo se gramatski elementi (sklonila in spregala) in ž njimi tvorijo se besede. Ti sufiksi naznanjajo pri glagolu čas, način, osebo in položaj (genus , pri imenih število in naklone.
Gramatika nas uči, da se v obrazilih razodeva moč in gibčnost slovenskega jezika. Miklošič (Vergl. Gramm, d. slav. Sprach. II. Stammbildungslelire) navaja 185 suflksov, s kterimi se tvorijo nominalne osnove. To bogatstvo nominalnih suflksov daje slovenščini prednost pred nemščino; slovenščina namreč izraža z osnovnimi sufiksi mnogoštevilne odnošaje za osebe po njih rodu, opravilu in lastnosti, za glagolska dejanja, za čas, prostor, snov, orodje, kakovost, čegavost itd., ktere drugi jeziki drugače izražajo. Kjer si jezik ne more pomoči z obrazili, zateče se k drugim pomočkom ter izraža različne odnošaje ali se zloženkami, ali pa z raznimi atributiynimi opisi. Ker so naši književniki globoko zabreli v nemško mišljenje, ostavljajo često znane zakone slovenskega jezika na stran in kujejo nove izraze, pri kterem poslu se robski povajajo za nemškimi maticami misleč, da treba vsako nemško rečenico (frazo) prevesti besedo za besedo. Znano pa je tudi, da nemščina obiluje se zloženkami, kakor noben drug moderni jezik, in ta činjenica je kriva, da se je vtihotapilo tudi v slovenščino toliko nepotrebnih in često nespretno skovanih zloženk.
Ker imamo na to paziti, da svojim mislim damo vselej oni oblik, ki je najkrajši, a pri tem svojstvu jezikovnemu najprimernejši, obračati nam je svojo pozornost vedno na to, ali se da tuja zložena beseda izraziti z jednovito besedo, ali ne, kajti ta način izražanja najbolj prija slovenščini. Jakob Grimm pravi „Vsaka prosta beseda je pretežnejša od petdeset izvedenih in vsaka izvedena vredi za deset zloženih“. (Deutsches Wörterb. I. Bd. XLIII.)
Nezioiena Zakoni in-pravila, po kterih se tvorijo taki jednoviti samo-mena' stavniki, nahajajo se v vsakej gramatiki. Zatorej hočemo na tem mestu navesti samo nekaj slučajev, kjer nam rabijo zloženke ali pa atributivna določila bodisi nepotrebno, bodisi celo protivno svojstvu slovenščine. Opomniti hočemo, da največkrat grešimo tedaj, kedar je zloženka odvisni kompozit, o čemer bodemo pozneje
govorili, in kedar je drugi del zloženke imenska osnova. Evo nekoliko primerov: namesto ,bralna, jedilna, spalna soba' reče se svojstvu slovenščine primerno bralnica ali čitalnica, jedilnica, spalnica, namesto ,konferenčna soba' recimo zbornica. Namesto jedilni, obiskovalni list' recimo jestvenik, posetnica. (Obiskati je grda nemčizen in prost prevod nemškega glagola b e s u c li e n, stsl. pose ti ti, posčštati invisere. bozze-kacho, bozcekacliu. Fris. sp.) N.,nabiralna, vpisovalna pola', pišimo nabiralnica, vpisovalnica. Nam.,molitvene bukve, učilni pravilnik' rekli bodemo primernejše molitvenik, učbenik.
Nam. ,cenilni mož, kravja dekla, konjski hlapec' krajše in lepše slove cenilec ali cenitelj, kravarica, konj uh. Nam.
,godbeno orodje' recimo godalo, n. ,roženo delo', roženina, nam. ,goveje meso', govedina, n.,hrastov les', hrastovina, n. ,sadni vrt', sadovnjak, kakor pravimo cvetličnjak itd.
Veliko število takih zloženk je sicer po pravilu, ktero bodemo pozneje naveli, dobro žloženih; vender one niso vzrasle na domačih tleh, nego so presajene iz tujščine; saj slovenščina trpi take zložeftke le tedaj, ako jim se ne more ogniti in ako pojma ne more izraziti točno se sufiksom ali pa z atributivnim določilom. Take nepotrebne zloženke so ,knjigotržec n. knjigar, ,kamenosek‘, 11. k a m e n a r, sviloprejec' n. svilar, ,zakonodav-stvo' 11. z a k o n a r s t v o, ,zobotrebec' n. trebilo ali ž e č k a 10.
Poleg imenovanih evo še nekoliko primerov: ,podoborezec' n. podobar, ,poljedelec' n. r a t a r, ,rokodelec' n. remesle-nik, polnoletnost'n. doraslost, ,novolunje' n. mlaj, ,nože-brusec' n. brusač, ,črkostavec' n. z 1 a g a r (saj za dotičnika ni značajno, da postavlja črke, nego da jih zlaga), ,brako-lom' n. preljubstvo, ,mirozov‘, Zapfenstreich n. povratnica (fr. retraite).
Čudna nakaza je tudi ,škornječedec' Stiefelputzer, za kar bi se lahko reklo čedilec obutala. Tudi Italijani in Francozi nemške odvisne zloženke izražajo tako; npr. it. ,cavator di pietre' Steinbrecher, fr. ,tailleur de pierres', Steinschneider.
Čestokrat dajo se nemške zloženke v slovenščini dobro iz- Nominalni raziti se substantivom in kakim atributom. Ako so namreč tuje a zloženke načinjene iz dveh deloy, kterih ni mogoče obeh izraziti tako, da bi se glavni t. j. drugi osnovi pritaknilo obrazilo, ki bi jej potem promenilo pomen v zmislu prve t. j. določilne osnove, tedaj si največkrat pomagamo tako, da na mesto določilne osnove postavimo atributivni substantiv ali adjektiv. Npr. Schutzengel,
,angelj var eh'; Heldenthat, ,junaški čin'; Blutstropfen, ,kaplja krvi'. — Po takih primerili treba je zameniti skrpane besede, kakoršne so npr. ,krvosramnost‘, incestus s krvna sramota, oskrunjenje roda ali krvozmesje (Miki. L. 314), ,zvezo-lomstvo' z nevera ali nezvestoba zveze, ,brodolom' z razbitje ladije, ,ognjemolec' z obožavatelj ognja itd.
Abstracta.	Ne moremo dosti toplo priporočati književnikom, da se, kar
najbolj morejo, ogibajo nepotrebnih abstraknih imen, ki so svoj-stvu slovenščine tako nasprotna. S tem nehčemo nikakor odrekati abstraktnim substantivom vse pravice v knjigi. To bi bilo tudi nespametno. Naj kraljujejo abstrakta v znanstvenih spisih, ali v närodnej knjigi naj jim se določi jako tesen prostor. Namesto zloženk, kakoršne so npr. ,jednoglasnost, jednakopravnost, blago-dušnost, dobrosrčnost, lahkoumnost' itd. rabi naj nam raje jeden glas, jednako pravo, blaga duša, dobro srce, lahek um itd.
Beseda ,slovo', v značenji ,Wort, Lehre' Slovencem ni več znana. Zatorej tudi vse one zloženke, v kterih nahajamo to ime, nimajo domovinske pravice v novej slovenščini. Primernejše bi torej rekli namesto ,modroslovje, oblikoslovje, jezikoslovje' itd. nauk o modrosti, o obliki h, o jeziku itd. Kakor smo iz mnogih primerov videli, mogli bi najti za mnogo njih imena, izvedena s primernimi sufiksi npr. ježičarstvo namesto ,jezikoslovstvo‘. Isto velja i o besedah na -sloveč npr. jezi čar n. jezikoslovec'.
Atriimtivni	Janežič-eva slovnica (6. izd. pag. 173, § 248, § 249) uči:
Keuotiv. ^Osebnih imen brez pojasnjevalnega določila slovenščina za drugimi samostalniki ne trpi v rodilniku. Zato se izpreminja vsak goli rodilnik drugih jezikov, ki zaznamuje last ali čegavost ži-vočih stvarij, praviloma v svojilni pridevnik ..." in „Pri rečnih imenih se zamenjava podredni pridevek za pridevni, kedar se samostalniku kot ločilno znamenje priden e ..." To pravilo nikakor ne rabi tako brez izjeme. Kajti ta posesivni genetiy ne rabi samo pri prepozicijah, nastalih iz substantivskih padežev, kakoršni so npr. ,vrhi' (glave), ,srčdi' (vasi) icd., nego rabi često i tedaj, kedar se ime imovnika s posebno tehtovitostjo izgovarja, ali kedar se dotična oseba ali stvar posebno specijalizuje. Nikdar pa ne rabi pridevnik, nego genetiv 1.) abstraktivnih imen, npr. Plodovi pobožnosti so mnogovrstni ne pa ,pobožnostni plodovi so mnogovrstni'. Zato pa tudi ne gre pisati: .razpravilni predmet' n. predmet razprave, ,oprostilna prošnja' n. prošnja za oprost, ,spuščalna doba' n. doba spuščanja, ,slavnostni
govor' n. govor o slavnosti ali svetečni govor itd.
2.) Ne rabi posesivni adjektiv od substantivov v pluralu, kedar se imenuje vsak pojedinec kot imovnik. Razliko razvidimo lahko iz tega-le primera: Mestni zastopniki znači zastopnike mest, a lahko so tudi vsi jednega mesta. Zastopniki mest pa znamenuje zastopnike večega števila mest.
Ker so navedeno pravilo napačno razumeli, počeli so neka- Prepo/.ici-terniki upotrebljevati adjektive namesto vsakega, kteregakoli si ^rulnt. bodi, atributivnega določila. To pa ne gre. Kedar prevajamo nemško zloženko, smemo zameniti določilni substantiv samo ondu z atributivnim adjektivom, ako določilni substantiv kompozicije zastopa kak subjektivni ali atributivni genetiv, t. j. ako ge-netiv znači imovnika, začetnika, snov, mero, čas, mesto, npr.
,Sonnenstrahl, solnčni žarek; Holzgefass, lesena posoda'. Kedar pa določilni substantiv zastopa kak objekt ali kako razmerje, tedaj ga je treba sloveniti s prepozicijonalnimi izrazi. Kako treba je razlikovati rabo atributivnega adjektiva od rabe prepozicijo-nalnih izrazov, pokaže nam se iz tega-le primera: ,Tanzlust' da se prevesti na dva načina. Ako je ,Tanz‘ v zloženki ,Tanzlust' atribut, tedaj prevodimo celo zloženko s plesno veselje t. j. veselje, k ter o izvira iz plesa. Ako pa je ,Tanz‘ objekt, tedaj prevodimo veselje do plesa. Ljudska igra je igra, v kterej ljudstvo dejstvuje, ,Volksstück' pa znamenuje tudi igro za ljudstvo. Kedar torej zmisel zahteva, naj se določilni substäntivi nemških zloženk prevajajo s prepozicijal-nimi izrazi. Taki primeri so: ,Faustkampf' ni ,pestni boj', nego boj s pestmi, ,Bierfass' ni ,piyni sod‘, nego sod za pivo, ,Landreise‘ni,kmetiško potovanje', nego potovanj e na kmete,
,Kirchgang' ni ,cerkveni pot', nego pot v cerkev, Fremdenbuch' ni ,tujska knjiga', nego knjiga o tujcih.
Da se tujih besedij branimo, treba da vsak razumnik samo Tuike-odobrava. Vender jih se v znanstvenej knjigi ne bodemo mogli nikdar otresti. Ako nam torej ni mogoče ustvariti primernih besedij, ktere bi poleg kratkosti tudi popolnoma pogajale zmisel tujke, dajmo jim slovenske končnice, a njih samih ne menjajmo; vzemimo jih takošne, kakoršne so. Kaj nam hočejo npr. besede, kakor ,elektrobudnik' n. elektromotor. Da imamo za elektromotor' primerno slovensko besedo, dobro; ali ,elektrobudnik' je poltič-polmiš, en del je grški, a drugi del je slovenski, potem pa še beseda ni tako skovana, kakor zahtevajo jezikovni zakoni slovenščine. Sploh ne kujmo besedij namesto nekih, y znanosti potrebnih
tujih besedij, ktere vsakdo razumeva, kdor jih potrebuje. Ako bi hoteli vse prevesti, trebalo bi, da zamenjamo ,električnost‘ z besedo jantarnost; ker yhxroop pomenja jantar. Čemu bi prevajali trigonometrijo s ,trivoglomerstvom‘? Namesto besede fizika na primer, ne vredi ni ,prirodoslovje‘, ni ,nauka o prirodi', ker ta naziv prilikuje tudi kemiji in ker je ta pojem tako širok, da se vanj dajo namestiti tudi geologija, botanika, astronomija itd.
Čestokrat pomagamo si pri prevajanji zloženk tako, da prevajamo določilne besede nemških zloženk z relativnimi stavki. Ako prevodimo ,Stundenrad' z urno kolesce, mogel bi kdo misliti, da je to ,hitro kolesce' ali pa .kolesce kake ure'. In vender ni ne jedno ne drugo, nego znati ono kolesce, ki naznanja ure. Ako se hočemo ogniti dvoumju, treba da si s celim stavkom pomagamo. Tako delajo tudi drugi narodi. Francozi prevodijo ,un-heizbares Zimmer' se stavkom ,chambre, qui ne se chauffe pas', ,ein heizbares Zimmer , ,chambre, pourvue d’ une poele' in vender nihče ne bode trdil, da francoski jezik ni sposoben za izražanje najfinejših razlik. Samo kratkovid človek torej more zahtevati, da naj po ustrojstvu odgovarja vsaka slovenska beseda dotičnej latinskej ali nemškej. zloženke.	Kedar hočemo v prav kratkem obliku povedati več mislij
med seboj zvezanih, takrat se zatečemo k zloženkam. Pokazati nam je torej, po kterih zakonih se gradijo zloženke in kako se greše književniki o te zakone.
Gori smo povedali, kako postajejo iz korenov osnove, iz osnov besede. Po tem takem je torej vsaka beseda v nekakem zmislu zložena. Ali oni del besede, ki pristopi korenu in osnovi, ni prava beseda, nego je samo neko znamenje, ktero menja pomen besede, a samo za sebe nima nobene gramatske samostalnosti. O sufiksih vemo le to, da so glasovne skupine, postale iz zaimen-skih osnov, a samostalne besede niso. Drugače pa je, ako se zvežeta dve besedi, ali dve osnovi v jedno celoto, kajti obe imata gramatsko samostalnost, če prav se njih lice v sestavi navadno izpreminja.
Primak-	Vse zloženke delijo se v dve veliki krdeli. Ako so pojedini
nenke m (jejj zloženke taki besedni obliki, kakoršni rabijo v stavku za
prave zlo-	’	J
ženke, znamenovanje stavkovih členov, tedaj zloženka ni prava, nego je nedovršena ali primaknenka. Npr. v besedi ,laket-brada' imamo dva dela. Oba sta nominativa singularis substantivov laket in brada, ,nehvaležen' je beseda sestavljena iz nikalnice ne
in adjektiva hvaležen, ,pravnuk' iz cestice pr a in sub-stantiva vnuk, .gazi-blato1 je sestavljena iz imperativa druge osebe singulara od glagola gaziti in iz substantiva blato.
Prave zloženke pa se imenujejo one, v kterih so pojedini deli, in sicer vsi ali pa vsaj jeden, taki besedni obliki, kteri v stavku ne rabijo t. j. kteri nimajo takega oblika, ki bi naznanjal razmerje, v kterem bi imela biti ta beseda z drugimi stavkovimi členi. Npr. golo gl a y. V tej besedi golo ni neutrum adjektiva gol'b, a, o, nego je osnova adjektiva go H v izvornem obliku na „o“, glav pa tudi ni genetiv plurala od substantiva glava, nego je adjektivna osnova izvedena od substantiva glava sč sekundarnim sufiksom „i.“ ; glavi, (v novej slovenščini glav) je torej postalo iz glava-)-!..
V	imenskih sšstavah prikazuje se prvi del zloženke v prvotnem osnovnem obliku. Pri deblih na „t. (a), o, a, t. (u)“ ter pri konsonantskih deblih, s kterimi jezik tako postopa, kakor z debli na „t.“, pretvarja se osnovni končnik v „o“, oziroma pritika spona „o“, pri deblih na „ t.“ pa se ,,t“ pretvarja v „e“ npr. vratolom (vrati, -j- lomi.), kolovoz (kolo -f vozi.), vodonoša (voda -(-noša), synotvorjenje (sym. = synu -|- tvorjenje), kamenosek (kamen + sekt), — mišemor (miši. -f mori,). Iz primera st.sl. synotvorjenje vidi se, da tudi imena četvrte ali ujevske deklinacije osnovo „i> (u)“ izpreminjajo v „o“. Krivo pišejo ne-katerniki ,sadunosen‘n. sadonosen, ,miruljuben‘ n. miroljuben itd. „U“ bil bi samo ondu na mestu, da so te besede primak-nenke ter da je sadu, miru itd. genetiv singulara. Kaj pa hočemo potem z besedami nosen, ljuben itd. Te poslednje osnove nam svedočijo, da so besede sadonosen, miroljuben itd. prave zloženke; v takih pa „u“ nima mesta. Izvzeti sta osnova medi. v medvedt, kjer se „t (u)“ izpremeni v „v“, ter osnova poli., ktera ohranja prvotni „u“ npr. poludtnije, ali pa „1“ polikražbniki. (nsl. polkrožnik, semicirculus). Čudna je tvoritev brat uče di., bratov sin, od osnove brati nam. bratočedi. Primaknenke iz imen zložene, odpahujejo končnico prvega dela npr. srbski r i m - p a p a ne ,rimopapa‘, laketbrada ne laketobrada.
Prave zloženke razlikujejo se od primaknenk tudi v tem, da imajo prave zloženke vedno samo jeden naglas, npr. zlatoläs, v primaknenkali pa ohranita često oba dela svoj naglas, npr. moj ster-skä za.
Prave zloženke.
Priredna
kompozi-
oija.
Logično razmerje onih delov, ki se vežejo v zloženko, je različno ter se zakoni imenske kompozicije ne ujemajo v jezicili, inače sorodnih.
•Tako redki so primeri parataktovskega ali prirednega razmerja. Vsi deli take zloženke imajo jednako veljavo ter se da zloženka razkrojiti v pojedine dele, s kopulativnimi vezniki med seboj zvezane. Ta način zlaganja zovejo indijski gramatičarji dvandva. Ker imajo vsi deli jednako veljavo, je vse jedno, kteri del zloženke zavzema prvo ali zadnje mesto. Namesto ,črnobel* t. j. ,črn in bel' rečemo lahko tudi ,beločrn* t j. ,bel in črn'. Od važnosti je mesto samo tedaj, ako hočem pojedine dele v izvest-nem redu navesti. Ako torej rečem ,belomodrorudeča* zastava, hočem zajedno tudi red naznačiti, v kterem si pojedine barve slede. Zadnji del zloženke ohranja svoj samostalni gramatski oblik, prednji del pa dobiva večinoma osnovni oblik, t. j. konečni vokal osnove je „o“ ali „e“, kakor smo to vže gori omenili. Npr. ,gluhonem' (gluln. -j- nčrni.), t. j. ,gluh in nem*, ,francoskonemška vojska' t. j. ,vojska med Francozi in Nemci'. Slovanski jeziki ne poznajo mnogo takih zloženk. Pri nekaterih primerih bi človek lahko dvomil, so-li parataktovske ali sintaktovske naravi. Vežejo pa se a) substantivi se substantivi, l) adjektivi z adjektivi. Npr. a) Stara slovenščina ima nekaj primerov: .bratisestra*. Ta beseda je nominativ duala in pomenja ,brat in sestra*, „bčsta brattsestra po pltti“, (,brati.sestra‘ m. bratosestra). Gotovo nobenemu Slovencu ne bi na um prišlo graditi tako zloženko ter pisati ,bratosestra* nm. ,brat in sestra*. Vender čitamo nekatere take tvorbe v novejših spisih, npr. ,Srbohrvati* n. ,Srbi in Hrvati*. Semkaj spada tudi zloženka ,knezoškof‘ t. j. ,knez in škof*. 6>Razven navedenih primerov evo še dva iz srbščine: ,dragoljub‘, Kapuzinerkresse, tropaeolum minus, ,starmali* Zwerg, nanus. Iz obeh navedenih primerov se vidi, da tako zložena imena značijo ime kakej stvari, ter da v istini ne ohranjajo prvotnega značenja. Namesto ,drag in ljub prijatelj* ne more se reči ,dragoljub prijatelj*, nego zloženka ,dragoljub* postala je substantiv, ki znači neko rastlino; ,starmali* ni,star in mal* nego znači pritlikovca. Ako je beseda jastrebi* accipter res zložena iz *j astri. (ki baje pomenja svitel) in ,rebi>‘ pisan, in je torej jastrebi. = svitel in pisan*, pro-menila je vender ta zloženka svoj pomeu tako, da se ne more upotrebljevati tako, kakor bi se razstavljeno upotrebljevala ad-jektiva ,*jastri>* in ,rebi.‘, ako bi sploh rabila novej slovenščini, nego je ime nekej ptici. — Zaradi tega je svetovati pisateljem,
da se kanijo takih zloženk, pa da rajše pišejo gluh in nem n. ,gluhonem', črn in bel n. ,črnobel‘, bela, modra in rude ca zastava n. ,belomodrorudeča' zastava, knez in škof n. ,knezoškof!.
Od takih parataktovskih zloženk izvajajo se z različnimi sufiksi imena. Taka so npr. ,gluhonemec‘ (n. glušec in nemec), ,gluhonemstvo‘, ,knezoškofija, knezoškofijski (n. knežji in škofijski) knezoškofovski' itd. Zaradi kratkoče izraza bode se težko otresti teh in takih izvedenk, premda se protivijo svojstvu slovenščine.
Ponajvečkrat je logično razmerje obeh delov zloženke hipo- Podredna taktovsko ali podredno t. j. en del zloženke je drugemu podrejen. k°™-ä°ZI" To sintaktovsko razmerje pa je zopet dvojno. Prvi del je ali atribut drugega dela, ali pa je nadomestnik kakega zavisnega sklona, kterega zahteva drugi del zloženke.
Kedar je prvi del atribut drugega, zove se ta način zla- a) Determi-glanja v sanskrtskej gramatiki karmadhäraja. Miklošič ga zove kompTzt „determinativno kompozicijo“. Ako se zloženka razkroji v svoja cija. dela, stojita oba v istem padežu, npr. ,Božidar = Božji dar', ,blago-včstb = blaga včsti>‘.
V	nastopnih vrstah navesti hočemo ona besedna plemena, ktera se vežejo v determinativne zloženke. Omenjamo takoj, da je treba ločiti izvedenke od zloženk. Ker pa se nekatera besedna plemena ne nahajajo zložena v proste zloženke, nego se prikazujejo samo v izvedenkah od teh zloženk, in ker je cesto težko določiti, je-li kaka sestavljena beseda prosta ali izvedenka, navajali bodemo primere i jedne i druge vrste. Vežejo pa se v determinativne zloženke:
1.	Adjektivi se substantivi. Substantivov pa treba, da razlikujemo dve vrsti. V prvo vrsto spadajo substantivi, ki so postali iz nominainih ali imenskih osnov, v drugo vrsto pa sodyo oni substantivi, ki so izvedeni iz verbalnih ali glagolskih osnov.
Ako se da determinativna zloženka razkrojiti v adjektiv in substavntiv nominalne osnove, tedaj je adjektiv atribut dotič* nega substantiva, npr. slepovož iz ,slep vož‘, caecilia, Blindschleiche ; ,strmolijak‘ iz ,strm lijak1, Wassersturz; srb. ,modrokos‘ iz ,moder kos1, passer solitarius; srb. ,sladkogrm‘ iz ,sladek grm‘, nek grm z rudečim vonjavim cvetom. Ako pa je substantiv take determinativne zloženke iz glagolske osnove izveden, tedaj nadomestuje adjektiv dodatek predikatnega glagola, npr. ,samotok‘ ni ,sami tok1, nego ,ono kar samo teče', ,samouk' ,ni sam uk‘, nego ,oni, ki se sam uči', ,samokres' ni ,sam kres', nego ,ono, kar samo
kreše/ ,brzorek‘ ni ,brzi rek', nego ,oni, ki brzo govori' (reče), ,tankoprelja' ni ,tanka prelja', nego ,ona, ki tanko prede'.
Pri zloženih substantivili te vrste treba je paziti na dve pravili: 1.) Zloženka mora imeti svoj samostalen sufiks ali nastavek. Drugi del zloženke ne sme rabiti kot prost substantiv. Npr. v besedi .golomrazica' (izvedenka od *golomraz), gelu, Blach-frost, drugi del ,mrazica' sam za sebe ne pomenja nič; isto tako v besedi ,svetogo.rec' (izvedenka od *svetogora) drugi del ,goreč' ne bi imel nobenega pomena, ako bi stal sam za sebe. V besedi ,hudournik' (izvedenka od *hudoura) ,urnik' sam za sebe ne pomenja nič. V zloženki ,velikonočnica' (izvedenka iz *velikonoč) ,nočnica' sama nima pomena, nego v zloženki pomenja neko cvetlico, pulsatilla pratensis. 2.) Ako pa drugi del zloženke rabi tudi kot samostojen substantiv, tedaj ne ohranjata besedi svojega prvotnega značenja, nego obe zloženi dajeta ime kakej stvari, npr. ,slepovož' ni naravnost ,slep vož', nego je ime nekej posebnej vrsti dvoživek, kakor smo vže gori povedali. ,Suhodol' ni vsak ,suh dol', nego je ime nekemu kraju, isto tako ,Grlobodol' ni ,glob(ok) dol', nego ime nekemu selu, ,samotok' ni ,sami tok', nego ime medu ali vinu, ktero teče brez gnečenja, ,blagovest' ni vsaka ,blaga vest', nego tako se imenuje evangelij. ,Božidar' ni vsak božji dar, nego je nomen proprium.
Mogel bi kdo prigovarjati, kako pa to, da ima stara slovenščina mnogo takih zloženk, ktere se ne pokore ni prvemu ni drugemu pravilu? Evo primerov: .ltžeproroki, rptvdtngocp/ijrjg (od ltžt adj. \ptvdfc, mendax) = lažnjiv prorok, prtvodiakoni ngmTodidxovog = prvi diakon, ,suhojaždi>‘ £t]gocpayia = suha jed t. j. suhojedstvo, ,velbslava‘, myulnnoiniM, magnificentia itd. Ta prigovor bi na prvi pogled ovrgel vse naše umovanje, ako ne bi bile te besede slučajno po grških uzorih načinjene, kakor je to videti iz pristavljenih grških besedij. Kakor grški, tvori tudi nemški jezik take zloženke, npr. sr. v. n. juncfrouwe, mittelhof, kurzwile, hohzit. Stara slovenščina mnogo je gradila besede po grških uzorih, kakor bodemo še pozneje videli, a nam se ni ob-zirati na staro slovenščino, nego stavljati nam se je na čisto slovensko zemljišče, kedar govorimo o prikaznih jezikovnih. Še manj nam sme za pravilo služiti nemščina.
Oglejmo si sedaj nekaj primerov takih zloženk, ktere se šopirijo po slovenski knjigi, a ne odgovarjajo ni jednemu ni drugemu pravilu. Ocenjuje te zloženke ne bodemo navajali samo prostih zloženk, nego tudi izvedenke. Govorimo najpreje o ,staroslo-
venščini'. Ta beseda je izvedenka iz ,stari.1 in ,slovčn(inT>)‘. Iz *Staroslovčn(im>) postaje *staroslovčnhski. in *starosloyčni>ština (staroslovenščina). Zakaj pa ta poslednja beseda ni dobra? Zato, ker one imenske osnove, iz ktere se izvaja, v slovenščini ni. Nobenemu razumnemu človeku ni dozdaj na um prišlo, da bi govoril o „Staroslovčnih". Naroda s takim imenom nikdar ni bilo, nego kdor govori o starih rodovih Slovčnov, ta govori o ,starih Slovčnih', sedanje rodove pa zove ,nove Slovčne'. Po tem takem tudi ni govora o staroslovenščini in novoslovenščini, nego naš jezik ima se imenovati ,stari in novi slovenski jezik' ali pa ,stara in nova slovenščina'. „Kaj?“ bi utegnil kdo vprašati, „zakaj pa se govori o maloruščini in o velikoruščini ? Ali je kdaj kdo govoril o ,malej ruščini' ?“ Gotovo ni. Ali besedi ,maloruščina' in ,velikoruščina' izvajati je od substantinov Malorus in Velikorus, kteri imeni ne značita malega in velikega Rusa, nego sta imeni dvema narodoma. Poglejmo si še izvedenki ,Novomeščan‘ in ,malomeščan‘. Prva je dobra, ker ona ni izvedena iz ,novo mesto' nego iz ,Novo mesto', kar je ime dolenjskemu mestu. ,Novo mesto' pa sta besedi tako tesno zvezani, da obe vkup znamenujeta samo jedno stvar in od takih substantivov z atributom smejo se izvajati nove besede z različnimi sufiksi. Od ,malo mesto' pa tega ne smemo, kajti atribut .malo' se substantivom ni tako tesno spojen, da bi oba vkupe značila. jeden pojem; ,malomeščan' bila bi zaradi tega nepravilno skovana beseda, ker nje drugi del ,meščan' tudi samo-stalno rabi. Za pojem .Kleinstädter' ustvaril si je narod besedo ,malomestnež‘, v kterej drugi del ,mestnež' sam za sebe nič ne pomenja, pa je zato izvedena zloženka pravilno napravljena,
Iz navedenih prftnerov da se posneti tretje pravilo za izvedenke iz determinativnih zloženk. Ako je determinativna zloženka ime kakej stvari, npr.,Malorus', ali pa ako sta substantiv in atribut tako tesno spojena, da tvorita en pojem, in znamenujeta no-men proprium, premda zloženka sama za sebe ne rabi, npr. *novo-mesto iz ,Novo mesto', tedaj se mogö iz takih zloženk izvajati izvedenke s kterimkoli sufiksom, če prav drugi del tudi samo-stalno rabi, npr. ,maloruščina, Novomeščan'. Ako pa substantiv s£ svojim atributom ni nomen proprium, ondu se smejo izvajati iz njiju izvedenke samo s takim sufiksom, s kakoršnim drugi del zloženke nikdar ne rabi samostalno; npr.,mlado leto'. Iz tega nastane nerabna zloženka *mladoleto in iz te se sufiksom „ij e“ izvedenka ,mladoletje‘, ktere drugi del ,letje' sam za sebe nikdar ne rabi.
Krivo načinjene so torej zloženke in izvedenke: ,milodar' n. mili dar, ,zloraba' n. zla raba, ,praznoverstvo‘ n. prazno verstvo ali pa praznoverje, ,zločin' n. zel čin ali pa zločinstvo, ,brzovlak' n. brzi vlak, ,brzovoz' n. brzi voz, ,bistroum' n. bister um ali pa bistroumje, ,slaboum' n. slab um ali slaboumje, ,veseloigra'in .žaloigra'n. .vesela in žalostna igra, ,vesmir' n. ves mir das Weltall, ,planikrogla' n. plos-nata krogla, ,blagostanje' n. blago stanje ali pa blaginja, ,leposlovstvo‘ n. lepo slovstvo ali pa leposlovje, Tako so ničvredne zloženke ,samovlada' n. samovladje, ,samo-vladar' n. samovladnik, ,samovlast'n. samovlastnost itd.
V novejšem času čitamo posebno v novinah zloženke, kterili prvi del je beseda ,vele‘, npr. ,velevlast, veleposestnik, veleizdaja, velesila' itd. Ako bi bila beseda ,vele' adverb, bile bi vse te tvorbe kar naravnost krive, kajti v slovenščini ne veže se nikdar adverb s6 substantivom. ,pustosvat' ni od adverba .pusto' in substantiva ,svat‘, nego je postalo od ,pusti svat' t. j. svat brez posebnega posla, kakoršen je npr. posel starejšine. Boljše torej tolmačimo ,vele‘, ako trdimo da je sšžeto iz ,veleje', kteri oblik je rabil poleg ,ve-lije' od adjektiva ,velij-, -a, -e'. Z ,vele' zloženih substantivov, ki rabijo tudi samostalno, ima stara slovenščina lepo število, a oni so po grškem uzoru načinjeni. Npr. ,velel6pota' ^yalonginsia, ,veledčlanije' f^yalovnyia, Drugi substantivi pa imajo take su-flkse, da sami za sebe ne pomenjajo nič, npr. ,veledušije' utyu/.o-yv^a, ,velelčpije' iityalonntnua. Po pravilu, ktero smo gori naveli, so vsi oni z ,vele' zloženi substantivi, ki tudi samostalno rabijo, grde nakaze. Zato je treba pisati in govoriti: velika vlast, veliki posestnik, velika izdaja, veliki um ne pa ,veleum', veliki križ ne ,velekriž‘, veliko mesto ne ,velemesto', veliki knez ne ,veleknez‘, Velika Britanija ne ,Vele-britanija', velika sila ali velika država, ne pa ,velesila'. Tako pravijo tudi Francozi ,grande puissance', Italijani ,le potenze europee', Angličani ,great power'. Samo o sebi se razumeva, da vseh nakaz ni tu nismo našteli niti jih navajati mislimo v nastopnih odsekih.
2.) Substantivi se substantivi. Take zloženke so jako redke.
V	starej slovenščini nahajamo: ,ženomaži>‘ jwaixawjp, ,konječlovek'i/ innoxtycavQOf, ,b0g0Čl0VŽki' &edv&Qi»nog; srbski: ,turkovlah = turski vlah'. Jasno je, da so te tvorbe posnete po grških primerili. Nemščina ima mnogo takih zloženk, npr. sred.v.n. ,sumer-zeit, nötdurft, äbentezzen, minneliet, wehseirede'. Iz nemščine
izposodili smo si tudi znamenovanja raznih stranij sveta, kakoršna so npr. ,jugovshod, severozapad' itd. Slovenščina nadomestuje prvi substantiv redovito z adjektivom, npr. ,poletni čas, ljubovna pesen, južni yshod, severni zapad' itd. ali pa izraža to razmerje z različnimi sufiksi in prefiksi, npr. ,večerja, poletje' itd.
3.) Vežejo se v determinantne zloženke adjektivi in zaimki z adjektivi ali participi, npr. ,sleporojen‘, t. j. slep rojen. Tako zloženi adjektivi rabijo navadno samo kot atributi, npr. ,Slepo-rojen človek vzbuja naše milosrdje'. Kedar pa rabijo kot predikat, ali kot apozicija, tedaj se praviloma pišejo oddvojeno, npr. ,Ta mož je slep rojen' in ,Ta mož, slep rojen, vzbuja naše milosrdje'.
Semkaj spadajo tudi zloženke, v kterih je prvi del zaimek ,sam‘, drugi del pa je adjektiv izveden 1.) iz imenskih osnov, npr. ,samosilen‘ (*samosila), ,samovlasten (*samovlast); 2.) iz osnov neprehodnih glagolov, npr. ,samostalen‘ (sam, stati), ,samodošlec' (izvedenka iz ,samodošel' od sam in doiti), ,sanioživ-' (sam, živeti).
Zaimek ,sam‘ zlaga se tudi z vrstilnimi števniki, npr. ,samo-tretji, samopeti, samodeseti' itd. Stara slovenščina ne pozna takih zloženk, nego namesto n.sl. ,samotretji, samoosmemu, samočetrtega' reklo se je ,sam tretij, samomu osmu, samogo četverta' itd., „bysti> vidžti i samogo tretija“. V takih zvezah se ,sam‘ tudi lahko iz-ostavlja npr. ,osma Noja Sbhrani', oydoov Nwi «qpvAaf«, ,on je tiga Noe samoosmiga ohranil' Trub. —' Pravilno imajo se te besede oddvojeno pisati, torej ,sam drugi, samega petega, samemu šestemu' itd. Da so se te besede primaknile v jedno skupino, temu je kriva nemščina, ktera zaimek ,selb, selbst' zlaga z vrstilnimi števniki, npr. ,selbander, selbstdritt' itd. Da so pa te primaknenke dobile oblik pravih zloženk ,samodrug, samotretji1, to se je zgodilo po analogiji pravih zloženk, kakoršne so ,samosilen, samostalen'. Izvedenke so: ,samosilnik, samostalnost, samopašnost' itd. Od drugih zaimkov so izvedenke: ,onostranski (ona, stran), ovostranski, naše-zemski (naša, zemlja), inokrajnik (in, kraj) celokupen (cel, kup), inostranec:.
4.) Števniki sč substantivi, npr.,trpotec' (izvedenka iz ,tri' ,pot‘), ,dvopotje' (izvedenka iz ,dva' in ,pot‘), ,stoletnica1 (sto, leto), srb. ,jednoglavec' (jedna, glava), t. j. jedinec v hiši, ^roleten' (tri, leta) itd. Tudi v teh zloženkah drugi del ali ne rabi samostalno, ali pa menja svoje značenje, če rabi tudi samostalno. npr. ,tromeja' niso ,tri meje' nego kraj, kjer mejašijo tri dežele. Nespretne skovanke so: ,dvotkanina' Zwillch n. dvojna tkanina, ,trikot' n. trikotnik, ,trizvok' n. trozvočje,
g*
Prislovi se ne zlagajo sš substantivi, kakor v nemščini, če prav so i v tem jeziku take zloženke redke, npr. sr.v.n. ,woltat, iemerleben'. Tudi prislovi z adjektivom ali participom niso v slovenščini navadni, kakor v nemščini, npr. sr.v.n. ,wolveil‘. V slovenščini imajo se prislovi pisati vedno oddeljeni od adjektivov in participov, npr. tako zvani ne ,takozvani‘, visoko spoštovani ne ,visokospoštovani‘, tako rekoč ne ,takorekoč‘, vedno živ ne ,vednoživ‘, nič vreden ne pa ,ničvredenjednako misleč ne ,jednakomisleč‘, rdeče barvan ne ,rdečebarvan‘, (,rdečebarven‘ je izvedenka iz ,rdeč‘ in, barva'). Posebno jasno vidimo, da ne grč skupno pisati adverbov z adjektivi in participi, ako vzamemo particip kakega zloženega glagola. Nikomur pač ne pride na misel pisati ,rdečepobarvan‘ nego vsakdo piše rdeče pobarvan.
Kompara- Od determinativnih zloženk, v kterih je prvi del atribut ^"^““'drugega, razlikujejo se nekoliko one zloženke, v kterih se druga beseda primerja s prvo. Take zloženke so npr. ruski ,kuro-patka' t. j. ,patka (raca) kakor kura‘, tetrao perdix. (Primeri nemški, totsläf), poljski ,kuroploch‘ t. j. ,plali kakor kura‘. Prvi del je torej substantiv, drugi pa je substantiv ali adjektiv. Slovenščina se protivi takemu zlaganju. V imenih, kakoršno je npr. sr.v.n. ,totsläf, izraža slovenščina prvi del sestavljenke z adjektivom, torej ,smrtno spanje = spanje kakor smrt1. Besede pa, kakoršna je npr. ,snegobel‘ t. j. ,bel kakor sneg‘, nadomestuje slovenščina raje z odvisnimi kompoziti ter pravi ,snežnobel‘. Najbolje pa je, da se govori in piše: spanje kakor smrt in bel kakor sneg. Take zloženke tudi drugi jeziki tako izražajo npr. franc. ,blanc comme neige“, ital. ,bianco come la neve‘. Omenjamo koj na tem mestu, da so mnoge komparativne kompozicije tudi odvisne ali pa posesivne, b) odvisna Druga vrsta hipotaktovskega razmerja je ona, kjer prvi del ko“pa°zl' zloženke nadomestuje kak odvisen sklon. Ta način zlaganja zovejo sanskrtski gramatičarji tatpuruša. Kakor pri determinativnih zloženkah, tako je tudi pri odvisnih prvi del oni, ki določuje in drugi je oni, ki se določuje. Vežejo se substantivi sö substantivi. Prvi del ima osnovni oblik, t. j. končuje se na ,o‘ ali ,6“, drugi del pa ima različne suflkse. ,bratuč§dT>‘ poleg ,bratučedo in bratučeda' äötlqondig, je morebiti primaknenka, ktere prvi del je dat. sing, od ,brati>‘; ,do-muzakonbniki' oixovönos isto tako, a prvi del je gen. sing. — Drugi del odvisnih zloženk je vedno kako ime, izvedeno iz glagolske osnove. Ako se zloženka razkroji v svoja dela, stopi prvi del v kak
odvisen padež. Nekteri učenjaki baš zaradi tega, ker je drugi del redovito izveden iz glagolske osnove, ne smatrajo njega za pravi nomen, nego trd6, da je to verbalni oblik. Po tem takem bi bil prvi del zloženke namestnik onega padeža, kterega zahteva do-tični glagol. Npr. v zloženki ,branovlek‘ je drugi del ,vleki'. To pa je iz osnove glagola ,vleči“, ki zahteva objekt v akuzativu, ,vleči brano“. Prvi del zloženke ,brano“ y osnovnem obliku, bi bil torej namestnik akuzativa. Od zloženke ,glasonoša‘ nuntius je ,noša‘ iz osnove glagola ,nositi“, ki zahteva objekt v akuzativu. Osnovni oblik ,glaso‘ substantiva ,glas‘ bil bi torej namestnik akuzativa. Miklošič nasprotno trdi, da so tudi obliki, kakor: ,imi.‘ od ,imčti‘, ,dčj‘ od dčti, ,ben>‘ od brati, ,metT,‘ od metati, ,deri>‘ od drčti itd., postali nomina substantiva, ki zahtevajo objektivni genetiv. V zloženki ,lihoiim>“ je ,inn>“ substantiv, ki je postal iz glagolske osnove ,imč‘ z nastavkom ,t>‘, pred kterim je ,č‘ izpal, in ki sam za sebe ne rabi, ki pa zahteva v zloženki genetiv; ,liho‘, osnova od adjektiva ,litri,“ redundans, nimius, torej nadomestuje objektivni genetiv. V ,zlodčj‘, je ,dčj‘ substantiv iz glagolske osnove ,dč‘ in zahteva objektivni genetiv, kterega nadomestuje osnovni oblik ,zlo‘ od substantiva ,zlo‘ ma-lum. Isto se dogaja v zloženkah: ,vinoberi>‘ (trgatev), ,vodomet“, ,kozoder‘ itd.
Ako je drugi del odvisne zloženke izyeden iz osnove neprehodnih glagolov, tedaj je jasno, da je prvi del namestnik pridevniškega genetiva, npr. ,listopad‘ October; ,pad‘ je iz osnove neprehodnega glagola ,pasti“, torej ,listopad‘ = padanje listja; ,glavo-bolja1; ,bolja‘ je iz osnove glagola ,bolčti‘, torej ,glavobolja‘ = bolezen glave; ,vodotok“ canalis; ,tok‘ je iz osnove glagola ,teči“, torej ,vodotok“ = tok vode.
Često pa stoji prvi del zloženke tudi namesto kakega drugega sklona, npr. ,kolovrat“ = ki se vrti v kolesu, ,domorodec1 =* ki je rojen na domu, ,hribolazec“ = ki lazi po hribih, ,solncokret“ (helianthus) = ki se obrača k solncu, ,križepotje‘ = potje navskriž, Kreuzweg, ,uholez“ (forficula auricularia) = ki leze v uho.
Po istih zakonih, kteri vredijo za determinativne kompozite, vladajo se tudi odvisne žloženke. Drugi del zloženke nasploh ne sme biti samostalna beseda. Tako npr. v besedah ,bogorodica‘ &SOTÖXOS, ,vojevoda‘ aroarr^og, ,bolhober‘ pulices colligens, ,glaso-noša1 nuntius, ,rokopis“, ,čudotvorec‘ &avnaiovQy6s, drugi del: Rodica, voda, ber, noša, pis, tvorec“ sam za sebe ne rabi nikdar. Drugi del torej treba, da ima svoj sufiks, ki ga loči od substan-
tiva, ki samostalno rabi. Taki sufiksi so: 1.) ,i>' kot primarni sufiks pristavlja se glagolskemu korenu: npr. ,vinog)-ad‘ (v novej slovenščini odpada sufiks ,1), ,vodomet, kolovoz1, (to ni ,kolo' in substantiv ,voz' der Wagen, nego drugi del ,voz‘ je koren glagola .voziti* in zloženka pomenja ,pot, po kterem se s koli vozi'); ,Bogoljub', ,dobrotvor‘, ,kozoder' itd. 2.) /h' kot sekundarni sufiks pristopa drugemu delu, ki je samostojen substantiv npr. ,bratučed(i>)‘ iz ,brati. -f- čedo—i>'; 3.) ,ja‘. npr. ,pismonoša' iz ,pismo-j-nosi -f- ja, senokoša, glavobolja' iz ,glava -f-bolč -j-ja'. 4.) ,i.ci>, ec', npr. ,domorodec, čudotvorec, zločinec, hribolazec, ognjegasec';
5.) ,ije, je', npr. ,križepotje'; 6.) ,i.ka, ka‘, npr. ,mišelovka, sviloprejka'; 7.) ,ikt, ik, rokodavnik', 8.) ,ica‘, npr. ,bogorodica, konjekradica'. Nahajajo se morebiti še zloženke z drugimi sufiksi.
Ako pa je odvisna zloženka taka, da nje drugi del rabi tudi kot samostalna beseda, ondu znači ta zloženka ime kakej stvari. Npr. srbski ,gorocvet‘ ne znači vsakega ,cveta v gori', nego je ime nekej cvetlici, ki se imenuje adonis vernalis, Frühlingsadonis; ,vinotok' npr. je ime mesecu, ne pa ,tok vina'; namesto ,vinotok, in ,vodotok' reče se bolje ,vinotoč' in ,vodotoč' v značenji Wein-scliauk, Wasserleitung. V besedi ,vinograd' drugi del ni sub stantiv ,grad' Schloss, nego osnova glagola ,graditi' bauen, ,o-gra-diti' einzäunen.
Tudi substantiv ,poli.‘ (polu) se veže se substantivi, vender treba, da imajo ti substantivi take sufikse, da samostalno ne rabijo, npr. ,poluletje, poluvžrje, poluvčrec, poludi.nevi.ni. (izvedenka iz poli. di.ni,). poludi.nije, poluki.blije, polunoštije (polnočje), polu-nočnica, poluspadije in poltspandije, polkrožje', ne pa ,polkrog“; ,poldan, poldne, polnoč, polnoči' so primaknenke. Vse druge zloženke s ,polu' so tuje blago ter niso zloženke, nego primaknenke ter vže zaradi tega ne bi smele imeti oblika ,polu‘, ki rabi starej slovenščini samo v pravih zloženkah, nego oblik ,pol‘; v primak-nenkah namreč odpada vokalski končaj. Namesto, da se veže substantiv ,poh>' se substantivom, naj se nadomestuje substantiv ,poli.‘ z adjektivom ,polovični' ali pa z adverbijalnim razmerjem .na pol, po poli', ali pa naj se drugi substantiv postavi v genetiv. Namesto ,polfunt' naj se torej reče pol funta, namesto ,pol-učenjak' polovični učenjak, na mestu ,pol(u)brat' pravimo po poli brat. Često daje se ,pol' zamenjati z drugimi atributi. Tako npr. je Halbgott ,mali bog', Halbdunkel ,somrak', Halblaut ,zamolki glasnik', ,polsopran' srednji sopran itd.
Pravilno izvedeni so adjektivi iz osnov besede ,poh.‘ in kakega substantiva, npr. ,pol(u)leten‘ halbjährig od .pob,' in ,leto‘ ,pol(u)krožen‘ halbkreisförmig od ,poh>‘ in ,kr$gi‘. Nepravilne pa so zloženke, iz ,pol‘ in kakega samostalnega adjektiva ali parti-cipa sestavljene. Namesto ,polsvitel‘ treba je pisati na pol s vi tel, namesto ,položgan‘ recimo na pol ožgan. Slednjič se veže ,poh,‘ tudi z vrstilnimi števniki, npr. ,poldrugi, poltretji' itd.
V	istem razmerji, kakor substantivi se substantivi, vežejo se odvisno tudi substantivi z adjektivi, npr. ,iskrometen‘ = ki meče iskre, ,čr voj eden' = od črvov izjeden, ,Bogoljub* = ljub Bogu, ,zim(o)zelen‘ = po zimi zelen, ,vragometen‘ = vragomi, metomi. = od vraga metan, ,očeviden‘ = ki se lahko z očmi vidi.
Dalje vežejo se odvisno adjektivi sš substantivi, npr. ,siro-Vojedec‘ = ki je sirovo, ,dobrotvor‘ = ki tvori dobro ali tvori-telj dobrega, ,zločinec'= činitelj ,zla‘ ali ,zlega'; ,višegrad‘= grad na višini (više je osnova komparativova od adjektiva ,vis-ok‘). Semkaj spadajo tudi one zloženke, sestavljene sš zaimkom ,sam‘, kterih drugi del je izveden iz osnove kakega prehodnega glagola, npr. ,samohvalec‘ = hvalitelj samega sebe. — V zloženkah krivogled' in krivogledec sta ,gled' in ,gledec' imeni izvedeni iz osnove prehodnega glagola ,gledati'; ,krivo' torej ni adverb, nego zastopa odvisni sklon, kterega zahtevata substantiva ,gled‘ in ,gledec' (.krivogled' je pa tudi posesivni kompozit, o čemer bodemo pozneje govorili).
Konečno vežejo se adjektivi z adjektivi, npr. ,samogolten' = ki bi samega sebe pogoltnil, ,samoraški'= ki iz samega sebe raste, ,inoroden' = v tujini rojen, ,vseveden' ■= ki vse ve, ,vse-možen' = ki vse more. Ako je drugi adjektiv imenska osnova, tedaj ga prvi del določuje, kakor da je kak adverb, npr. ,temno-siv, velelep'. Včasih godi se to tudi pri glagolskih osnovah npr. ,dobrodošel'. Adjektivi in participi ohranjajo svoj gramatski oblik. Imenske osnove adjektivov rabijo tudi samostalno.
Jasno je, da postajajo tudi iz determinativnih kompozitov izvedenke z različnimi sufiksi, npr. ,vratolom, vratolomen, vratolomka, vratolomstvo; krvotok, krvotočen, krvotočina; mironosen, mironos-nik, mironosnica'. — Precejšnje število izvedenk naveli smo vže gore, ko smo naštevali sufikse, ki se pritikajo odvisnim zloženkam.
Ako si ogledamo odvisne zloženke v starej slovenščini, jasno nam bode na prvi pogled, da je gradeči take zloženke posnemala grške uzorce. Velika večina odvisnih zloženk v starej slovenščini je načinjena kar od besede do besede natanko po grškem
uzoru. V isto napako zabrela je tudi nova slovenščina. Književniki slepo prevajajo nemške zloženke in torej se ni čuditi, da nam je jezik izkvarjen z nestvori, ki žalijo uho. Med primeri, ktere hočemo tu navesti, je morebiti nekaj takih, ki se mogö braniti in ki niso baš protivni zakonom, ktere smo gori ustanovili. Ker pa slovenščini nasploh ne prijajo zloženke ter se lahko zamenijo se spretnejšimi izrazi, naj se omenjajo v družbi tistih, ktere so očevidno krive.
,Barvo tisek'11. ti s ek z barvami ali šaren tisek, Farbendruck, ,bogoudoden' 11. ugoden b og u.
,Črevobol‘ in vse druge zloženke z ,bol‘ n. bolečine v črevih, glavi, trebuhu itd. Kopf-, Bauchschmerzen. ,Davkoplačevanje. davkoplačevalec“, Steuerzahler, nam. plačevanje davkov, plačevalec davkov, ,delodajalec', Arbeitgeber, n. (toijalec dela, kakor jemalec dela ne pa ,delojemalec,1 ,delokrog' Wirkungskreis, n. posel, področje, ,deželnobi(’en‘ landesüblich, n. o biče n v deželi, ,deželo-kvaren' landesschädlich, n. kvaren deželi, ,domoliod' Heimgang, n. vrnitev v domovino, ,domotožnost‘ Heimweh, n. čežnja za domovino, ,domovinoznanstvo' Heimatkunde, n. nauk o domovini. Isto tako niso nič vredne vse ostale sestave z besedo ,znanstvo' npr. ,jezikoznanstvo, n. jezičarstvo itd., ,drevored' n. šetališče, ,dušebolen' n. na duši bolan. ,Grlasosklad' n. soglasje ali vsaj sklad glasov ali glaso-skladje, ,glasoštetje‘ Stimmenzählung n. štetje glasov, ,grozovlada' Schreckensherrschaft nam. grozna vlada ali g r o z ov 1 a d j e.
,Jugoslovan, jugoslovanski' n. Južni Slovan, južnoslovenski. ,Kolodvor' n. stani ca, it. ,stazione‘, fr. ,la gare‘, ,krasoveda' n. veda o krasoti, nauk o krasoti, nauk o tem, kaj je krasno. Tako bi trebalo iztisniti i vse druge zloženke, kterih drugi del je ,veda‘.
,Lokostrelec' Bogenschütze, n. strelec z lokom (tako tudi strelec s puško; za ,Scheibenschütze' moglo bi se reči ,tarčar‘, za ,Scharfschütze* zadostuje vže sama beseda ,strelec'), ,lunostroj' lunarium, smešna beseda. Ako vže ostane ,luna‘, pustimo primerno mesto tudi, lunariju'. ,letograd' Sommerschloss, n. poletni grad, ,ljudovlada' n. narodna vlada, ,lepo-govornik' n. ,s i j a j e n govornik, prim. fr. ,orateur elegant'. ,Mirodvor' nepotrebna skovanka za pokopališče ali grobišče, poleg tega pa še nepravilna n. dvor miru.
,Ovrhovoditelj‘ Executionsführer, n. izvršitelj ali izvršnik. prestolonaslednik' Thronfolger, n. naslednik na prestolu, premda vže ,naslednik' zadostuje, ali pa se reče ,cesarjevič, kraljevič naslednik'; ,parovoz, parobrod' Dampfwagen, Dampfschiff, n. parni voz, parni brod, ali pa parnjača, par o hod, paroplov.
,Ribolov' Fischfang, n. ribarstvo; ,ptičelov'n. ptičarstvo, ,rakolov' n. račarstvo itd. ali pa ribja, ptičja, račja lov itd.
jSlavohram' n. hram slave, ,samospev, dvospev, trospev' n. pesem za jed n o grlo, dve grli, tri grla itd. ,Moški četverospev' n. pesem za četiri moška grla; ,samomorilec' n. sam o moreč; ,slonokost‘ n. slonova kost; ,spevoigra' n. i g r a s p e tj e m ali p e t a igra. ,Samozaložba' n. izdanje o lastnem trosku; ,stranpot' n. stranska pot.
N. ,telovadba' recimo ,gimnastika', ako ne vemo spretnejše besede.
Isto tako opustimo ,trivoglomerstvo‘, pa recimo ,trigonometrija'. ,Veronauk, verozakon' d. verski nauk, verski zakon, ali pa nauk vere, ,veroborilec' n. borilec za vero; ,visoko-mer‘ in ,toplomer' sta besedi sestavljeni iz adjektivov ,visok' in ,topel' in substantiva ,mer‘, namesto iz substantivov ,višina' in ,toplina', ter bi imeli glasiti višinomer in toplinomer; ,volnopredica' Wollspinnerin, n. volnoprejka; ,vodozdravil-nica' Wasserheilanstalt, n. vodna zdravilnica; ,vinopivec' ne vredi nič, če prav pozna narod besedo ,Vodopivec'. Ali ta beseda je nomen proprium, ne pomenja pa nikdar onega, ki ,pije vodo'. N. ,vinopivci' reče se ljudje, ki vino pij ö, ,vinoreja' n. vinarstvo in tako tudi vse druge ,reje' npr. ,sadjereja‘, n. sadjarstvo, ,živinoreja' n. živinarstvo;
,vseučilišče' n. visoke šole.
,Živinozdravnik' n. zdravnik za živino, ,zobozdravnik' n. zobar, ,železolivarnica' n. livarnica železja, ,zemlje-krog' n. zemeljski krog, ,zlatotkalec' n. tkalec zlatnine, fr. fileur d’or; ,žitotrštvo' Getreidehandel n. trštvo se žitom.
Besede, ktere smo tukaj naveli, so samo nekak cvetnik naj-navadnejših nestvorov, ki se bohotno šopirijo v knjigi. Bez števila jih je v navadnem življenji, posebno pa v političnih novinah.
Neka posebna vrsta zlaganja imenuje se posesivna, ali kakor jo imenujejo sanskrtski gramatičarji ,bahuvrihi‘. Posesivne ime- cya. nujejo se te zloženke zato, ker značijo, da ima kdo ono, kar je
povedano v obeli delili zloženke. Vse take. zloženke so adjektivi ali pa substantivovani adjektivi. Adjektiv .pesoglav1 torej znači, da ima kdo pasjo glavo, ,belook‘, da ima belo oko, ,triglav‘, da ima tri glave. Nekteri gramatičarji mislijo, da so se zloženke te vrste zgostile iz posesivnega stavka, ki se ima rešiti s participom ,imajoč‘ npr. .dolgovrat = dolg vrat imajoč1. Miklošič trdi, da so posesivne zloženke postale iz primarnih determinativnih in odvisnih zloženk s tem, da jim se je priteknil sekundarni sufiks Primarne zovejo se one zloženke, ki so postale neposredno iz poj edinih delov zloženke in take zloženke so baš vse do sedaj imenovane vrste zloženk. Posesivne zloženke pa se imenujejo sekundarne, ker so izvedene iz primarnih. Prvi del posesivne zloženke ima osnovni oblik na ,o‘ ali ,e‘; drugi del pa dobiva sufiks ,1/, pred kterim osnovni končnik odpada, npr. ,zlatorog' je postal iz ,zlati' in ,rogi/ = ^zlatorogi,, ktera beseda pa ne rabi samostalno v značenji ,zlat rog‘. Ako se pritakne tej zloženki še sekundarni sufiks ,i/, pred kterim odpada prvotni sufiks, tedaj do-bodtmo: ,zlatorogi, -j- t. = zlatorogi/, nsl. ,zlatorog*, ki je substan-tivovan adjektiv ter je ime nekej bajevitej živali. Istotako postaje iz ,gola glava1 prvotna zloženka, *golog]av;i; in drugotna .gologlavi/ nsl.,gologlav'; iz ,jedno oko1 ,*jednooko! in jednooki* nsl. .jednook1. Iz teh primerov je videti, da primarne zloženke jeziku v resnici niso rabile, kajti zloženk ,gologlava = gola glava1, ,jednooko = jednooko1 slovenščina ne pozna. Zlagajo pa se 1.) adjektivi se sub-stantivi, npr. ,brzonog, dolgorök, zlatolas1. Tudi števniki se zlagajo se substantivi npr. ,četverogub‘ vierfach, nsl. ,guba‘ Falte. — ,Trizob1 tridens, ,trinog1 tripus so posesivni adjektivi, ki so postali substantivi, ,samorog1 iz zaimka jSam1 in ,rog;. Primarne zloženke so determinativne, npr. ,*zlatolasi> = zlati, vi a si/. 2.) Zlagajo se substantivi s6 substantivi npr. ,volkodlak1 iz jVolk1 in ,dlaka1, ,pesoglav1 iz jpes1 in .glava1. Primarne zloženke so odvisne, npr. ,*pesoglava = glava psa1.
Naravno, da se tudi od posesivnih zloženk tvorijo izvedenke z različnimi sufiksi, npr. ,hladnokrven1 (*hladnokrv), ,novoverec! (*novovčr), ,samoglaven‘ (samoglav), ^elolasast1 (belolas), ,goro-stasen1 (gorostas), ,dvoličen1 (dvolik), ,belouška1 (belouh). Kakor vidimo iz prvih dveh primerov, nektere posesivne zloženke niti ne rabijo, pač pa besede iz njih izvedene.
Mnoge zloženke dade se tolmačiti različno. Npr. samorasel1 lahko je i determinativna i odvisna zloženka, kakor jo hočeš tolmačiti, ker pomenja i onega, ,ki sam raste1 i onega, ,ki sam
iz sebe raste'. Miklošič navaja besedo ,samouk' v Gram. II. 381 med determinativnimi zloženkami, p. 387 pa med odvisnimi. Na prvem mestu gre tolmačiti, da je ,samouk' = ,oni, ki se sam uči', na drugem, daje ,oni, ki samega sebe uči1; ,kuropioch' (t. j. kuro-plali) navaja se na strani 383 med determinativnimi, na strani 393 med odvisnimi zloženkami; ,knezoškof je lahko = ,knez in škof, ali pa tudi ,pokneženi škof.
Ako se zveže več nego dvoje besedij v jedno zloženko, ondu se imenujejo take zloženke decomposita. Grimm Gr. II. 927 ff. — Takih besedij slovenščina ne pozna. Tudi v srednjej nemščini bile so take besede redke. V novej nemščini pa so začeli graditi besede, ki so zložene iz cele vrste besedij. Ni čudo, da so tudi Slovenci začeli krpati take besede, da bi čim vestnejše pojem nemškega dekompozita izrazili se slovenskimi besedami. Ali tu so obtičali. Da več kot dve besedi ne moreta biti v jedno celoto zloženi, to je vsakdo čutil. Ostal je torej zadnji substantiv samostalen, a sprednji pretvorili so se v adjektive in sicer posesivne adjektive, ki so se zložili v odvisno kompozicijo. Tako so postali izrazi za ,Staatseisenbahngesellschaft, državnoželezniško društvo', za , Bienenwachskerzen, čebeln o voščene sveče', ,Landtagsverhandlungen deželnozborske razprave' itd. Takih nakaz pa slovenščina kratko in malo ne trpi. Posesivni adjektivi ne zlagajo se v determinativne in odvisne zloženke, zatorej je treba reči namesto ,državnoželezniško društvo' društvo državnih železnic (fr. ,compagnie des chemins de fer de 1’etat', it. ,com-pagnia delle ferrovie di stato'), namesto ,čebelnovoščene sveče' reci ,syeče iz čebel n ega voska', n. .deželnozborske razprave' razprave deželnega zbora itd.
Imena ne zlagajo se samo z imeni, nego tudi s prepozici-jami. Predno govorimo o zloženkah, sestavljenih iz imen in pre-pozicij, treba je da nekoliko besedij izpregovorimo o prepozicijah. Prepozicije so ali ,prave1, ki so postale iz zaimenskih osnov (Bopp [Vergl. Gr. III. 487.] Weber [Ind. Stud. II. 406], J. Grimm [Wort. I. 50.] in Schoeman [Redetheile 142] mislijo, da so prepozicije glagolski koreni; Pott trdi, da so sui generis.) ter zaznamujejo v stavku razmerje subjekta do objekta, ali pa so neprave, ki so postale iz imen. Prave slovenske prepozicije so: ,v, vz, do, za, iz, k, na, nad, o, ob, od, po, pod, pri, pro, proti, prö, prčd, raz, s (v značenji lat. ,de‘, in lat. ,cum‘), ,u‘. Te besede bile so prvotno adverbi in nekatere imajo še sedaj adverbijalno značenje.
V	zvezi z glagoli postale so prefiksi. Kakor se korenom na koncu
Decom-
posita.
Prepozicje.
Prepozici-
jonalna
kompozi-
cija.
pritikajo sufiksi, kteri značenje korenovo določujejo, tako se tudi pred korene pritikajo prefiksi, kteri se s korenom tesno spoje in predrugačijo njegovo značenje. Slednjič spajajo se predlogi tudi z imeni v istem značenji, kakoršno imajo prepozicije pred izvestnim sklonom imenskim. Govorimo najpreje o poslednej vrsti kompozicije.
Ako razrešimo zloženko ,podbradek' v njena dela ,pod‘ in ,brada', osvedočimo se, da ,podbradek' pomenja ono, kar je ,pod brado'; ,brezbožen' je adjektiv, ki znači onega, ki je ,brez boga', ,napota' je to, kar je ,na potu', ,oglav' je to, kar je ,okolo glave1 itd. V zloženkah opravlja torej prepozicija isto službo, kakoršno ima pred substantivom v iz vestnem sklonu. Zato pa se ta vrsta zlaganja imenuje prepozicijonalna. Nekteri učenjaki mislijo, da so se zloženke te vrste zgostile iz sintaktičnih zvez; ,narokvica' armilla je torej postala iz stavka: ježe na raku jesth' = ,ker je na roki'. Ker je prvi del, namreč prepozicija, neskloniv, ohranja tudi v kompoziciji neizpremenjen svoj oblik, npr. ,u-bog‘, ,za-gorje‘, ,pri-ročen‘. Izjemoma izpreminja se nepravi predlog ,sr6di' — morebiti baš zato, ker je postal iz imenske osnove — v ,srčdo' po analogiji imenskih osnov, npr. ,srčdovečen' mediae aetatis. Drugi del zloženke dobiva vselej svoj poseben sufiks in kakor pri drugih vrst ali kompozicije, tako tudi pri prepozicijonalnej ime ne sme rabiti samostalno. Izjeme so svojstvu jezika protivne. Npr. v zloženki ,naramen‘, drugi del ,ramen' sam za sebe nima nobenega značenja, pač pa sestavljen s prepozicijo ,na‘. Npr. ,na-ramni koš'. V ,dovoljen', ,zadovoljen' contentus, ,voljen' samo za sebe ne rabi. Isto tako ne: ,glavje' v besedi ,vzglavje', ,goreč' v besedi ,podgorec', ,letje' v substantivu ,proletje' itd. — Imena z ,brez' in ,u' zložena, tvorijo se prav tako, kakor posesivne zloženke. Zato jih nekateri prištevajo posesivnim zloženkam; od teh pa se razlikujejo po tem, da so posesivne zloženke sestavljene iz dveh imen, prepozicijonalne pa iz prepozicije in imena. Sufiks je sekundarni ,t>‘, npr. stsl. ,bezbogT>' a&eog iz ,bezbog(/i>)T>‘, nsl. ,ubog' iz ,ubog(V)’i,‘. Večini s prepozicijami ,brez' in ,u' zloženih besedij ne rabijo ti posesivni obliki, nego samo njihove izvedenke, npr. od ,*brezglas', ,brezglasje‘, od ,*pobog‘, ,pobožen', od ,*bezzakom,‘, ,bezakoni.niki‘, nsl. ,brezzakonik‘. Sufiksi, s kterimi se tvorijo prepozicijonalne zloženke, so jako različni. Se sekundarnimi sufiksi izvajajo se iz zloženk nove besede, npr. iz ,po-pot-i)m>' (nsl. ,popoten') je nastal sä sufiksom ,ikT>' substantiv ,popotnik', iz ,na-rami,m.‘ (nsl. ,naramen‘) se sufiksom ,ica' ,naramnica', iz ,ponočen' ,ponočnjak' in dalje ,ponočnjaštvo‘, iz ,po-seben' ,posebnež,
itd. V novej slovenščini zlagajo se ti-le predlogi z imeni: ,brez' npr. ,brezen' (,brez -j- dtno -f i‘), ,do' npr. ,dokolenice‘ (,do -j- koleno -f~ ica'), ,iz‘ npr. ,iznotrica‘, morbus internus (,iz -j- atrb -f- ica‘),
,na! npr. ,navzočen‘ (,na -j- vz -|- oko -(- tnri.‘). Iz tega primera se vidi, da se tudi dve prepoziciji lahko zlagata z jednim imenom v zloženko. — ,o‘ npr. ,ozimje‘, ,po‘ npr. ,ponedelnik‘, ,Posavec1,
,poa‘ npr. ,podzemen', ,pred‘ npr. ,predmestje“, ,pri‘ npr. ,pritli-kovec‘, ,pro‘ npr. ,pročelje*, triclinii pars., ,raz‘ npr. ,razkrižje‘,
,s‘ npr. ,sokrvica', pus, ,u‘ npr. ,uljuden‘ , ,za‘ npr. ,zagorec',
,med' npr. ,medvodje‘, ,od‘ npr. ,osoje', locus opacus, ,prčko' npr. ,prčkoramnica‘, ,sredi' npr. ,sredopostje‘, ,vz' npr. ,vzglavje'.
Nektere zloženke imajo drugi del tak, da tudi samostalno rabi. Taki besedi sta npr. ,pomorje, primorje'. A ti besedi postali sta iz ,pomorije! in ,primorije' se sufiksom ,ije‘; ,morje' pa je iz korena ,mor' in sufiksa ,jo (je)'; ,priklet' Vor h aus je iz ,pri + kletb + sekundarni i = prikleti' mase. gen. ,somrak' je po vsej priliki verbalna osnova, ,predpekel, predpust, sredleto in sred-post' so novejše tvorbe, ktere ne odgovarjajo svojstvu slovenščine, nego so primaknenke, prevedene iz nemščine.
Razven imen zlagajo se tudi glagoli in sicer 1) z imeni
2.) s česticami.
Z imeni se glagoli jako neradi zlagajo. Stara slovenščina insiagoiuio-po njenem utekanji tudi ruščina imata veliko število takih, po *“ln* grškem uzoru načinjenih glagolov, npr. ,inkonopisati' tixmojpaqil*, ,bogomoliti, kostolomiti, rakovoditi, rakotvoriti, blagosloviti, blagomažfcstvovati ätänaya&th, velikomadrovati, dobrodčlati «5-notth, gospodosloviti xvpioXoyiiv, grobokopati, grčhopadati peccare, dhigotripeti /jaxQo&vfiüv, dobrodčjati einotth, zakononaslediti, zakonopolagati leges ferre, zakonoprčstapati, idoloslužiti idola colere, kamenovrigati Xi&oßolth, plodoroditi, plodonositi' itd. Od takih glagolov so izvedeni substantivi npr.: ,ikonopis, bogo-molja Gotteshaus, kostolomje, rökovodstvo, blagoslov, gospodo-slov, bogoslov' itd., ki so samo navidezno zloženke. — Takih glagolov in iz njih izvedenih imen ne trpi nova slovenščina, ter jih književniki ne smejo graditi. Nasprotno pa se izvajajo tudi od zloženih imen glagoli npr. od ,kolovrat, kolovratiti' od ,vrato-lom, vratolomiti se' itd.
Navadno pa se glagoli zlagajo s prepozicijami kot prefiksi. Giagoliiio-Ti prefiksi spoje se z glagolsko osnovo tako tesno, da stvoriženi 8 pre‘
. .	policijami,
novo osnovo, ter jej promene značenje jako različno. Tako npr. znači praefix ,za' 1.) pomikanje za kako stvarjo ,zastati', 2.) po*
mikanje v kako stvar ,zabresti, zagovoriti se/, 3.) kako napotje ,zadržati, zazidati', 4.) začetek dejanja ,zadremati, 5.) kako izgubo ,zagospodariti*, 6.) zvršetek dejanja ,zaklati'. Čestokrat pa prefiks nima druzega posla, kot ta, da dejanje imperfektivnega glagola perfektivuje npr. ,roditi se, naroditi se‘.
Prepozicije, s kterimi se zlagajo glagoli so le-te: 1.) ,v (vi)' npr. ,vtekniti‘, 2.) ,vz (vi.zi,) npr. ,vzdigniti, vzdati' dvaäi, 86rai in Atvididovai, vzbujati', 3.) ,do‘ npr. ,dovesti, donositi, dopovedati, 4.) ,za‘ primere glej zgorej, 5.) ,iz (izri,)‘ npr. ,izliti, izpiti se', 6.) ,na' npr. ,navezati, naučiti, nagnjiti, naloviti, najesti se, naroditi se', 7.) ,nad (nadi>)‘. Glagoli s to prepozicijo zloženi, izposojeni so iz hrvaščine, npr. ,nad viti se sich vorüber winden, nadistojati imxel<T&ai instare, nadvladati überwältigen,
8.) ,o, ob (obi>)‘ npr. ,obviti, obiti' beschlagen, obriti', 9.) ,od (oti,)' npr. ,odvaditi, odvečerjati, odmevati' resonare, 10.) ,po' npr. ,popijati, podirjati, pomniti, poloviti, popisati, posloveniti', 11.) ,pod (podi)' npr. ,podkovati, podjeti suscipere, podkupiti' bestechen (= heimlich kaufen), 12.) ,pri' npr. ,privabiti, prigospodariti, prigrizti, prismoditi'; 13.) ,pro' npr. ,probosti, provesti (čas), prodati, proigrati, progledati, proglasiti, prostreti', 14.) ,pre (prč)' npr. ,prebroditi, prebiti (pröbyti) manere, preložiti, pretvoriti, preminiti, preupiti, prenajesti se, prebledeti', 15.) ,raz (razi)' npr. ,razvezati, razbeliti', 16.) ,s (st>)‘ cum npr. ,zbrati, zbosti', 17.) ,s (si>)‘ de, npr. ,sšgnati' depellere, 18.) ,u' npr. ^bežati, ubiti' occidere.
Ako se je prefiks z glagolom tako tesno spojil, da skoro ne čutimo več, da je glagol vže zložen, pristopa pred njega lahko še drug prefiks npr. ,pozabiti (po, za, biti), prenarediti (pre, na, rediti), spremeniti, izpromeniti (s = iz, pre = pro, meniti), ponamestiti (po, na, mestiti), spokoriti se (s = iz, po, koriti se), odvzeti (od, vz, j§ti), preporoditi (pre, po, roditi)'. — Od takih osnov, z dvema prepozicijama zloženih, verba simplicia ali ne rabijo npr. ,meniti, mestiti, koriti', ali pa s prefiksom pomen celo prominjajo npr. ,roditi' gebären, ,preporoditi' pa samo v prenesenem zmislu.
Z drugimi, nego gori navedenimi prepozicijami se glagoli ne vežejo. Tak prepozicije so: 1.) prave: ,k, nad, niz, proti, pred, črez';
2.) neprave: ,ven, (vi.m.), okolo, okrog, med, preko, srčdi, mimo, stran, zoper' itd. Glede na prave prepozicije omeniti je, da se v slovenščini ,k' nikdar ne zlaga z drugimi besedami; ,nad' z glagoli zložen, je hrvatskega izvora, npr. ,nadvladati' superare, ,nad-gledati, nadzirati' inspicere, ,nadgovoriti' lingua vincere, ,nad-
živeti' überleben, ,nadkrivati' von oben zudecken. Slovenščina zamenjuje to prepozicijo s kako drugo in pravi, pregledati n. ,nadgledati‘, pokrivati n. ,nadkrivati‘, preživeti n. ,nad-živeti', napisati n. ,nadpisati‘.
Cisto napačna pak je raba glagolov sestavljenih z drugimi prepozicijami npr. ,protigovoriti, predstavljati, okolohoditi, ven-metati, mimoiti, zoperstavljati se, skozihoditi' itd.
Istina je sicer, da ima stara slovenščina veliko število glagolov, sestavljenih s takimi prepozicijami, a take zloženke na-činjene so po grških uzorih in protivno svojstvu sloveščine. Taki glagoli so npr. ,bezakonovati' dvnuth ,bezvr6meniti‘ axuiin'iodai, ,bezdCli.stvovati( annuxrkh, ,bezdušbstvovati' äipvplr, ,bezokovati‘, ävuKTxvvzEiv, ,bezočsr.tvovati‘ idem; ,bezumiti‘ amentem esse, ,bez-umovati' idem; ,bespečalovati' curis vacuum esse. — Ti glagoli pa so vsi izvedeni iz prepozicijonalnih zloženk npr. ,bezakonije, bezdeli.m,. bezoki' itd. ne pa zloženi iz prepozicije in glagola.
,mimovesti‘ naodyav, ,voditi, iti, nesti, piliti', rmgucpšgta&ai, ,mimotešti' nmarn^u» itd.
,nadtiti4 invadere, ,nadi.ležati‘ intxüo&ai, ,nadr.livTatis infun-dere, ,nadi,niknati‘ tiqoxvmuv, prominere itd.
,protivobori>stvovati' mttud/tvi)ai je postalo iz ,protivoborbct‘. .prčkorčči.stvovati, prčkosloviti' ämUyuv, sta glagola izvedena iz prepozicijonalnih zloženk, ,*prčkorččbnb prčkoslovf.ni,‘ itd.
,predibesedovati' vnayoQttitiv, ,predivariti‘ ngocp&arstv, ,predv vesti, predtvoditi' nnodynv, ,prčdT>vbzvčstiti‘, praenuntiare, ,prčdt-glagolati' declaräre, .prčd^gresti' praevenire, ,prčdpolagati‘ ttgo-TiOivca, ,prediposilati‘ ante mittere itd.
,črčsizakoniti, crčsi,nalaga ti'. Prvi glagol je iz prepozici-jonalne zloženke ,črčsizakom.m,‘ nagaronot; izveden.
V	novej slovenščini treba je pisati oba dela posebej. Go* voriti in pisati torej gre: ,ladija je mimo plavala' ne ,mimopla-vala‘, ne ,naditi koga' nego ,iti nad koga', ne ,protibesedovati‘ nego ,nasproti besedovati, protiviti se, protivno govoriti, upirati se, prigovarjati', adjektiv: ,uporen, protiven1, substantiv: ,protiv-ljenje, protivnost, upornost, protivna beseda', ne ,predvesti' nego ,vesti prc d koga', ali ako se ima naznačiti abstraktno le mer glagolskega dejanja ,vesti naprej', ne ,čreznalagati koga' jemanden überladen, nego ,preveč nalagati (komu)', ne ,zoperstaviti kaj komu' nego ,staviti kaj zoper koga'. Ako so prepozicije zajedno
i	adverbi, pišeta se torej oba dela razstavljeno, inače pa se prepozicije zamenjajo z dotičnimi adverbi in pišejo tudi razstavljeno,
Imen» iz-vedena iz prefikso-vanih glagolov.
Da se je toliko takili, posebno s prepozicijo ,pred' zloženih glagolov podkralo v našo knjigo, temu se ni čuditi, ker nemške besede kar naravnost prelagamo, a svojih se ne spominjamo. Tako nam rabi glagol,predstavljati'' napačno v mnogoterem značenji. Npr. Sich dem Vorgesetzten vorstellen, ,pokloniti se starejšim, pokazati mu se‘. Ich stellte ihm seine Fehler vor, , karal sem ga zaradi napak*. Ich stelle mir die Sache anders vor, ,jaz si stvar drugačo mislim'. Ich stelle mir lebhaft vor, živo mi je pred očmi, živo mi je v pameti, živo zamišljam1. Heute wurde im Theater eine Vorstellung gegeben, ,danes se je glumilo v glumišči'. Die Sängerin wird morgen die „Norma“ darstellen, ,pevkinja pela bode jutri „Normo“ itd. Bei dieser Vorstellung war ich noch nicht, ,te glume (igre) še nisem videl, ali slišal'. — Temu primerno prevaja se tudi substantiv ,Vorstellung' tako-le: ,poklon, prikaz, ukor, misel, igra, gluma', ne pa ,predstava'.
Namesto ,pred' rabi v zloženkah prepozicija ,pre' npr. pregrinja ti' in pregrinjalo n. «predgrinjalo', ,pro' npr. propi-sati, p r o p i s, ne pa ,predpisati, predpis'. Jasno je, da bi stalo mnogo truda iztrebiti vso tujo navlako. Nekatere besede so se vže tako vkoreninile, da ne rabijo samo književnikom, nego celo prostemu ljudstvu. Ako s« vsem besedam nikakor ni moč ogniti, ker so se vže preveč ukoreninile v knjigi, upotrebljujmo v sili ysaj samo one, kterih drugi del samostojno ne rabi npr. predsedovati, predsednik, predsedstvo, predlog, predlagati'.
Iz participa praet. pass, glagolov tvorijo se z nastavkom ,(i)je' nomina actionis, to je imena, ktera značijo delovanje ali stanje, ki je v glagolu izraženo. Taka imena pa še tvorijo samo od imperfektivnih glagolov. Rabi torej glagolnik ,dokončavanje, prodavanje, zakopavanje' itd., ne pa ,dokončanje, prodanje, zako-panje'. Jezik si je sicer stvoril nekoliko izjem, a po pravilu smejo se izvajati iz perfektivnih glagolov substantiva na ,ije' samo ondu, ako ne pomenjajo dejanja ali stanja, nego efekt ali učinek tega dejanja, ter so postali popolnoma substantivi, v kterih ne čutimo več glagolske radnje, npr. ,poštenje (stsl. počisti)' Ehrlichkeit, ,dopuščenje' Erlaubnis, ,vzetje' die Einnahme, ,umrtje = smrt'.
Iz glagolskih osnov, ktere so zložene s prefiksi, izvajajo se z navadnimi imenskimi sufiksi imena, (substantivi in adjektivi). Npr. ,uvod (od u-vesti, osnova ,uved), vzdig, vzmik (*vz-mtk-na-ti), dobitek (dobiti), zaseda (zasesti), zavesa (zavčsiti), iztok (izteči), izbor (izbrati), napoj (napiti), okov (okovati), otok (ob-
teči), odmöv (odmevati), pogon (pognati), pomisel (pomisliti), popis (popisati), podpora (podprčti), prizor (*prizr6ti), prigrizek (prigrizti), prismoda (prismoditi), prodaj (prodati), proglas (proglasiti), prčvod (prevesti), predaja (prčdati), razboj (razbiti), razpelo (razpeti), zbor (zbrati), spčv (*spčti), smetana (od smetati deicere), uboj (ubiti), ukor (ukoriti)1.
Pri nekterih primerih mogel bi kdo sumnjati, da so besede sestavljene iz gotovega substantiva in prepozicije, npr. v besedi ,izvoz“. Ali ta beseda ni sestavljena iz prepozicije ,iz' in substantiva ,voz‘ currus, nego je izvedena iz glagolske prefikso-vane osnove ,izvez‘, od ktere imamo glagol ,izvesti'.
Tudi pri imenih, ki so izvedena iz glagolov, zloženih s prepozicijami, opažamo neke stalne zakone.
1.) Od mnogih glagolskih osnov, ki niso s prepozicijami sestavljene, imena izvedena niti ne rabijo; npr. od osnove ,met' rabi pač ,ST.metb‘ (smet, i), ne pa simplex ,metb‘. — Od osnove ,met' turbare rabi pač ,z-ma-ta (zmota)', ne pa ,mata (mota)'. Nasproti pa rabi,moten' turbidus, ne pa ,zmoten', nego ,z-meten‘. Od osnove ,pi>n' rabi ,spona' ne pa ,pona‘. Tako ,ovoj' od ,vi' ne pa ,voj‘, ,ogrčv od ,grč' ne pa ,grev' itd.
2.) Imena iz osnov, sestavljenih s prepozicijami, imajo večinoma take nastavke, kakoršni pri osnovah brez prepozicij niso navadni, ali pa je jačanje osnovnega vokala različno; npr. ,črta' pa ,načrt', ,jeka' pa ,odjek', ,del' in ,oddelek', ,rod‘ in ,izrodek',
,proga' in ,vprega, ,plot' iu ,razplet'; (,zaklada- je od osnove ,klad' ponere, ,klada' trabs pa je od osnove ,klad' secare). — Poleg ,nauk‘ rado rabi ,nauka'.
3.) Ako rabi ime, izvedeno iz nesestavljene glagolske osnove pored onih, izvedenih iz osnov s prepozicijami zloženih, menja se naglas, npr. ,gläs‘ in ,priglas‘, ,rast' in ,vzrast‘, ,krov' in pokrov', ,soj‘, in ,prisoj' itd.
4.) Besede izvedene iz preflksovanih glagolov menjajo pomen takö, da dobiva zložena glagolska osnova povsem drugo zna-menovanje; npr.,stroj' Maschine,,ustroj' administratio; ,moč' robur, ,pomoč' auxilium; ,reklo' dictum, ,poreklo' cognomen; ,boj‘ pugna, ,poboj' caedes, ,oboj' Beschlag, ,podboj' pavimentum; ,govor' oratio, ,pogovor' colloquium; ,voz' currus, ,uvoz' importatio; ,hod‘ in-cessus, ,dohod' Einkunft; ,tvor' ulcus, ,stvor' creatura; ,mčra' Mass, ,zamčra' Vermessung, (nemčizen); ,rod' genus, ,izrod' m. de-gener; ,čin' opus, ,način' modus; ,skok' saltus,,naskok' impetus;
8
,kov' Prägung, ,podkov‘ Hufeisen; ,smeh' risus‘, ,posm6h' irrisio lusus iocus; ,glas' vox, ,proglas' Kundmachung.
Pri mnogih zloženkah, izvedenih iz zloženih glagolov, pa skuša jezik tudi na več načinov zajedno izbrisati čut za jedin-stvo imena izvedenega iz proste glagolske osnove in onega, ki je izvedeno iz prefiksovane glagolske osnov«- Tako se veže različen naglas in razlika pomena v besedi ,rod' genus in ,porod' partus.
Kar smo preje povedali o glagolih, sestavljenih z dvema prepozicijama, to velja tudi za imena iz njih izvedena. Zatorej imamo imeni ,prenaredba' od ,pre-na-rediti‘, ,preporod' od ,pre-po-roditi‘. Jednako vredi i pravilo, da se ne izvajajo imena od glagolov, zloženih s takimi prepozicijami, o kterjh smo rekli, da je njih zlaganje z glagoli svojstvu jezika protivno. Tako npr.
,predgovor' od ,predgovoriti‘. Kakor je ,predgovoriti' glagol skrpan po nemškem uzoru, tako je tudi ,predgovor' prevod nemške besede ,Vorrede'. Namesto nje rabi Srbom in Hrvatom ,pristop', ,pripomena{. Namesto ,predsednik' trebalo bi govoriti in pisati ,starejšina‘, (kakšen ,starejšina' je kdo, da se pač iz zmisla posneti). Boljša nego ,predsednik' je tudi beseda ,prvomestnik‘.
Iz besedij, kakoršne so npr.: .zaročnik' od ,zaročiti se, (,zaroč-tn-ikT>‘), ,obrednik' od ,obrediti' (,obred-i.n-iki.‘), ,prilič-nost' od ,priličiti (,prilič-r.n- osti,'), .razbojnik' od ,razbiti' (,razboj-Bn-ikt1) itd. vidi se, da se od glagolskih osnov tvorijo se sekundarnimi sufiksi nove besede. To ne velja samo o glagolskem korenu, nego nova imena izvajajo se tudi od glagolskih osnov, kakoršne nahajamo v participih/ npr. .prodajalec (prodaja-l-tct), zaspanec (zaspa-n-hci.), prešestnik (prešbst-i.n-iki), pokopališče (pokopa-l-isko = pokopalište). prokletstvo (prokltn-t-tstvo).
Od glagolov izvajajo se poleg imen. ktera značijo kraj, kjer se kaj godi, ter sredstvo ali orodje, s kterim se kaj godi, posebno še imena, ktera značijo dejanje ali stanje (nomina actionis) in imena, ktera značijo osebo ali stvar, ktera deluje ali se v kakem stanji nahaja, ali pa na kterej se dejanje in stanje pojavlja (nomina agentis).'
Oboja imena mogö značiti ali hipno (momentano) ali pa trajno, odnosno ponavljano dejanje. Jasno je, da se imena, ktera značijo hipno dejanje, izvajajo iz perfektivnih glagolov, nasproti pa ona, ki značijo trajno dejanje, iz imperfektivnih glagolov.
Za vsa nomina actionis, ki so izvedena iz glagolov, zloženih s prepozicijami, vredi pravilo, da drugi, t. j. glagolski del ne sme ra-
biti samostalno kot substantiv, ako se zloženke ne dajo tolmačiti po gori navedenih zakonih. Pri tvorbi takih imen utekala je zopet nemščina v slovenčino in kar je v nemščini bila pravilna zloženka, postala je v slovenščini nakazna primaknenka. Evo primerov. ,Fahrt“ reče se Slovenki .vožnja'. Za .Abfahrt' izumila se je beseda ,odvožnja‘. .Odvoziti' pa ne pomenja , abführ en', — kajti to pomenja glagol ,odvesti1, — nego .gänzlich wegführen'. ,Odvožnja' je torej beseda, ki bi pomenjala .das gänzliche wegführen', ako bi sploh narodu rabila. Jasno je torej, da je ta beseda sestavljena iz gotovega substantiva .vožnja* in iz prepozicije ,od‘, da pa ni izvedena iz glagola s prepozicijo ,od‘ zloženega. Slovenski treba je reči ,odvoz' ali ,odvažanje'. Isto je i z .dovožnjo, privožnjo' itd. (Ako se tvori od glagola .odhoditr rabni nomen actionis ,od-hodnja‘, kakor od .odvoziti' nerabni ,odvožnja‘, treba je pametiti, da ,hodnja- ni nikdar samostalna beseda in da ,od-hodnja' ne pomenja ,Abreise-, nego ,Abschied-.) Oblik ,odvoz' ni samo abstrakten pojem, nego postane, kakor v nemščini ,Zufuhr', ktera beseda je jednako izvedena iz glagolskega korena, okasio-nalno konkretna. Tako se zovejo namreč ona abstraktna imena, ktera izražajo dejanje v prostoru in času omejeno, v razliko od onih konkretnih imen, ki znamenujejo kako snovno reč. Tako npr. sta ,dovoz' in ,dovažanje- abstraktni imeni, ali ,dovažanje' znači ob-čenit pojem, vsebino misli, ,dovoz' pa postane okasijonalno konkreten pojem, ako ž njim spojimo misel o kakej realnej stvairi, npr. ako pomenja ,dovoz' vse ono, kar se dovaža, ali pa pot, po kterem se dovaža. ,Vožnja- pa pomenja vedno le ,die Fahrt-, ne pa ,die Fuhr' in je vedno le abstrakten pojem. Ker čisto abstraktna imena značijo vedno neko trajno dejanje ali stanje in ne rabijo nikdar okasijonalno konkretno, ne morejo se izvajati iz perfektivnih glagolov in zato se tudi od glagola ,odvoziti' ne more izvajati abstraktni pojem ,odvožnja\ — Od besede ,dovoz' izvaja se adjektiv ,dovozen, na, no- in iz njega sš drugotnim nastavkom .ik' substantiv .dovöznik' ne pa ,dovoznik‘. Da je treba naglašati ,dovöznik', vidimo lahko iz drugih primerov. Vsakdo vž, da ima beseda ,bojnik' naglas na zadnjem zlogu, .razbojnik' pa na predzadnjem. Od ,razvod' imamo substantiv ,razvödnik‘ ne pa ,razvodnik‘; nikdo ne reče žila .odvodnica- nego ,odvodnica-. S tem, da se v takih besedah naglas nazaj pomika, zaznamenuje jezik zloženko, ker bi inače mogli misliti, da je beseda navadna primaknenka iz prepozicije in substantiva. ,Vodnik' in ,vodnica' rb6jnik‘ in ,böjniea‘, ,voznik' in ,voznica' so besede, ktere samo-
Prunak-
nanke.
Imenske
primat'
nenke.
stalno ne rabijo z naglasom na drugem, odnosno na tretjem zlogu od zadaj, rabijo pa samostalno ,vodnik, vodnica, bojnik, voznik4.
Isto tako ne gre govoriti in pisati npr. ,razsodba' nego ,nizsod' ali .razsodek1, ne ,razsodnik*, nego .razsodnik’; ali pa se tvorijo imena z drugotnimi nastavki od imperfektivnega glagola npr. ,razsojevati, razsojevalec, razsojevanje, razsojevališče'. Adjektiv .sodni-' in .sodnjr rabi v starej slovenščini, v srbščini in tudi v närodnej slovenščini samo v zvezi z besedo .dan1 t. j. .das jüngste Gericht1. Namesto .södni dvor1 itd. pa bi trebalo govoriti in pisati ,sodbeni dvor' itd., .sodniška služba, sodska medicina' itd.
,Zatožnik' in .založnica' narodu nikjer ne rabita v pomenu ,Ankläger' in .Anklägerin“, nego samo ,tožnik' in .tožnica'. Od glagolov, v kterih prepozicija nima drugega posla, kot da jih tvori perfektivnimi, ne stvarjajo se nomina agentis in actionis. ,obt6žnica' pa pomenja Anklageschrift.
Iz navedenega razloga so nespretne besede: ,dopisava' n. dopisavanje, .izmera' Ausmass n. mera, .izračun, obračun' n. račun, .izselitev' n. selitev Auswanderung, kteri pomen ima nomen simplex .selitev' vže sam, .zaobljuba' n. obljuba, ,obrezatev' n. obrezavanje, ,zaprošnja' n. prošnja, ,občut' n. občutek, .ugrabež' n. grabež, .ugrižljaj' n. ugriz ali grižljaj, ,zamolčljivost‘ n. m olčljivost, .zasluh' Verhör n. zasluševanje itd., .poplačilo' pomenja ,popolno plačilo' a za pojem .Bezahlung' zadostuje plačilo.
Imena, izvedena iz prefiksovanih glagolov, ne zlagajo se zopet z imeni, nego kedar se tvorijo zloženke, kterih prvi del je ime, drugi del glagolska osnova, treba je vezati ime z osnovo neprefiksovanega glagola; torej ni dobro rečeno ,dvouprežna kola', nego ,dvoprežna kola‘, ne ,samoužig‘, nego ,samožig‘, ne ,samoumor‘, nego samomor', ne ,vodoodvod', nego ,odvod vode'. Jednako se ne vežeta dve prepoziciji, kteri imata skoro isto značenje, npr. ,zaužig‘ n. zažig ali užig, ,naopomin‘ n. napomin ali opomin itd.
Druga velika vrsta zloženih besedij so nedovršene zloženke ali primaknenke. Besede, ktere imajo same za sebe gramatski pomen, se vežejo vjedno celoto. Takih besedij razlikujemo štiri razrede. V prvi razred spadajo besede, v kterih so zvezana imena. Takih besedij ima slovenščina malo, npr. ,mož-beseda, mojster-skaza, kljuka-nos, figa-mož‘. Ako odštejemo malo čislo izjem, kterim ne vemo zakona, značijo ta imena: 1.) osebe in stvari, o kterih govore närodne pravljice, bajke in pesni. npr. ,laket-brada, pedenj-človek, žart-ptica (ruski), klin-čorba (srbski),
pogan-divča (malor.)‘; 2.) take primaknenke tvorijo ime kakej stvari, npr. ,Okič-grad, Šar-planina, vazda-živ (srb.) sedum maius, dan-i-noč (srb.) viola tricolor, pekel-vice' Wucherblume, ,riž-kaša, češčena-si-marija, oče-naš'. Tako se piše: ,uredništvo Dom-in-sveta', ker je ,Dom-in-svet' ime nekim novinam. 3.) S primak-nenkami tvorijo se šaljiva imena, npr. ,Šaren-gača' (srbski) ,človek v pisanih hlačah*. Navadna so lastna imena, pred kterimi stoji kak substantiv, ki znači sorodstvo ali dostojanstvo ali dobo. Taki priimki pa se tako tesno spoje z lastnim imenom, da nam oddeljeno niti ne rabijo. Npr. ,Don-Kišot, mojster-skaza'. Tako rabijo hrvaščini besede ,fra‘, npr. ,Fra-Dane‘, ter ,beg‘ in ,aga‘, ki se zapostavljata, npr. ,Pilipovič-beg, Cengič-aga‘. V novej slovenščini prodrla je navada, da se tako primikajo tudi naslovi in krstna imena, ktera niso šaljiva ali vsaj zaupna, ter se piše in govori ,Doktor Valentin Zarnikovi spisi' namesto pravilnega Spisi doktorja Valentina Zarnika. Ako pa se ne moremo rešiti te tuje razvade, potem bi seveda morali pisati ,Doktorvalentin-zarnikovi spisi' ali pa vsaj ,Doktor- Valentin -Zarnikovi spisi', kakor pišejo take primaknenke tudi drugi narodje, npr. Francozi: ,P6re-Lachaise,. Paul Leroy-Beaulieu, Notre-dame-de-Nazareth‘. Da bi pa razlikovali govor od pisma, ter sicer pravilno govorili ,Doktorja Valentina Zarnika spisi', pisali pa ,Dr. V. Zarnikovi spisi', kakor se je nasvetovalo, je preveč naivna misel, nego da bi jo smeli resno zmatrati.
Take primaknenke sestavljene so često iz tujih besedij, kterih slovenščina ne sklanja; npr. ,tarok-kvarte, tobak-opalda'. Primaknenkam prištevati gre tudi nesklonive sestavljenke iz vlast-nih imen, npr. ,Cesta Rudolfovo-Karlovec' n. Cesta med Rudolfovem in Karlovcem. ,Pravda Kolnik-Črnš'n. pravda Kolnikova proti Črnetu itd. ,Janežič-Bartlov besednjak' n. besednjak Janežiča in Bartla ali Janežičev besednjak, popravljen od Bartla ali nekako slično. Ta način krajšanja je svojstvu slovenskega jezika povsem protiven.
Pri spojenkah te vrste izgubi prvi del vedno vokalski končaj, npr. ,rim-papa' t. j. rimski papež n. ,*rimi-papa‘, ,šaren-gača' n. ,*šarene-gače‘. Pa tudi drugi del pogostoma ne ohranja svojega oblika, nego se izpreminja. Ker slovenščina nima takih primerov, navajamo nekoliko srbskih. Tako se pravi ,gvozden-zuba‘ (neka pošast, s ktero plašijo predice) n. ,gvozden zub' (t. j. železfen zob), ,šaren-trba' (psovka, s ktero rak žabo nazivlje) n. ,šaren trebuh'. Tu je zahteval spol one stvari, ktero primaknenka
znači, da se je drugi del promenil. — Primakneno pišejo se tudi mnoge besede, v kterih je prvi del genetiv imena, npr. , časti-lakomen'. Ta imena so večinoma prosti prevod iz nemščine. Da so samo neopravičene primaknenke, vidi se iz tega, da se ne morejo pojedini deli skupno pisati, ako stopi pred substantiv kak atribut, npr. ,vse časti vreden' ne pa ,vse častivreden1. Poleg tega dajo se taki izrazi večinoma zameniti s pristnimi domačimi. Tako je treba reči npr. čestitljiv ali pa časti vreden, ne pa ,častivreden', pobožnost ne pa ,bogaboječnost (Gottesfürchtig-keit), bojevit in bojevitost ne pa ,bojaželjen‘ in ,bojaželj-nost‘, pohvalen, ne pa ,hvalevreden', čudovit in ne ,čuda-poln‘, trudovit in ne ,trudapoln‘ itd.
Kakšne čudne izrodke si prisvajamo iz nemščine, vidi se iz primaknenke dobroklic' n. glasno priznanje, ki je prevedena iz nemške ,Bravoruf'.
Kakor imena z imeni, spajajo pa se tudi imena z adverbi in adverbijalnimi izrazi, npr. ,povsodi-pričujočnost, v-boga-ime, v-nebo-hod, v-nebo-vzetje, Pod-vrbo-smuk, nima-nič, a-be-ce-da‘ itd. Tudi taka imena večinoma ne ohranjajo prvotnega značenja, nego so postala ali imena kakej stvari, kakor npr. ,vbogajme‘, kar znači ,mili dar‘, ,vnebohod', kar je ime nekemu prazniku, ali pa so šaljiva imena npr. ,nimanič‘, kar pomenja siromaka. Nadejati se je, da književniki ne bodo stvarjali takih besedij brez skrajne potrebe. Prav po nepotrebnem izposodili so si nekteri književniki iz hrvaščine primaknenko ,imendan‘, ki je prosti prevod nemške besede ,Namenstag' (ako ni ,imeni»ni. dan'). Ves naš narod pravi temu dnevu ,god‘, pa i Srbi imajo zanj besedo ,godovno' (Vuk. R. 91); beseda ,god' pa pomenja v njih ,veliki praznik' (Vuk. E. 91.).
primak- V drugi razred primaknenk spadajo one sestavljenke, v Stavljene kterih je prvi del kaka čestica (particula), drugi pa kako ime. iz aestic in Taka čestica je nikalnica ,ne‘. Isto nikalnico zamenjuje v san-skrtščini čestica ,an‘, v grščini ,&v («)', v latinščini ,in‘, v nemščini ,un‘. Besede zložene s to čestico ne značijo, da nedostaje onega, kar ime znamenuje, nego značijo nekaj protivnega onemu, kar ime izraža. Tako npr. ,nesmrten' ne znači samo ,ne smrten' nego naravnost isto, kar ,vekovit‘. Tako je ,nezdrav — bolan, nejak = slab, nelep = grd, nemoder = top, nečast = sramota, nemoč = slabost, neprijatelj = sovražnik' itd.
Razven nikalnice ,ne‘, tvorijo se primaknenke tudi s pre-pozicijami. Prepozicije zlagajo se, kakor smo vže povedali v
značenji pravih prepozicij v prepozicijonalne zloženke, npr. .poglavje*, kot prefiksi pa z glagoli, npr. ,pojesti'. Nekatere prepo-zicije pa se vežejo tudi adverbijalno. Take prepozicije so: ,brez, na, ob = o, po = pa, pod, pra, prč, pri, pro, raz, so, s, u, za‘. Od teh prepozicij ,bez, raz' in ,u‘ v novej slovenščini kot adverbi ne rabijo, pač pa v drugih slovanskih jezikih. Iz primerov, ktere hočemo navesti, prepričali se bodemo, da ostale prepozicije pri-maknene značijo neko ,mero‘. ,Na, ob, pod, pri, pro, za' pomanjšujejo značenje imena, prč' in včasih ,u‘ umnožujeta značenje imensko, ,po, pa' in ,so' značijo, da je kaj nepristno, ,pra' naznanja veliko starost. Npr. .nagluh' je oni, ki ni popolnoma gluh, ,nakriv, nakisel' znači ,nekoliko kriv, kisel', ,obližnji' je oni, ki je precej blizu, ,omalen' znači ne zadosti velikega, ,podmolkel, zamolkel' je oni, ki ni popolnoma ,*molkel‘, ,prisladek' = nekoliko sladek, ,prosed' = semicanus, ,past,erka' iz .pad^šti', znači hčer, ali ne pravo, ,posinek' Stiefsohn, ,poturica' Aftertürke, podolgovat' länglich, ,sopraznik' je mali praznik, ,soknežica' (srbski) = ,ki se zove knez, a ni pravi'. V besedah .prelep, preblag, pre-mraz' itd. znači prepozicija veliko mero, ,praded' je ,Urahn', prastar' je ,uralt'. Prepozicije kot adverbi spajajo se navadno z ad-jektivi, le malo njih veže se tudi sš substantivi, pa potem dobivajo poslednji često tako končnico, da jih loči od navadnega sub-stantiva, npr. ,po-bratim, pa-toka' itd. — ,Pa, pra‘ in ,so' imajo včasih isto značenje v primaknenkah in v zloženkah, ter je potem težko ločiti, ktere besede so zloženke, ktere primaknenke.
Iz tujega tvorila pa so besede, v kterih je prvi del prepozicija v značenji prepozicije, drugi pa je kak gotov substantiv. Te besede postale so brez izjeme v književnem jeziku in vidi jim se na prvi mah tuji izvor. To so substantivi zloženi s prepozicijami: ,med, nad, pod, pred, proti, raz, so'. Taka imena niso posesivna kompozita, ker nimajo posebne končnice, pa tudi niso imena izvedena iz prefiksovanih glagolov. Beseda ,podnajem' ni izvedena iz glagola ,podnajeti‘, ki niti ne rabi, nego je primaknenka iz substantiva ,najem', pred kterim stoji prepozicija ,pod‘. — Obe besedi ohranita vsaka svoje značenje, v pravih zloženkah pa se značenje prepozicije stopi se značenjem dragega dela. Namesto teh, slovenščini protivnih zvez, trebalo bi pomen prvega dela, rekše prepozicije, izraziti s kakim atributom, včasih s celim stavkom, včasih pa ga celo ni treba izraziti. Tako strašijo v knjigi besede sestavljene s prepozicijami:
,med' npr.,medigra* n. vmesna igra, ,medprašanje' n. postransko vprašanje, ,medvladar'n. z a č a s n i vladar, ,medoblast‘ n. posredovalna oblast, ,medstavek' n. srednji stavek itd.
,nad‘npr. ,naddavkar‘n. vrhovni ali glavni davkar, .nadoblast1 n. vrhovna oblast, ,nadškof n. veliki škof, ,nadžupan‘ n. veliki župan, ,nadporočnik' n. prvi poročnik (prim. fr. ,premier lieutenant', it. ,primo tenente'), ,nadlaket, nad-komolec1 n. gorenji laket, gorenji komolec, ,nadstavek‘ n. prvi stavek, ,nadsodnik‘n. višji sodnik (prim. fr. ,juge supčrieur'), ,nadrubež‘ n. pregledna rubež itd.
,pod‘ npr. ,podadmiral‘ n. mali admiral ali admiralov namestnik, ,podzdravnik‘ n. nižji zdravnik, ,podzid‘ n. spodnji zid. ,pododeja' n. spodnja odeja, ,podlovec‘ n. mali lovec, ,podporoštvo‘ n. drugo, nadomestilno poroštvo, ,podnajem' n. drugotni najem, ,pododbor1 n. ožji odbor itd.
,pred' npr. ,preddvor' n. preddvorje ali prednji dvor, ,predstraža' n. prednja straža, ,predskušnja' n. pripravljalna skušnja, ,predtelovadec' n. prvi telovadec (pa tudi beseda ,telovadec' je zlo skrpana n. gi m nas tik), ,pred-bolesti' n. prve bolesti, ,predznak' n. znak brez kakega atributa, ,predznamenje' n. prvo znamenje, ,predpogoj' n. prvotni, prvi pogoj, ,predpravica' n. posebna pravica, ,predplačilo' n. naprejšnje plačilo, ,prednaznanilo' n. za-časno naznanilo itd.
,proti' npr. ,protinamera' n. protivna namera, .proti-zapoved' n. promena zapovedi, .protipohod' n. vračanje pohoda, ,protidokaz' n. protivni dokaz, ,protikralj' n. kralj protivne stranke, ,protiglas' Gegenstimmen, drugi glas, ,protibramba' n. obramba. (Gegengruss je ,odzdrav', Gegenschein ,povratna priznanica', Gegenbürge ,drugi jemec' itd.) ,protiključ' n. drugi ključ, ,protiruski' n. protiven Rusom itd.
,raz' npr. ,razkralj' n. bivši, nekdanji kralj. Srbski ,raspop' izvajati je od ,raspopiti‘.
,so' npr. ,sostarejšina' n. drugi starejšina, ,sopodpis' 11. drugi podpis, ,sovaruh' n. drugi ali skupni varuh, ,soposest' n. skupna posest, ,sozarotnik' n. deležnik zarote, ,sodedič' n. drugi, postranski dedič, ,sošolec' n. šolski drug, ,sodelalec' n. pomočnik, ,somolilec, sobrat, sodržavljan' n. jedaostavnih molilee, brat, državljan,
kakor se latinski ne pravi ,concivis‘, nego samo ,civis‘. Ako vže treba tačno izraziti ono, kar znamenuje nemški ,mit‘, tedaj se pristavi besedam kak atribut, ali pa se izraža s celim stavkom, np. ,somolilci = oni, ki skupno molijo', ,sodržavljani = članovi iste države' itd.
Kdor bi hotel ugovarjati, da se v narodu nahajajo imena, kakor ,Nabrežina, Preddvor, Podgora, Čezsoča1 itd., ktera so sestavljena iz prepozicije in gotovega substantiva, ta naj pomisli, da so to nomina propria, t. j. imena, ki značijo ime nekej stvari.
Tretji razred primaknenk so tiste besede, ki so sestavljene Primak-iz imperativa in kakega imena. Kazlikujejo	se te spojeiike od	tt
ostalih primaknenk in pravih zloženk s tem,	da je beseda, ktera in imena,
se ima določiti, na prvem mestu, ona pa, ktera določuje, na drugem.
Pri ostalih je določilka na prvem, določenka	na drugem mestu.
Npr. v besedi ,gaziblato‘ je glavna beseda imperativ glagola gaziti' in ta imperativ ima pri sebi določilo ,blato“. Kakor se pri imenskih primaknenkah cesto menja drugi del zato, da ugodi značenju svojemu, tako se menja pri primaknenkah, postalih iz imperativa in imena, drugi del zato, da dobode oblik nominativa in da ugaja spolu one stvari, ktero znači. Tako npr. poslala je beseda ,potrihiš‘ iz ,*potri-hišo„ ,Gazivoda‘ (nomen proprium) iz ,*gazi-vodo‘, ,nazovisestra‘ t. j. neprava sestra, iz ,*nazovi-sestro‘, ,nadriknjiga‘ t. j. polovičarski učenjak iz ,*nadri-knjigo1. Takih imen srednjega spola pa jezik ne trpi, nego samo imena moškega in ženskega spola. Cesto promenja se pa tudi konečni vokal imperativa s kakim drugim vokalom, kar gre pripisovati tvorni moči analogije. Tako npr. stoji ,tresoglav‘ namesto ,tresi-glav(o)i‘,
,vrtoglav' n. ,vrtiglavo‘, ,netopir' (metopir) n. ,meti-pir‘. V teh primerih zamenil je vokal ,o‘ imperativov vokal ,i‘, ker je ta vokal prevladal v pravi kompoziciji, kar smo na dotičnem mestu povedali.
Druga beseda je v primaknenkah tega razreda ali subjekt ali pa objekt imperativu. 1.) Druga beseda je pr vej subjekt, ako je glagol neprehoden, npr. ,smrdokavra‘ nam. ,smrdikavra‘.
Primeri iz srbščine: ,smrdipotok, skočivuk (t. j. skočivolk), leti-pas (t. j. leti-pes). — Drugi del primaknenke more se tudi misliti, da je postal iz vokativa. 2.) Druga beseda je prvej objekt, ako je glagol prehoden, npr. ,gaziblato, gladibrk, kažipot, pecirep, palipuška, smičiklas, hlapimuha (brbljavec), izpičutura, pamtivek' itd. Lastna imena so: ,Berislav, Vladimir' itd.
Iz navedenih primerov je videti, da primaknenke tega razreda značijo ali kako lastno ime np. ,Vladivoj‘, ali pa ime kakej
Primak-nenke iz različnih besedij.
stvari, npr. ,kažipot' Zeigefinger; ostale primaknenke pa se iz šale in podsmeha upotrebljavajo. Tako so iz šaljivih nadimkov postala tudi vlastna imena, npr. srbski ,Pušibrk, Smičiklas, Pecirep' itd. Take primaknenke zovejo se stavkovne kompozicije. Razven primaknenk iz imperativa in imena, pa nahajamo tudi še take, ki so sestavljene iz celih stavkov, npr. „to je pravi ,ne-bodi-ga-treba“, ,ne-pridi-prav‘, bolje je ,drži-ga‘ nego ,lovi-ga' itd.
V	četrti razred spadajo slednjič primaknenke, ki so sestavljene iz različnih drugih besedij. Take besede so npr. 1.) števniki. Iz stsl. ,jedim> na desete' postal je nsl. števnik ,enajst'. 2.) Zaimki, npr. .nikdo' iz ,ni -f kdo', ,teden' iz ,ti> -f žde -f- di,ni,, ne -f- go, kdor = kdo -j- že', 3.) cestice, npr. ,v6koma-(-j (,j‘ je pronomen demonstrativum), tukaj = tu -f- kaj, zdaj -f- ci, kajti = kaj -f- ti; kot = *kako -f- ti = *kaoti = *koti = kot, onile = oni -f- le (le = glej), kjerkoli = kjer -j- koli'. Posebno veliko je število adverbov in nepravih prepozicij, ki so sestavljene iz prepozicij in imenskih sklonov, npr. ,zmirom = z -f- mirom, dosta = do -j- sita, zavoljo = za -4- voljo, poleg = po dh.gu, vpričo = vt -f- prittčo, namesto = na + mesto in namesti = na mesto, ta -f- kraj, on -f stran, vsled = vi-)-sled, zbog== vt,zt>-f-boki,, kljubu = k-f ljubu. kvišku = k -f- višku, kmalu = k -f- malu, potem = po -f- tem, sinoči = si> -f-noči. zjutraj = z-f- jutra-f j‘ itd. Semkaj spadajo tudi zloženke, v kterih je spojeno več prepozicij, npr. ,izza, izpred, iznad, izpod, izmed, počrez, poprčk'. ,Morebiti = more biti'.
Zajedno pišejo se take besede 1.) ako jeden del ni več živa beseda, npr. ,iznenada', kajti v tej spojenki je drugi del beseda ,nenad‘, ki več ne rabi, 2.) ako je jeden del žive besede tako promenjen, da ne rabi sam za sebe, pr. ,bojda', iz ,baj<)da' di cunt, ferunt, 3.) ako je primaknenka rekcija ali konstrukcija, ki ni več po denašnjej gramatiki, npr. dvakrat n. ,dva krata', o n dan n. ,oni dan‘, obadva, obadveh n. ,obeh dveh', dvesto, tristo, petsto n. ,dve sti, tri sta, pet set'.
Kakor se iz pravih zloženk izvajajo z različnimi nastavki izvedenke, tako se dogaja isto s primaknenkami. Npr. 1.) ,mnogo-znalica1 multiscius; ,polturak' nummus polonicus iz ,poltora' t. j. ,pob. vbtora'; 2.) ,nesitnež' iz ,nesit‘, ,nesramnež* iz ,nesramen', ,nedelja' iz ,*ne-delo‘, ,pobratim' iz ,*pobrat‘, ,soludnik' stultus iz ,s61ud‘; 3.) ,vijoglavka' iz ,vijoglav‘, ,tresorepka' iz ,tresorep‘, ,vrtoglavica' iz ,vrtoglav', ,ljubosumen' iz ,*ljubosum' (n. ,ljubi-sum'); 4.) ,sinočnji, zjutrajšnji'.
R. Perušek.
SCHULNACHRICHTEN.
I.
Personalstand des Lehrkörpers und Lehrfächervertheilung.
Am Schlüsse des Schuljahres bestand der Lehrkörper aus folgenden Mitgliedern:
A.	Für die obligaten Lehrfächer:
	Name und Charakter	3 5 11 e 1 * *. ’S * .s	Lehrfach und Classe	$ M •? 1 i s ■3 *» ji gi
1	Andreas Senekovič, Director und Bezirksschulinspector.	—	(I. Sem.) Physik VII. — Propae-deutik VIII. (II. Sem, seit 17. März) Mathematik III. — Physik VH. — Propaedeutik vin.	(5) 8
2	P. Ladislaus Hrovat, Professor, Franciscaner-Ordens-Priester, Custos der Schülerbibliothek VIII. Rangsclasse	—	Slovenisch Ü.—VIII.	15
3	Johann Polanec, Professor	IV.	Latein IV., VI. — Griechisch IV.	16
4	Leopold Koprivšek, Professor	III.	Latein III. — Griechisch III., V.	16
5	Anton Derganc, Professor	—	Dem k k. Obergymnasium in Laibach zur Dienstleistung zugewiesen.	—
6	Valentin Ambrusch, Professor, Custos des naturhistorischen Cabinetes	—	(I. Sem.) Naturgeschichte I —III, V., VI. — Physik IV. — Mathematik I., HI. (Im ü. Sem. Krankheitshalber beurlaubt.	(19)
7	Nicodemus Donnemiller, Professor	VI.	Deutsch V.—VIII. — Geographie und Geschichte VI., VIII.	19
8	Franz Breznik, Professor, Custos der Lehrerbibliothek	V.	Latein V., VIII. — Griechisch VI.	16
9	Raimund Perušek, Professor	II.	Latein II. — Griechisch VII. — Deutsch II.	16
	Name und Charakter	Ordinarius in der Classe	Lehrfach und Classe	Wöchentliche Stundenzahl
10	Dr. Josef Marinko, Professor, Weltpriester u, Exhortator	—	Religion I,—VIII.	17
11	Ignaz Fajdiga, Professor, Custos des physikalischen	VIII.	Mathematik ü., V.—VIII. — Physik VIII.	18
	Cabinetes			
12	Johann Vrhovec, Professor	—	Geographie und Geschichte I.-V-, VII.	20
13	Josef Sturm, Professor	—	(I. Sem.) Zeichnen I.—IV. — Mathematik IV. (Im II. Sem. seit 17. März) Zeichnen I,—IV.	(18) 15
14	Dr. Laurenz Požar, wirkl. Gymn.-Lehrer	VII.	Latein VII. — Deutsch Hl., IV. — Slovenisch I. — Propaedeutik VII.	17
15	Karl Šega, wirkl. Gymn.-Lehrer	I.	Latein I. — Griechisch VIII. — Deutsch I.	17
16	Franz Jeraj, suppl. Gymn.-Lehrer	—	(Im 2. Sem. seit 17. März) Naturgeschichte I., n., V., VI. — Mathematik I., IV. — Physik III., IV.	19
B.	Für die nicht obligaten Lehrfächer:
17) Gesang für Schüler des ganzen Gymnasiums in zwei Abtheilungen 4 St. wöchentlich lehrte P. Hugolin Sattner, Definitor und Vicär des Franciscaner-Conventes.
18) Kalligraphie für Schüler der 1. und 2. Classe in einer Abtheilung
2	St. wöchentlich lehrte Professer Josef Sturm.
19) Turnen für Schüler des ganzen Gymnasiums in 3 Abtheilungen 6 St. wöchentlich lehrte Ignaz Klinc, k. k. Hauptsteueramts-Adjunct.
20) Zeichnen für Schüler der Obergymnasiums 2 St. wöchentlich lehrte Professor Josef Sturm.
Gymnasialdiener: Franz Učak.
II.
Lehrverfassung.
Der Lectionsplan für die obligaten Lehrfächer schliesst sich im wesentlichen an den allgemeinen gesetzlichen Lehrplan (Minist.-Ydg. vom 26. Mai 1884 Z 10.128) an. Speciell normiert der hohe Minist.-Erl. vom 28. Juni 1878 Z. 434, dass für das Gymnasium in Rudolfswert auch nach dessen Umbildung aus einem Realgymnasium in ein reines Gymnasium der Zeichenunterricht an den vier unteren Classen einen obligaten Lehv-gegenstand zu bilden und für denselben der in der h. Minist.-Vdg. vom 9. August 1873 Z. 6708 flir Realgymnasien festgestellte Lehrplan zu gelten habe.
Weiters wurde mit dem h. Minist.-Erl. vom 18. März 1882 Z. 19.277 ex 1881 bestimmt, dass das Slovenische als Muttersprache bei jenen Schülern, welche bei dem Eintritte in die Gymnasialstudien als Sloyenen vorgeführt werden, als ein obligater Lehrgegenstand zu betrachten sei.
Betreffend die Unterrichtssprache wurden mit h. Unt.-Minist.-Erl. vom 22. Juli 1882 Z. 10.820 nachstehende Normen erlassen:
a) In der I. und II. Classe ist das Slovenische die Unterrichtssprache für alle Lehrgegenstände mit theilweiser Ausnahme des deutschen Sprachfaches; auf letzteres entfallen 4 wöchentliche Lehrstunden.
b) In der III. und IV. Classe ist das Deutsche die Unterrichtssprache für die Lehrgegenstände „Deutsch“ und „Griechisch“. Bei den Ueber-setzungen aus Cäsar in der IV. Classe kann neben der slovenischen auch die deutsche Sprache in Anwendung kommen. Wöchentliche Stundenzahl für das Deutsche in der III. Classe 3, in der IV. Classe 4.
c) In den relativ-obligateu oder freien Lehrfächern ist die Unterrichtssprache (mit Ausnahme des Gesanges) die deutsche, die Terminologie überhaupt in beiden Sprachen zu geben.
Am Obergymnasium bildet das Deutsche die Unterrichtssprache für alle Gegenstände mit Ausnahme des „Slovenisch“, bei welchem gemäss den Bestimmungen des h. Minist.-Erl. vom 20. September 1873 Z. 8172 dieses selbst zur Anwendung kommt.
a)	Obligate Lehrgegenstände.
X. Classe.
Religion, 2 Stunden: Katholischer Katechismus. Vom Glauben, von den Geboten, Sacramenten und Sacramentalien.
Latein, 8 Stunden: Formenlehre der wichtigsten regelmässigen Flexionen, eingeübt an lat.-slov. und slov.-lat. Uebersetzungsbeispielen aus dem
Uebungsbuche, später häusliches Aufschreiben der in der Schule durch-genommenen Uebersetzungen. — Memorieren der Paradigmen und Vocabeln.
—	Wöchentlich 1 Composition von '/•> Stunde, später kleine Hausaufgaben.
Deutsch, 4 Stunden: Einübungen der Formenlehre an deutsch-slove-nischen und slovenisch-deutschen Uebersetzungsbeispielen. Die Lehre vom einfachen und bekleideten Satze. — Lesen, Sprechen, Memorieren und Vortragen von Lesestücken. - I. Semester: Orthographische Uebungen jede Woche. — II. Semester: Orthographische Uebungen jede zweite Woche; Aufsätze, monatlich zwei, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten.
Slovenisch, 3 Stunden: Regelmässige Formenlehre. — Der einfache, bekleidete und einfach zusammengesetzte Satz. — Lesen, Sprechen, Vorträgen. — Alle 14 Tage ein schriftlicher Aufsatz erzählenden oder er-zählend-beschreibenden Inhaltes.
Geographie, 3 Stunden: Elementarkenntnisse aus der allgemeinen und politischen Geographie. Einüben im Kartenlesen und Kartenzeichnen.
Mathematik, 3 Stunden: abwechselnd Aritkmetik und Geometrie. Arithmetik: das dekadische Zahlensystem. Die vier Species mit ganzen, benannten und unbenannten Zahlen. Theilbarkeit der Zahlen. Gemeine und Decimalbrüche. Das Rechnen mit mehrfach benannten Zahlen. — Geometrische Anschauung »lehr e: Gerade, Kreislinie, Winkel, Parallele. Das Dreieck mit Ausschluss der Congruenzsätze. Die fundamentalen Construc-tionsaufgaben. — In jeder Conferenzperiode eine schriftliche Schularbeit, zuweilen eine Hausaufgabe.
Naturgeschichte, 2 Stunden: Anschauungsunterricht. (I. Sem.) Tliier-reich: Säugethiere, dann einige Formen aus der Abtheilung der Weich,-und Strahlthiere. — (II. Sem.) Gliederthiere mit Bevorzugung der Insecten.
Zeichnen, 4 Stunden: Zeichnen ebener, gerader und krummliniger geometrischer Gebilde und geometrischer Ornamente aus freier Hand nach Tafelzeichnungen mit kurzen passenden Erklärungen.
II.	Classe.
Religion, 2 Stunden. Liturgik: Katholischer Cultus, kirchliche Personen, Orden, Geräthe, Handlungen und Zeiten.
Latein, 8 Stunden: Ergänzung der Formenlehre durch Hinzufügung der selteneren und unregelmässigen Flexionsformen, eingeübt -wie in der I. Classe. Erweiterung der syntaktischen Formen. Accus, cum inf. und ablat. absol. — Memoiieren wie in der I. Classe, später häusliches Präparieren. — Monatlich drei Compositionen mit halb- bis dreviertelstün-diger Arbeitszeit und ein Pensum.
Deutsch, 4 Stunden: Ergänzung der Formenlehre. Der zusammengezogene und zusammengesetzte Satz. Interpuktionsübungen. Orthogra-
phische Dictate. — Lesen, Sprechen, Memorieren und Vortragen poetischer und prosaischer Lesestücke. — Monatlich drei Arbeiten, abwechselnd Schul -und Hausaufgaben.
Slovenisch, 2 Stunden: Ergänzung der Formenlehre. Ausführliche Behandlung des Verbums. Der zusammengesetzte und abgekürzte Satz. Interpunktionslehre. — Lesen, Memorieren, Vortragen. — Schul- und Hausaufgaben wie in der I. Classe.
Geographie und Geschichte, 4 Stunden. Geographie: Fortsetzung der mathematischen Geographie (Breitenlagen). Specielle Greographie Asiens und Afrika’s in topographischer und physikalischer Hinsicht, Verkers-leben und Culturzustand der Völker. Allgemeine Uebersicht Europa’s. Specielle Geographie von Süd- und Westeuropa. (2 Stunden.) — Geschichte: Uebersichtliche Darstellung der Geschichte des Alterthums, hauptsächlich der Griechen und Römer, mit besonderer Berücksichtigung des biographischen und sagengeschichtlichen Elementes. (2 Stunden.)
Mathematik, 3 Stunden: Vertheilung wie in der I. Classe. Arithmetik: Abgekürzte Multiplication und Division. Verhältnisse. Proportionen. Einfache Regeldetri. Mass- und Gewichtskunde. Procent-, Zins- und Discont-rechnung. — Geometrie: Congruenz der Dreiecke und Anwendungen. Eigenschaften des Kreises, der Vier- und Vielecke. — Aufgaben wie in der I. Classe.
Naturgeschichte, 2 Stunden. Anschauungsunterricht. (I. Semester.) Thicrreich: Vögel, Reptilien, Amphibien und Fische in passender Auswahl.
—	(II. Semester.) Pflanzenreich: Beobachtung und Beschreibung einer Anzahl von Samenpflanzen verschiedener Ordnungen mit Einbeziehung einiger Sporenpflanzen.
Zeichnen, 4 Stunden: Zeichnen räumlicher geometrischer Gebilde mit Anwendung der Perspective nach Draht- und Holzmodellen. — Schattenconstruction. Elemente des Flachornamentes nach Vorzeichnungen auf der Tafel.
111.	Classe.
Religion, 2 Stunden: Biblische Geschichte des alten Bundes von der Urgeschichte bis auf Christus.
Latein, 6 Stunden. Grammatik: (3 St.): Lehre von der Congruenz, vom Gebrauche der Casus und der Präpositionen. — Lectüre (3 St.) aus Cornelius Nepos. — Präparation. — Alle 14 Tage eine Composition von einer ganzen Stunde, alle drei Wochen ein Pensum.
Griechisch, 5 Stunden: Regelmässige Formenlehre mit Ausschluss der Verba auf t*i. Deutsch-griechische und griechisch-deutsche Ueber-setzungen aus dem Uebungsbuche. Memorieren der Vocabeln. Präpara-
tion. Von der zweiten Hälfte des ersten Semesters angefangen alle 14 Tage eine schriftliche Arbeit, abwechselnd Compositionen und Pensa.
Deutsch, 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casuslehre mit Berücksichtigung der Bedeutungslehre. Leclüre mit sachlichen und sprachlichen Erklärungen und Anmerkungen und besonderer Beachtung der stilistischen Seite. Memorieren. Vorträgen. — Monatlich zwei Aufsätze, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten.
Slovenisch, 3 Stunden: Casuslehre, Satzverbindungen, Perioden, Präpositionen, Lesen, Vorträgen. Schriftliche Arbeiten wie in der II. Classe (neben Reproductionsaufgaben auch solche von freier Bearbeitung nacli vorheriger Besprechung in der Schule).
Geographie und Geschichte, 3 Stunden, abwechselnd Geographie und Geschichte. Geographie: Uebersicht der mathematischen Geographie. Vergleichende, specielle Geographie der übrigen Länder Europa’s mit Ausschluss der österr.-ungarischen Monarchie. Specielle Geographie von Amerika und Australien. — Geschichte: Geschichte des Mittelalters mit besonderer Hervorhebung der Geschichte Oesterreichs.
Mathematik, 3 Stunden. Vertheilung wie in I. Arithmetik: Das Rechnen mit unvollständigen Zahlen. Die vier Grundoperationen in ganzen und gebrochenen allgemeinen Zahlen. Potenzieren. Ausziehen der Quadrat-und Kubikwurzel. — Geometrie: Längen- und Flächenmessung. Verwandlung und Theilung der Figuren. Flächengleicheit im rechtwinkligen Dreiecke. Aehnlichkeit geometrischer Gebilde. Construction und Beschreibung der Ellipse, Parabel und Hyperbel. - Aufgaben wie in I.
Naturwissenschaften, 2 Stunden. (I. Sem.) Anschauungsunterricht. Mineralogie: Beobachtung und Beschreibung der wichtigsten und verbreitetsten Mineralien und Hinweisung auf die gewöhnlichsten Gesteinformen. (II. Sem.) Physik: Allgemeine und besondere Eigenschaften der Körper. Wärmelehre. Chemische Grundbegriffe. Die wichtigeren Metalloide und ihre Verbindungen. Verbrennungsprocess.
Zeichnen, 4 Stunden: Uebungen im Ornamentzeichnen nach Vorzeichnungen auf der Tafel. Stilarten desselben. Das polychrome Ornament. Erklärung über Farbenharmonie. Fortsetzung des Modellzeichnens.
IV.	C/laNse.
Religion, 2 Stunden: Biblische Geschichte des neuen Testamentes. Uebersichtliche Geographie Palästina’s.
Latein, 6 Stunden: Grammatik (2 oder 3 St.): Eigenthümlichkeiten im Gebrauche der Nomina und Pronomina. Tempus- und Moduslehre. Conjunctionen. Prosodie und Elemente der Metrik. — Lectüre: (4 oder
3	St.): Caesars bellum gallicum, mit Präparation. In der zweiten Hälfte
des II. Sem. wöchentlich 2 St. Auswahl aus Ovid’s Chrestomathie. — Alle 14 Tage eine Composition von einer ganzen Stunde, alle drei Wochen ein Pensum.
Griechisch, 4 Stunden: Wiederholung und Ergänzung der Formenlehre. Verba auf (ii und Verba anomala. Hauptpunkte der Syntax. Ueber-setzung aus dem Lesebuche. Memorieren der Vocabeln. Präparation. Alle 14 Tage eine schriftliche Arbeit, abwechselnd Compositionen und Pensa.
Deutsch, 4 Stunden: Systematischer Unterricht in der Syntax des zusammengesetzten Satzes und der Periode. Grundziige der Metrik. Lec-tlire, Memorieren. Vortragen und schriftliche Arbeiten wie in der III. CI.
Slovenisch, 2 Stunden: Tempus- und Moduslehre. Periode. Wortbildung. Metrik. Lesen, Vortragen wie in III. — Alle 14 Tage ein schriftlicher Aufsatz wie in der III. CI.
Geographie und Geschichte, 4 Stunden: (I. Semester) Geschichte der Neuzeit mit besonderer Rücksicht auf Oesterreich-Ungarn. — (II. Sem.) Specielle Geographie von Oesterreich-Ungarn mit besonderer Rücksicht auf die Geschichte und Geographie des engeren Heimatlandes Krain.
Mathematik, 3 Stunden, Vertheilung wie in I. Arithmetik: Zusammengesetzte Regeldetrie, Kettensatz. Zinseszinsenrechnung. Gleichungen mit einer und mehreren Unbekannten. — Geometrische Anschauungdehre: Stereometrie. Gegenseitige Lage von Geraden und Ebenen. Körperliche Ecke. Hauptarten der Körper. Oberflächen- und Rauminhaltsberechnung.
—	Aufgaben wie in I.	>
Physik, 3 Stunden: Experimentalphysik. Statik und Dynamik; Magnetismus und Elektricität; Akustik, Optik und strahlende Wärme.
Zeichnen, 3 Stunden: Studien nach schwierigeren ornamentalen Musterblättern. Zeichnen nach Gypsmodellen. Aufnahme der menschlichen Figur in den Kreis der Uebungen. Gedächtniszeichnungen wie auch fortgesetzte perspectivische Darstellungen geeigneter Objecte.
V.	Clause.
Religion, 2 Stunden: Christkatholische Apologetik.
Latein, 6 Stunden: Ledüre (5 St.): (I. Semester.) Livius I. und XXI. Buch. — (II. Semester.) Fortsetzung aus Livius und Ovid u. zw. eine Auswahl vornehmlich aus den Methamorphosen und Fasti. — Grammatisch-stilistische TJebungen. (1 Stunde.) — Alle 4 Wochen eine Composition und ein Pensum.
Griechisch, 5 Stunden. Ledüre (4 St.): (I. Semester.) Xenophon Auswahl nach Schenkls Chrestomathie. — (II. Semester.) Homer’s Ilias, daneben — eine Stunde wöchentlich — Fortsetzung der Lectüre aus
4
Xenophon. — Präparation. Memorieren von Vocabeln und einiger Stellen aus der Ilias. — Grammatik (1 Stunde). — Alle 4 Wochen eine schriftliche Arbeit.
Deutsch, 3 Stunden. Grammatik (alle 14 Tage 1 Stunde). Lautlehre: Umlaut, Brechung, Ablaut. Wortbildung. — Ledüre mit besonderer Rück-sicht auf die Charakteristik der epischen, lyrischen und didaktischen Dichtungsgattung. MemoriereD, Vorträgen. — Aufsätze: Zwei im Monate, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten.
Slovenisch, 2 Stunden: Lcctüre von Musterstücken aus der neueren Literatur mit sachlicher und sprachlicher Erklärung. Erklärung der Tropen und Figuren. Ergänzung der Metrik. Epische Poesie und ihre Arten. Repetition der Formenlehre. Vortragsübungen. Alle 3—4 Wochen eine schriftliche Arbeit.
Geographie und Geschichte, 3 Stunden: Geschichte des Alterthums bis zur Unterwerfung Italiens unter Eom, mit steter Berücksichtigung der Geographie und Hervorhebung der Culturgeschichte.
Mathematik, 4 Stunden. Arithmetik (2 St.): Die vier Grundoperationen. Allgemeine Eigenschaften und Theilbarkeit der Zahlen. Negative und gebrochene Zahlen. Verhältnisse und Proportionen. Gleichungen des ersten Grades mit einer und mehreren Unbekannten. — Geometrie: (2 St.) Planimetrie. — In jeder Conferenzperiode eine Schularbeit, zuweilen ein Pensum.
Naturgeschichte, 2 Stunden. (I. Sem.) Mineralogie: Krystallographie. Systematische Betrachtung der wichtigsten Mineralien hinsichtlich der physikalisch-chemischen und sonstigen belehrenden Beziehungen. Die gewöhnlichen Felsarten und eine kurze entwicklungsgeschichtliche Skizze der Erde. (II. Sem.) Botanik: Charakterisierung der Gruppen und Ordnungen des Pflanzenreiches auf Grund des morphologischen und anatomischen Baues mit Berücksichtigung der Pflanzenphysiologie und Paläontologie.
VI.	Clasise.
Religion, 2 Stunden: Christkatholische Glaubenslehre.
Latein, 6 Stunden. Ledüre (5 St.): Sallust’s Jugurtha. Ciceros I. catilin. Rede. Caesar’s bellum civile. — Auswahl aus Vergil’s Eclogen und einzelner Stellen der Georgica. Anfang der Lectüre der Aenaeis. Privat-lectüre. — Präparation. — Grammatisch-stilistische Uebungen (1 St.) — Schriftliche Arbeiten wie in der IV.
Griechisch, 5 Stunden. Ledüre: (I. Semester.) Homer Ilias 12 — 17. (II. Sem.) Herodot (Auswahl aus den Parthien über die Perserkriege. — Alle 14 Tage eine Stunde Xenophon. — Grammatik: (1 St.). Präparation, Memorieren und schriftliche Arbeiten wie in der V. CI.
Deutsch, 3 Stunden. Grammatik (alle 14 Tage 1 St.): Genealogie der germanischen Sprachen. Principien der Sprachbildung. — Ledüre: Classische Musterstücke nacli dem Lesebuclie (Klopstock, Lessing) .mit besonderer Rücksicht auf die Charakteristik der stilistischen Form. — Literaturgeschichte bis zu den Stürmern. — Alle 3 Wochen abwechselnd eine Haus- und eine Schularbeit.
Slovenisch, 2 Stunden: Fortsetzung der Ledüre im Anschluss an die V. CI. Abschluss der epischen Poesie. Lyrik. Repetition der Syntax. Vortragsübungen. Aufsätze wie in der Y. CI.
Geographie und Geschichte, 4 Stunden: Schluss der Geschichte der Römer und der Geschichte des Mittelalters, mit eingehender Behandlung der Geschichte des Pabst- und Kaiserthums in gleicher Behandlungsweise wie in der V. CI.
Mathematik, 3 Stunden. Vertheilung wie in der I. CI. Arithmetik: Lehre von den Potenzen, Wurzeln und Logarithmen. Quadratische Gleichungen mit einer Unbekannten und ihre Anwendung auf die Geometrie.
— Geometrie: (I. Sem.) Stereometrie. — (II. Sem.) Ebene Trigonometrie. Aufgaben wie in der Y. CI.
Naturgeschichte, 2 Stunden: Somatologie; Zoologie: Systematische Betrachtung der Wirbelthiere und der wichtigeren Gruppen der wirbellosen Thiere, nach morphologisch-anatomischen und entwicklungsgeschichtlichen Grundsätzen mit gelegentlicher Berücksicktigung vorweltlicher Formen.
VII.	Claisse.
Religion, 2 Stunden: Christkatholische Sittenlehre.
Latein, 5 Stunden. Ledüre (4 St.): Cicero: de imperio Cn. Pompei, Cato maior, pro Arcliia poeta (als Privatlectüre). — Fortsetzung der Lectüre von Vergil’s Aeneis. Alles Uebrige wie in der Y. CI.
Griechisch, 4 Stunden. Ledüre (3 St.): Demosthenes, die 1., 2. und
3.	olynthische Rede und über die Angelegenheiten im Chersones. (II. Sem.) Homer’s Odyss., lib. 5, 9, 13. — Grammatisch-stilistische Uebungen (1 St.)
— Alles Uebrige wie in der V. CI.
Deutsch, 3 Stunden: Lectüre wie in der VI. (Herder, Götlie, Schiller).
— Literaturgeschichte bis auf Schiller’s Tod. — Redeübungen. — Aufsätze wie in der VI. CI.
Slovenisch, 2 Stunden: Ledüre wie in der VI. CI. Dramatische Poesie. — Altslovenische Laut- und Formenlehre. — Geschichte der neu-slovenischen Literatur. Redeübungen. — Aufsätze wie in der V. CI.
Geographie und Geschichte, 3 Stunden: Geschichte der Neuzeit mit Berücksichtigung der inneren Entwicklung Europa’s in politischer, religiöser, wirtschaftlicher, culturgeschichtlicher Hinsicht uud der Geographie.
4*
Mathematik, 3 Stunden: Vertheilung wie in der I. CI. Arithmetik: Quadratische Gleichungen mit zwei Unbekannten und höhere Gleichungen, die. auf quadratische zurückgeführt werden können. Progressionen. Zinseszinsen- und Rentenrechnung. Kettenbrüche. Diopliantische Gleichungen
I.	Grades. Combinationslehre. Binomischer Lehrsatz. — Geometrie: Trigonometrische und goniometrische Aufgaben. Analytische Geometrie mit Einschluss der Kegelschnittslinien. - Aufgaben wie in der Y. CI.
Physik, 3 Stunden: Allgemeine Eigenschaften der Körper. Statik und Dynamik fester, tropfbar- und ausdehnsamflüssiger Körper. Wärmelehre. Chemie.
Philosophische Propädeutik, 2 Stunden: Formale Logik.
VIII.	Claswe,
Religion, 3 Stunden: Kirchengeschichte.
Latein, 5 Stunden: Lectüre: (4 St.) Tacitus, Germania cap. 1—27. und zusammenhängende grössere Partien aus den Historien. — Horatius, Auswahl aus den Oden, Epoden, Satiren und Episteln. — Alles Uebrige wie in der Y. CI.
Griechisch, 5 Stunden: Lectüre (4 St.) (I. Sem.) Platon’s Apologie, Protagoras (u. Kriton als Privatlectüre). — (II. Sem.) Sophokles Philoktet: Homer’s Odyss. — Alles Uebrige wie in der V. CI.
Deutsch, 3 Stunden: Lectüre: wie in der VII. CI. (Göthe, Schiller, Lessing’s Laokoon, Schiller’s Abhandlung über naive und sentimentale Dichtung.) — Literaturgeschichte bis zu Göthe’s Tode. Redeübungen. — Aufsätze wie in der VI. CI. — In allen Oberclassen auch Privatlectüre.
Slovenisch, 2 Stuiiden: Fortsetzung der Lectüre im Anschlüsse an die VII. CI. — Fortsetzung der neuslovenischen Literatur. — Uebersicht der altslovenischen Literatur. — Redeübungen und Aufsätze wie in der VII. Classe.
Geographie und Geschichte, 3 Stunden. (1. Sem.): Geschichte der Österreich.-ungar. Monarchie in ihrer weltgeschichtlichen Stellung unter gleichzeitiger Recapitulation der Beziehungen Oesterreich-Ungarns zu den anderen Staaten und Völkern; übersichtliche Darstellung der bedeutendsten Thatsachen aus der inneren Entwicklung des Kaiserstaates. — (II. Sem.): Oesterreichisch-ungarische Vaterlandskunde (2 St.) — Recapitulation der Hauptmomente der griech. und römisch. Geschichte. (1 St.).
Mathematik, 2 Stunden: Uebungen im Auflösen mathematischer Probleme. Wiederholung der wichtigsten Parthien des mathematischen Lehrstoffes. — Aufgaben wie in der V. CI.
Physik, 3 Stunden: Magnetismus, Elektricität; Wellenlehre, Akustik; Optik; Elemente der Astronomie.
Philosophische Propädeutik, 2 Stunden: Empirische Psychologie.
b)	Freie Lehrgegenstände.
Gesang: I. Abtheilung, 2 Stunden: Erklärung des Stimmorgans, Verlialtungsregeln beim Singen, Notenkenntnis, Takteintlieilung, Tempo, Intervallübungen; Dur- und Molltonleiter, Regeln des Vortrages. Ein-, zwei- und dreistimmige Lieder. — II. Abtheilung, 2 Stunden: Wiederholung der Gesangstheorie mit besonderer Rücksicht auf die Regeln des Vortrages. Weltliche und kirchliche Lieder in vierstimmigen, gemischten und Männerchören.
Kalligraphie, 2 Stunden: Current- und Lateinschrift nach Gr einer’s Schreibmethode.
Turnen: 6 Stunden in drei Abtheilungen (Unter-, Mittel-und Oberstufe) ; Ordnungsübungen, Freiübungen, Marschieren und Laufen, Springen, Klettern, Geräthübungen, Ringspiele.
Zeichnen, 2 Stunden: Gesichts- und Kopfstudien nach geeigneten Gipsmodellen, fortgesetzte Hebungen im Ornamentzeichnen und freie Wiedergabe der Zeichnungsobjecte aus dem Gedächtnisse nach Massgabe der Zeit und der Fähigkeit des Schülers.
III.
Lehrbücher,
welche im Schuljahre 1889/90 dem Unterrichte in den obligaten Lehrfächern zugrunde gelegt wurden.
Religionslehre. I. CI.: Lesar, mali katekizem. — II. CI.: Lesar, liturgika. — III. IV. CI.: Schuster, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. (Posl. Lesar.) — V.—VII. Cl.: Wappler: Lehrbuch der kathol. Religion für die oberen Cl. der Gymn. I.—III. Thl. — VIII. Cl.: Kaltner, Kirchengeschichte.
Lateinische Sprache. A) Grammatik. I,—IV. Cl.: Kermavner, lat. slovnica. — V.—VIII. Cl.: Schmidt, latein. Schulgrammatik. — B) Uebungs-bücher. I. Cl.: Wiesthaler, lat. vadbe. I. — II. Cl.: Wiesthaler, lat. vadbe.
II.	— III. Cl.: Kermavner, vadbe v skladnji lat. I. — IV. Cl.: Kermavner, vadbe v skladnji lat. II. — V. VI. Cl.: Hauler, latein. Stilübungen. I. Thl — VII VIII. Cl.: Hauler, lat. Stilübungen. II. Thl. — C) Classiker. III. Cl.: Cornel. Nep. vitae, ed. Weidner. — IV. Cl.: Caesar, de bello gallico, ed. Prammer. IV. Cl.: P. Ovidii Nason. carm. selecta, ed. Sedlmayr. — V. Cl.: T. Livii ab urbe condita I. II, XXI, XXII, ed. Zingerle. P. Ovidii Nason. carm. selecta, ed. Sedlmayr. — VI. Cl.: Sallustii
Cr. Jugurtlia, ed. Sclieindler; Cicero, 1. orat. in Catilinam, ed. Nolil; P. Vergil. Mar. carmina selecta, ed. Eicliler; Caesar de bello civili, ed. Hoffmanu. — VII. CI.: Cicero: de imperio Cn. Pompei, pro Arcliia poeta, ed. Nolil; Cato maior de senectute, ed. Scliiclie; Vergilii Aeneid. epitome, ed. Hoffmann. — VIII. CI.: Tacitus, Germania und Historien, ed. Müller; Horat. carmina selecta, ed. Petschenig.
Griechische Sprache. A) Grammatik. III —VIII. CI.: Curtius, Griechische Schulgrammatik. — B) Uebungsbücher. III. — V. CI.: Schenkl, Griech. Elementarbuch. — VI.—VIII. CI.: Schenkl, Uebungsbucli für Obergymnasien. — C) Classiker. V. CI.: Homer, Ilias, ed. Zechmeister; Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon. — VI. CI. : Homer, Ilias, ed. Zechmeister; Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon; Herodot, ed. Holder. —
VII.	CI.: Demosthenes, 1.	3. olynth. Rede, ed. Wotke; Homer’s Odyssee,
I. Th. ed. Pauly-Wotke. — VIII. CI.: Platon’s Apologie und Kriton, Pro-tagoras, ed. Kral; Homer’s Odyssee, ed. Pauly-Wotke; Sophokles, Phi-loctet, ed. Schubert.
Deutsche Sprache. A) Grammatik. I.—VIII. CI.: Willomitzer, deutsche Grammatik, 4. Aufl. — B) Lesebücher. I. CI.: Lampel, deutsches Lesebuch für die 1. CI. — II. CI.: Madiera, deutsches Lesebuch II. Th.
—	III. CI.: Lampel, deutsches Lesebuch für die 3. CI. — IV. CI.: Lampel, deutsches Lesebuch für die 4 CI. — V.—VII. CI.: Lampel, deutsches Lesebuch für die ob. CI. oesterr. Gymnasien, I. II. III. — VIII. CI.: Egger, deutsches Lehr- u. Lesebuch für höh. Lehranstalten, II. Thl. 2. Bd.
Slovenische Sprache. A) Grammatik. I. CI.: A. Janežičeva slov. slovnica priredil dr. Sket. — II.—V. Cl. Šuman, slov. slovnica. — VI.—VIII. Cl.: Janežič, slov. slovnica — B) Lesebücher. I. II. Cl.: Janežič, cvetnik. I. — III. IV. Cl.: Janežič, cvetnik. II. — V. VI. Cl.: Sket, slov. berilo za 5. in 6. gimn. razred. -■ VII. Cl.: Janežič, cvetnik slov. slovesnosti. — VIII. Cl.: Miklošič, berilo za 8. gimn razred.
Geographie und Geschichte. I. Cl.: Jesenko zemljepis za 1. razr.; Atlas von Trampler. — II. Cl.: Jesenko, a) zemljepis za 2. in 3. raz.; b) občna zgodovina, stari vek; Atlanten von Kiepert oder Putzger, Ko-zenn oder Trampler. — III. Cl.: Jesenko, a) zemljepis za 2. in 3. raz.; b) srednji vek; Atlanten von Putzger, Trampler od. Kozenn. — IV. Cl.: Jesenko, a) novi vek; b) avstrijsko-ogerska monarhija; Atlanten wie in der III. Cl. — V. Cl: Gindely, Lehrbuch der Geschichte für Obergymn. I.; Atlanten von Kiepert oder Putzger. — VI. Cl.: Gindely, Lehrbuch der Geschichte. II. Bd.; Atlanten wie in der V. Cl. VII. Cl.: Gindely, Lehrbuch der Geschichte. III. Bd.; Atlas von Putzger. — VIII. Cl.: Gindely, Schimmer und Steinhäuser, öster. Vaterlandskunde (Oberstufe); Atlanten wie in der V. Cl.
Mathematik. I. CI.: Močnik-Celestina, a) aritmetika, I. del, h) geometrija, I. del. — II.—IV. Cl.: Močnik-Celestina, a) aritmetika, II. del,
b)	geometrija, II. del. — V. Cl.: a) Močnik, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra, b) Hočevar, Lehrbuch der Geometrie für Obergymn., geom. Uebungsaufgaben. — VI.—VIII. Cl.: Močnik, a) Lehrbuch der Arithmetik und Algebra, b) Lehrbuch der Geometrie. — Logaritmentafeln von Adam.
Naturgeschichte. I. Cl.: Pokorny-Erjavec, živalstvo. — II. Cl.: Po-korny-Erjavec, živalstvo; Pokorny-Tusek, rastlinstvo. — III. Cl.: Erjavec, mineralogija. — V. Cl.: Hochstetter und Bisching, Mineralogie; Wretschko Botanik. — VI. Cl.: Schmidt, Zoologie.
Naturlehre. III. IV. Cl.: Senekovič, fizika. — VII. VIII. Cl.: Handl, Lehrbuch der Physik für Obergymn.
Philosophische Propädeutik. VII. Cl.: Lindner, Lehrbuch der Logik.
—	VIII. Cl.: Lindner, Lehrbuch der Psychologie.
—
IV.
Absolvierte Lectiire in den classischen Sprachen.
a)	Aus dem Lateinischen.
III. Classe. Cornelius Nepos.: Milt., Themist., Aristides, Pausanias, Cimon, Lysand., Thrasyb., Conon, Iphikrates, Datames, Epaminondas, Pelopid., Phocion, Hannibal.
IV. Classe. C. J. Caesar, bell. gall. libr. I., II., IV., V. c. 1—20, VI. c. 12—29. — Ovid. e libr. Tristium, I. el. 3; Metam. I. 89—415, VI. 146-312.
V. Clase. Livius I. und XXI. 1—30. — Ovid. Metam. I. 33—364; VI. 146—312; X. 1-77; XII. 580—628; XIII. 1-398.
VI. Classe. Sallust. bell. Jugurth. — Cicero in Catilinam or. I. — Vergil. Eci. I., V.; Georg. II. 136—176, 458-540, III. 478-566; IV. 315—558; Aeneid. lib. I., II. - Caesar, de bell, civil, lib. II. (Privat-lectüre.)
VII. Classe. Cicero, de imperio Cn. Pompei; pro Archia poeta; Cato maior, de senectute. — VergU’s Aeneid. III., V., VII., IX. (Nisus und Euryalus.)
VIII. Classe. Tacitus, Germania, c. 1—27; Historien, I. c. 1—51, II. c. 1—24. — Dialogus de oratoribus (als Privatlectiire). —Horat. Oden, lib. I. 1, 2, 7, 9, 11, 14, 20, 22. 37; lib. II. 3, 10, 18; lib. III. 1, 2
3. 13, 30; üb. IV. 3; carmen saeculare; Epod. 2, 7, 13; Sat. lib. I. 1,
9,	10; lib. II. 6; Epistol. lib. I. 2, 10; lib. II. 3 (liber de arte poetica).
b)	Aus dem Griechischen.
V. Classe. Xenophon. Kyropaed. I. 2, 1 — 15; I. 3 und 4; I. 4, 4-15; I. 5, lff.; II. 1, 20—31; 2, 1 — 16; 3, 17—14; 4, 1—8. — Me-morabilia I. 1, 1—20; 2, 1—15, 49 — 55, 62—64; I. 4. (Anabasis I, 1 und 2, 1—4; I. 4, 11 — 19; 5 und 6, als Privatlectlire). — Homer. Iliad. I., II. (III. als Privatlectiire.)
VI. Classe. Homer. Iliad XI.—XVI. — Herodot lib. VII. - Xe-nophon. Memor. lib. I. c. 1, 1—20; c. 2, 1 — 18, 49—55, 62—64; c. 4; lib. II. c. 1. 21-34; c. 3.
VII. Classe. Demosthenes I.—III. olyntliisclie Rede und Rede über die Angelegenheiten im Chersones. — Homer. Odyssee, lib. I., V., VI., IX , X.
VIII. Classe. Platon. Apolog., Kriton (Privatlectiire) und Protagoras c. 1—22. — Sophokles, Philoktet. — Homer, Odyss. lib. XVI., XXIII.
—
V.
Themata für schriftliche Arbeiten.
a)	In deutscher Sprache.
V. Classe. 1. Entkleide die Ballade „Erlkönig“ ihrer lyrischen und dramatischen Einkleidung und gib ihr eine rein epische Form. — 2. Ein Spaziergang im October auf den Kapitelberg. — 3. Der erste Schnee. —
4. Goethes „Fischer“ und Heines „Lorelei“. — 5. Hat Herodot recht, wenn er besonders den Athenern den Ruhm zuschreibt, die Perser besiegt zu haben ? — 6. Graf Eberhart und Rauschebart. Eine Charakterschilderung. — 7. Der Rückzug des Winters. — 8. Schloss Lueg bei Prečna. — 9, Der 9. Mai, ein Freudentag für Rudolfswert. — 10. AVie Reineke den Hinze betrog. — 11. Die Rückkehr ins Vaterhaus.
VI. Classe. 1. Welche Verdienste erwarb sich P. Corn. Scipio maior um Rom ? — 2. Ein Gang auf den Rudolfswerter Friedhof um Allerheiligen. — 3. Kriemchilde und Gudrun. — 4. Inwiefern ist Chlodwigs Uebertritt zum Christenthum von weltgeschichtlicher Bedeutung? —
5. Oesterreichs Bedeutung für die mittelhochdeutsche Poesie. — 6. Mit welchem Rechte kann man Heinrich I. „des deutschen Reiches Begründer“ nennen ? — 7. Inhalt und Ideengang in Klopstocks Ode „Der Zürichersee“. — 8. Unser Maiausflug nach Möttling. — 9. Major von Teilheim. Ein Charakterbild. — 10. Rudolf von Habsburg.
VII. Classe. 1. Welche Nationen wirkten entscheidend auf den Anbruch der Neuzeit? — 2. Elisabeth in Goethes Götz von Berlichingen.
— 3. Inhalt und Bedeutung des Gedichtes „Zueigung“ von Goethe. —
4.	Der atlantische Ocean — das Mittelmeer der Neuzeit. — 5. Iphigeniens Wirksamkeit unter den Barbaren in Tauris. — 6. „Wohl dem, der seiner Väter gern gedenkt, der froh von ihren Thaten, ihrer Grösse den Hörer unterhält und still sich freuend ans Ende dieser schönen Reihe sich geschlossen sieht.“ — 7. Mein Liebling in Goethes „Torquato Tasso“. 8. Oesterreichs trübe und sonnige Tage im 18. Jahrhunderte. — 9. Welche Charakterzüge lernen wir in dem Gedichte Schillers an dem Grafen von Habsburg kennen, und wie bekundet er dieselben? — 10. Der Gang der menschlichen Cultur. Nach Schiller.
VIII. Classe. 1. Welche Bilder aus dem Familienleben werden im ersten Theile des Liedes von der „Glocke“ entworfen? — 2. Wodurch gelingt es Schiller, uns für die Person der Maria Stuart so einzunehmen?
— 3. Verschiedene Themas zu Goethes „Hermann und Dorothea“. —
4.	„Der Menschheit Würde ist in eure Hand gegeben; — Sie sinkt mit euch, mit euch wird sie sich weit heben.“ — 5. Der Einfluss der Türkenkriege auf die innere und äussere Entwicklung der österreichisch-ungarischen Monarchie. — 6. Des Menschen Engel ist die Zeit. — 7. Die Marchebene — das grösste Schlachtfeld der Geschichte. — 8. Vergiss der Schule nicht, sie that dir Gutes. — 9. Welchen Einfluss übte die Lage von Griechenland und Italien auf die Entfaltung des griechischen und römischen Wesens. (Maturitätsaufgabe.)
Nicodemus Donnemiller.
b)	In slovenischer Sprache.
V. Classe. 1. Moj rostni kraj (geografično, šege). — 2. Modrosti korenine so grenke, sladak je sad. — 3. Phoničani. - 4. Na razvalinah rastejo novine. — 5. Izgoja Persijskih otrok. — 6. Misli na razvalinah starega grada. — 7. Narodne pesmi, — pojem, in razlaga jedne. — 8. Nihil discit, qui sine ordine discit. — 9. „Raubar“ narodna pesen, (komentar). — 10. Boj je človeka življenje na zemlji. — 11. Varuj brez sadu se cveta. (Zupan.) — 12. Labor non onus, sed beneficinm est. (Liv.)
VI. Classe. L. V znanostih je moč in bogastvo. — 2. Bodi sedaj, kar si sedaj, bodeš poznej, kar želiš sedaj. — 3. Misli na razvalinah Kartagine. — 4. Starih Slovanov žitje. — 5. Mvthologija slovanska. —
6.	Zvon spremljevalec človeku. — 7. Spremembe v Evropi po preseljevanji narodov. — 8. Elegija, razprava in vsebina jedne. — 9. Herberstein, karakteristika. — 10. Življenje na kmetih (po Vergiliju). — 11. Um kermilo tvojega življenja. (Cegnar.) — 12. Mertvi nas živeti uče. (Slomšek.)
VI!. Classe. 1. Zasluge Slovanov za naobraženost evropsko. — 2. Vrli mož pozna se v besedah. (W. Tell.) — 3. Vpliv govorništva pri Gerkili in Rimljanih. — 4. Slovenski knezi, od Samo — do Ljudevita. — 5. Ci-cerona „Oratio de imperio Pompei“. — 6. Obnašanje tvoje zercalo, ono kaže tvoj značaj. — 7. Uvod k tragediji „Devica Orleanska“. — 8. Je-li dobro, da ima človek skrbi. — 9. Je-li človek etično svoboden, — kaj je etična svoboda. — 10. Jovana in Montgomeri — razlaga. — 11. Zakaj stavimo slavnim možem spomenike. — 12. Odkritje Amerike, kako vpli-vuje na Evropo.
Vlil. Classe. 1. Zvon v raznih dobah življenja. — 2. Svoboda brez pokorščine anarhija, pokorščina brez svobode sužnost. — 3. Kar storiš zase, to slabo zgine — kar storiš za narod, to nikdar ne mine. (Gregorčič.) — 4. Sokrates in njegov čas. — 5. Sokrates in njegovi sovražniki. — 6. Frižinski odlomki — komentar. — 7. Zmagovalca lastna sreča često podere. — 8. Karakteristika slovenščine od Hrena — do Japeljna.
— 9. Bojevanje med cerkvijo in Hohenstaufi. — 10. Nil mortalibus ardui est. Hör. Od. I. 3. (Matura.)
Hrovat.
——&—O—
VI.
Vermehrung der Lehrmittelsammlungen.
A.	Lehrerbibliothek.
a)	Durch Ankauf.
Die österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild. Lfg. 86—109. — Deutsch-slovenisches Wörterbuch von A. Janežič. III. Aufl. — Hof- und Staats-Handbuch der österr.-ung. Monarchie pro 1889. — Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik. XII. Jg. Nr. 1—9. — Zeitschrift für Schulgeographie. X. Jg. Nr. 9—12. — Zeitschrift für das Realschulwesen. XIV. Jg. 5—12. XV. 1—5. — Jagič, Archiv für slavische Philologie. XII. Bd. 1—4. Hft. — „Ljubljanski Zvon“. 1890. — Mittheilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. 1889. Nr. 5—12; 1890. Nr. 1—4. — Bronn’s Classen und Ordnungen des Thierreiches.
IV.	Bd. Lfg. 9-14; VI. Bd. 3. Abth. Lfg. 65—68; VI. Bd. 4. Abtli. Lfg. 25—34; VI. Bd. 5. Abth. Lfg. 32—34. — M. Fabija Kvinktilijana govorniški pouk. Preložil Brežnik. — Engelmann, Bilder-Atlas zu Homer.
— Götz, die Verkehrswege im Dienste des Welthandels. — Mommsen, römische Geschichte. V. Bd. 3. Aufl. — Müller, Grundriss der Sprachwissenschaft. 6 Bde. — Verordnungsblatt des Min. f. C. u. U. pro 1890.
—	Ed. Burckhardt, Denkwürdigkeiten des Marschalls Marmont, Herzogs von Ragusa. 3. Aufl. 9. Bde. — Mittheilungen des historischen Vereines für Krain. 1856—1861 in 3 Bden. — Hochstetter, Prähistor. Ansiedlungen und Begräbnisstätten in Nied.-Oesterreich und Krain. — Sombathy, Prähistorische Ansiedlungen und Begräbnisstätten in Krain. — Deschmann, Pfahlbautenentdeckungen im Laib. Moore 1876.
b) Durch Geschenke.
«) Des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht: Zeitschrift für deutsches Alterthum. 33. Bd. Hft. 3, 4; 34. Bd. Hft. 1—3. — Oester, botanische Zeitschrift. 59. Jg. Hft. 7—12; 40. Jg. Hft. 1—6.
ß) Der h. k. k. Landesregierung: Landesgesetzblatt für Krain. 1890.
Der Verleger oder Verfasser: de Lagarde, librorum veteris testamenti canonicorum pars prior. — Gerold’s Sohn in Wien, Textausgaben latein. u. griech. Classiker. — Ogorek, Sokrates im Verhältnisse zu seiner Zeit. — Lüwner, Neuestes Centiloquium.
ö) Des k. k. Landesgerichtsrathes H. Dr. A. Vojska: „Slovenski Pravnik“. V. leto, št. 1—12. — Michel, Handbuch des allg. Privatrechtes für das Kaiserthum Oesterreich. — Tavčar, „Slov. Pravnik“, snopič 1—5-t) Durch Tausch: 237 Programme von österr. ungar. Lehranstalten; 318 Programme von Mittelschulen Deutschlands.
B.	Schülerbibliothek.
a)	Durch Ankauf.
Lindemann, Geschichte der deutschen Leteratur. 6. Aufl. — Baumgartner, Island und die Farör. — J. Verne, von der Erde zum Mond, Reise um den Mond, Reise um die Erde in 80 Tagen, Reise nach dem Mittelpunkte der Erde, 20.000 Meilen unter dem Meere, die geheimnisvolle Insel, das Land der Pelze. — Engelmann, die schönsten Märchen und Heldensagen. — Zöhrer, das Kaiserbuch. — Napotnik, sv. Viktorin. Koblar, zgodovina Šenpeterske fare. — Volčič, zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. — Šarc, George Stephenson, oče železnic. — Entwicklung von Industrie und Gewerbe in Oesterreich 1848—1888. — Krieg, Grundriss der römischen Alterthümer. — Christian Stecher: Ereck und Enite, Marienleben und Marienlegenden, Barlaam und Josaphat, das Gudrun-lied, Parcival, Wilhelm von Oranse, die Kindheit Jesu, Iwain oder der Ritter mit dem Löwen. — P. Aug. Schynse, Mit Stanley und Emin Pascha durch Deutsch Ost-Afrika, Zwei Jahre am Congo. — „Vrtec“, časopis za slov. mladino pro 1889. — „Dom in Svet“. 1889. — Die katholischen
Missionen 1889. — Die von der Matica Slovenska“ in Laibach und „Družba sv. Mohora“ in Klagenfurt pro 1889 herausgegebenen Werke.
b)	Durch Geschenke.
Vom Herrn J. Marn, Ehrendomherrn und k. k. Gymn.-Profesor in Laibach: dessen Ježičnik. XXVI. — Vom Herrn Joh. Mrvec, Pfarrer in Stopič: Deutscher Hausschatz in Wort und Schrift. «Tg. XIII., XIV., XV. — Vom h. k. k. Unterrichtsministerium: Unter den Fahnen. Die Völker Oesterreich-Ungarns in Waffen. — Vom Sextaner Vladimir Vojska: „Ljubljanski Zvon.“ 1886., Ljudska knjižica 1. 1885, und 20 verschiedene Hefte anderer Jahrgänge derselben. — Vom Dr. Fr. Simonič, k. k. Scriptor an der Un.-Bibliothek in Wien: Dr. Gregor Jožef Plohl, imeniten humanist in dobrotnik slovenski. — Vom Herrn k. k. Landesgerichtsrathe Rudolf Ullepitsch: Lübke, Abriss der Geschichte der Baustile. 4. Aufl. — Vom Herrn k. k. Landesgerichtsrathe Dr. And. Vojska: Koledar družbe sv. Mohora za 1. 1888., 1889; Krsnik, zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije ; Žnidaršič, Oko in vid; Fr. Hubad, Rudolf Habsburški; Slovenske Večernice, zv. 30., 40., 42.; Erjavec, Naše škodljive živali v podobi in besedi, snopič 1 — 3; Erjavčevi zbrani spisi I. in II. del; Letopis Matice Slov. za 1. 1884; Križan, Logika; Volčič, življenje preblažene Device in Matere Marije, VII. in VIII. snopič.
C.	Das physikalische Cabinet
erhielt durch Ankauf folgenden Zuwachs:
1.	Petroleumlampe zu physikal. Versuchen mit Blechmantel u. Spalt.
—	2. Aeolipile mit vertikaler Flamme. — 3. Leslie’s Würfel zu Versuchen über strahlende Wärme. — 4. Apparat für latente Wärme beim Erstarren. — 5. Apparat für latente Wärme der Wasserdämpfe. — 6. Tyndall’s Apparat für specifische Wärme. — 7. Normalstimmgabel. — 8. Diapason nach Marloye. — 9. Voltmeter. — 10. Magnetinductions-apparat mit Siemens’schen Doppel-T-Anker. — 11. Apparat für die Ablenkung der Magnetnadel. — 12. Apparat nach Tumlirz für die Umkehrung der Natriumlinie. — 13. Photometer nach Bunsen. — Thompson, elementare Vorlesungen über Electricität und Magnetismus. — Kathrein, Lehrbuch der kaufmänn. Arithmetik I.—III. Th.
Imganzen besitzt das physikalische und chemische Cabinet 280 Apparate in 388 Stücken, ca. 160 chemische Praeparate und 6 Werke für die Handbibliothek.
D.	Das naturhistorische Cabinet
erhielt folgenden Zuwachs:
a)	Durch Ankauf.
1. Chamaeleon vulgaris. — 2. Hyla arborea (Laubfrosch). — 3. Rana fusca (Grasfrosch). — 4. Bufo cinereus (gem. Kröte). — 5. Gadus morr-hua (Dorsch). — 6. Ciprinus barbus (Barbe). — 7. Rana fusca. Skelett.
— 8. Salamandra maculata. Skelett. — Nr. 1—6 sind Trockenpräparate.
b)	Durch Geschenke.
Vom Herrn Grafen A. Margheri in Wördl: Oidema fusca (Bergente), Carbo pygmaeus (Zwergscharbe) 2 Exp. — Vom Herrn J. Dular in Waltendorf: Rallus aquaticus (Wasserralle). — Vom Herrn Emil Smola, Gutsbesitzer in Graben: Ardea cinerea (Fischreiher). — Vom Herrn Prof. Ambrusch: Turdus viscivorus (Misteldrossel); 13 Stück Mineralien u. zw.: Bohnenerz, Markasit, Achat, Bergkrystall, gediegenes Kupfer, Kaliglimmer.
— Vom Herrn Jos. Škofič, Forstpraktikant: Sciurus vulgaris (Eichhörnchen), Nucifraga caryocactes (Tannenheher), Cinclus aquaticus (Wasseramsel). — Vom Tertianer Jak. Blažon: Mas decumanus (Wanderratte).
— Vom Primaner Theod. Salloker: Troglodytes parvulus (Zaunkönig), Fringilla domestica (Haussperling). — Vom Primaner Fr. Derganc: Parus coeruleus (Blaumeise). — Vom Primaner Arn. Wurner: Ardea cinerea (Fischreiher). — Vom Tertianer Mil. Guštin: Cocothraustes vulgaris (Kern-beisser). — Vom Quartaner Ant. Jeršinovic: Astur nisus (Sperber). — Vom Herrn Telegraphenbeamten J. Tominz: Squilla mantis (Heuschreken-krebs) 2 Expl. -- Von den Schülern der I. Classe: ca. 200 Stücke verschiedener Gliederthiere.
Gegenwärtiger Stand der Sammlung:
I. Zoologie: Ca. 2009. A) Wirbelthiere: 309; a) Säugethiere: 66: 1.) ausgestopft 32; 2.) im Spiritus 7; 3.) Skelet, 6 vollständig — 21 Kopf-skelet. b) Vögel: 192; 1.) ausgestopft 160; 2.) Skelet, 3 vollständig — 13 Kopfskelet; 3.) Nester, 3 mit 14 Eiern, c) Reptilien: 13: 1.) Trocken-praeparate 3; 2.) Spiritus 6; 3.) Skelet 4. d) Amphibien: 22; 1.) gestopft 3; 2.) Spiritus 14; 3.) Skelet 5. e) Fische: 15; 1.) Trockenprae-parate 5; 2.) Spirituspraep. 7; 3.) Skelet 3. B) Wirbellose Thiere: 1600. C) Gypsmodelle und anatomische Praeparate: 100.
II. Botanik: Ein neues Herbarium für Samenpflanzen und eines für Sporenpflanzen. Eine Schachtel mikroskopischer Praeparate.
III. Mineralogie und Geologie: Naturstücke 455, Krystallmodelle 216.
IV. Abbildungen 78, Apparate 2.
V.	Werkzeuge. Imganzen 17 Stück. Von diesen wurden im laufenden Schuljahre angekauft: 1 Feilkloben, 2 Kratzer für Fische. 1 Schaber für das Ausbauten, 1 Pincete, 1 Scalpell, 1 Spitzzange.
E.	Lehrmittel für das Zeichnen.
Angekauft wurde:
Meurer, Italienische Flachornamente aus der Zeit der Renaissance.
—	2 St. hartgelöthete Drahtmodelle.
Gegenwärtiger Stand: 19 Vorlagenwerke, 29 Drahtmodelle, 33 Holzmodelle, 58 Gipsmodelle.
F. Geographische Lehrmittel.
Angekauft wurde:
Vinc. Haardt, stumme Wandkarte der Alpen. — E. Sydow, Australien. — Bauer und Serth, neueste Karte vom deutschen Reiche, der österr.-ungar. Monarchie, der Schweiz, den Niederlanden, Belgien, Rumänien. Gegenwärtiger Stand: 70 Stück (Landkarten, Globen etc.).
Maturitätsprüfungen.
a)	Im Schuljahre 1888/9.
Zur Ablegung der Maturitäts-Wiederholungsprüfung erschienen von den 5 Candidaten, welche im Julitermine die Bewilligung einev Wiederholungsprüfung aus je einem Gegenstände erhalten hatten, nur drei. Von diesen wiederholten zwei die Prüfung aus dem Griechischen und einer aus der Mathematik. Zur Bearbeitung kamen die Themata:
a) Uebersetzung aus dem Griechischen: Homer’s Odyssee, lib. XIII. v. 16-53.
b) Aus der Mathematik: 1.) Ein Vater legt bei der Geburt seines Sohnes eine bestimmte Geldsumme an, damit letzterer von seinem
20.	bis zum vollendeten 24. Jahre zu Beginn eines jeden Jahres eine Rente von 500 fl. beziehen könne. Wie gross muss diese Geldsumme sein, wenn dieselbe auf 4% Zinseszinsen angelegt wird und die Zinsen halbjährig zum Capital geschlagen werden? — 2.) Ueber einem Kreise, in welchem eine Sehne s = 18 cm und der zugehörige Centriwinkel a = 52° 26' 14" ist, erhebt sich ein gerader Kegel, dessen S = 28 cm ist; wie gross ist das Volumen und die Oberfläche dieses Kegels? — 3.) Die Gleichung einer Geraden ist y = x -j- 4 und die Coordinaten eines Punktes
M sind x, = 2, y, = 5. Es sind die Coordinaten jener Punkte der Geraden zu bestimmen, die von M die Entfernung d = 5 haben.
Bei der am 23. September unter dem Vorsitze des k. k. Landes-schulinspectors, Herrn Jakob Smolej abgehaltenen mündlichen Prüfung wurden zwei Candidaten für reif erklärt und einer auf ein Jahr reprobiert.
b)	Im Schuljahre 1889/90.
Die schriftlichen Prüfungen wurden vom 9. bis incl. 13. Juni abgehalten. Denselben unterzogen sich sämmtliche 17 Schüler der achten Classe und als Externist ein im Schuljahre 1888/9 auf ein Jahr repro-bierter Candidat. Zur Bearbeitung kamen nachstehende Themata:
a) Uebersetzung aus dem Deutschen in’s Latein: Süpfle, Aufgaben zu lat. Stilübungen, II. Thl. 10. Aufl. Nr. 226, „Nicht Opfer sind den Göttern angenehm, sondern ein frommer und ein reiner Sinn“.
b) Uebersetzung aus dem Latein in’s Deutsche: Cicero, de ora-
tore, lib. II. § 55—58. Apud Graecos eloquentissimi homines —..................
ad scribendam attulit, sed nullum usum forensem.
c) Uersetzung aus dem Griechischen: Herodot, lib. I. c. 86.:
Oi äi IltQoai rdi ts äij ZuQÖig tayov xal xazaßißd£etv KqoTuov ts xal
tovs /«Tel: Kgotaot.
d) Deutscher Aufsatz: Welchen Einfluss übte die Lage von Griechenland und Italien auf die Entfaltung des griechischen und römischen Wesens?
e) Sloveni sch er Aufsatz: Nil mortalibus ardui est. (Hör. Carm. I. 3.) — Človek premaga vse z marljivostjo in delovanjem.
f) Aus der Mathematik: Eine Gemeinde benöthigt zur Aufführung eines Baues 25.000 fl., welche Summe durch eine 10% Umlage auf die directe Steuer zusammengebracht werden soll. In wie viel Jahren wird dies geschehen, wenn die Gemeinde jährlich 12.000 fl. directe Steuern zahlt und die am Ende eines jeden Jahres behobene Umlage zu 5°/o verzinst wird? — 2.) Auf einer horizontalen Ebene liegt eine Kugel mit dem Halbmesser r = 10 und vertikal oberhalb des Kugelmittelpunktes ist ein leuchtender Punkt in einer solchen Höhe, dass seine die Kugel tangierenden Strahlen die Ebene unter dem Winkel a = 68° 24' 16“ treffen. Wie gross ist der zwischen der Ebene und der Kugel sich befindliche Schattenraum? — 3.) An die Elipse 25 x2 -f- 36 y2 = 900 ist vom Punkte M (0,9; eine Tangente und zum Berührungspunkte ein Durchmesser gezogen. Man bestimme das Volumen jener Pyramide, welche zur Basis das durch die Tangente, den Durchmesser und die Abscissenaxe begrenzte Dreieck hat und deren Seitenkante b = 12 gegen die Basis die Neigung a = 72° 12' 35" besitzt,
Die mündliche Prüfung wurde unter dem Vorsitze des k. k. Landes-sclmlinspectors, Herrn Jakob Smolej, an den Tagen vom 3. bis 5. Juli abgehalten. Zu derselben erschienen 17 Candidaten, von denen zwei ein Zeugnis der Reife mit Auszeichnung, 12 ein Zeugnis der Keife, zwei die Bewilligung einer Wiederholungsprüfung aus je einem Gegenstände nach zwei Monaten erhielten und einer auf ein Jahr reprobiert wurde.
Ein Zeugnis der Reife erhielten*).
SK ©	Name	Geburtsort	Geburts- jahr	Dauer der Gym - Stud nach Jahren	Angeblicher Beruf
1	Bleiweis-Trsteniäki.				
	Ritt. v. Demeter	Laibach	1871	9	Medicin
2	Böhm Camillo	Gottschee	1871	9	JT
3	Hočevar Matthäus	Gross-Laschitsch in Erain	1870	9	Jus
4	Janžekovič Josef	Polanzen in Steiermark	'1868	9	Theologie
5	Krajec Andreas	Laserbach in Krain	1870	8	»»
6	Lavrin Josef	Semič in Krain	1869	9	Philosophie
7	Majciger Johann	Marburg in Steiermark	1871	8	Medicin
8	Nerat Friedrich	Reifnik in Steiermark	1872	8	Jus
9	Picek Eduard	Hof in Krain	1869	9	Forstwesen
10	Strgar Vincenz	Hasselbach in Krain	1870	8	Philosophie
11	Trstenjak Ernst	Zesendorf b. Luttenberg in St.	1870	8	Theologie
12	Weibl Rudolf	Möttling in Krain	1871	9	>>
13	Žužek Franz	Gross-Lascbitsch in Krain	1865	11	. »
14	Zbainik Josef	Niederdorf b. Reifnitz in Krain	1867	10	Medicin
VIII.
Chronik.
Mit hohem Unterrichts - Ministerialerlasse vom 18. August 1889 Z. 16.022 wurde die durch das Ableben des Professors Raimund Nachtigall in Erledigung gekommene Lehrstelle für classische Philologie dem Supplenten am k. k. Staatsgymnasium in Laibach, Dr. Laurenz Požar verliehen.
Mit hohem Erlasse vom 18. August 1889 Z. 16.761 hat sich der Herr Minister für Cultus und Unterricht weiters bestimmt gefunden dem hier-ortigen Professor Anton K e r e r eine erledigte Lehrstelle am Staats- Real-und Obergymnasium in Feldkirch zu verleihen und an dessen Stelle den
*) Fette Schrift bedeutet Reife mit Auszeichnung.
Supplenten am k. k. Staatsgymnasium in Laibach, Karl Šega zum wirklichen Lehrer an dieser Anstalt zu ernennen.
Die Genannten traten ihre neuen Dienstposten mit Beginn des neuen Schuljahres an.
Infolge dieser Besetzungen ist der Supplent Victor Bežek entbehrlich geworden und wurJe daher mit Schluss der Ferien seiner hiesigen Dienstleistung enthoben.
Der Professor P. Ladislaus Hrovat wurde mit h. Unterrichts-Ministerialerlasse vom 12. Mai 1889 Z. 7569 in die VIII. Rangsclasse befördert.
Im Laufe des Schuljahres erhielten: der Director Andreas Senekovič die dritte, die Professoren Leopold Koprivšek und Franz B r e ž n i k die dritte, respective die zweite Quinquennalzulage zuerkannt. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 4. October 1889 Z. 1951 resp. vom 2. November
1889	Z. 2083 und vom 20. September 1889 Z. 1621.)
Die Professoren Johann Vrhovec und Josef Sturm wurden im Lehramte definitiv bestätigt unter Zuerkennung des Titels „Professor“. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 2. November 1889 Z. 2084, resp. vom 14. Mai 1890 Z. 869.)
Der Gesundheitszustand unter den Mitgliedern des Lehrkörpers war in diesem Schuljahre ein ziemlich ungünstiger. Abgesehen yon vorübergehendem Unwohlsein mehrerer Mitglieder des Lehrkörpers kamen auch Erkrankungen von längerer Dauer vor, welche in die Unterrichtser-theilung bedeutende Störung brachten. Durch länger als 8 Tage mussten krankheitshalber die Uuterrichtsertheilung unterbrechen die Professoren Valentin Ambrusch, Leop. Koprivšek und Josef Sturm. Während sich der Gesundheitszustand der beiden letztgenannten so weit besserte, dass Koprivšek den Unterricht in allen Gegenständen, Sturm aber den Zeichenunterricht wieder aufnehmen konnte, blieb der Gesundheitszustand des am 13. Jänner erkrankten Prof. Ambrusch auf längere Zeit ein derart ungünstiger, dass er sich gezwungen sah um Gewährung eilies Urlaubes auf die Dauer des ganzen zweiten Semesters bittlich einzuschfeiten. Das k. k. Unterrichtsministerium hat mit hohem Erlasse Vom 9. März 1. J. Z. 617 ihm den erbetenen Urlaub bewilligt und unter einem zur Vertretung desselben für die gedachte Zeit den Supplenten am Staatsgymnasium in Laibach Franz Jeraj der hiesigen Anstalt zur Dienstleistung zugewiesen.
Jeraj hat seinen hiesiegen Dienstposten am 17. März angetreten und bekamm die von Prof. Ambrusch vertretenen Lehrfächer zuge-wiesen.
Dem Professor Sturm wurde nach dessen Krankheit eine Entlastung in seiner Lehrthätigkeit dadurch verschafft, dass ihm vom 17. März angefangen die Unterriehtsertheilung in der Mathematik abgenommen wurde.
In allen Fällen, wo es nöthig war ein erkranktes Mitglied des Lehrkörpers zu supplieren, geschah dies von den übrigen Collegen stets mit der grössten Bereitwilligkeit und Unverdrossenheit.
Das Schuljahr 1889/90 wurde am 18. September 1889 mit dem „Veni sancte“ feierlich eröffnet. Die Aufnahmsprüfungen zum Eintritte in die
I.	Classe wurden am 13. Juli und am 15. September, die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen in der Zeit vom 16. bis 18. September abgehalten.
Am 4. October feierte das Gymnasium das Allerhöchste Namensfest Sr. k. und k. Apostol. Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. und am 19. November das Allerhöchste Namensfest Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth mit einem solennen Gottesdienste und der Absingung der Volkshymne.
Dem vorgeschriebenen Gottesdienste an Sonn- und Feiertagen, sowie in der wärmeren Jahreszeit an Dienstagen und Freitagen, wohnte die Gymnasialjugend unter vorschriftsmässiger Aufsicht in der Franciscaner-Kirche bei.
Zur hl. Beichte und Communion giengen die Schüler dreimal im Jahre.
Auf Anordnung des h. k. k. Landesschulrathes vom 13. Jänner 1890 Z. 109 wurde der Unterricht wegen der unter der Schuljugend grassierenden Influenzaepidemie vom 13. bis incl. 19. Jänner eingestellt.
Das erste Semester wurde am 15. Februar geschlossen, das zweite am 19. Februar begonnen.
Am 23. April veranstalteten die Gymnasial3chüler unter der Leitung ihres Gesangslehrers, hochw. H. P.Hugolin Sattner, und unter freundlicher Mitwirkung mehrerer Herren im Saale des „Narodni dom“ eine musikalisch-declamatorische Akademie, deren Reinertrag dem Studenten-Unterstützungs-vereine gewidmet wurde und wobei sich die gesanglichen und musikalischen Leistungen der Gymnasialjugend einer allgemeinen Anerkennung zu erfreuen hatten.
Am 19. Mai unterzogen die Regierungscommissäre für die Inspection der hierländigen gewerblichen Fortbildungsschulen, die Professoren an der Staatsgewerbeschule in Graz, Herr Franz Kneschaurek und Herr Julius Ritter von Siegl, die hiesige mit dem k. k. Gymnasium verbundene gewerbliche Fortbildungsschule einer eingehenden Inspection.
Am 5. Juni betheiligten sich der gesammte Lehrkörper und die Gymnasialjugend an der feierlichen Frohnleichnamsprocession.
Am 18. Juni geleiteten Lehrer und Schüler den ehemaligen Gymnasialprofessor P. Regulat Stamcar zu seiner letzten Ruhestätte.
P. Regulat Stamcar wurde am 27. October 1821 in Neudegg geboren, trat im Jahre 1843 in den Orden des hl. Franciscus und erhielt am 26. December 1844 die Priesterweihe. Nachdem er sich an der Universität in Innsbruck die Lehrbefähigung für das Untergymnasium erworben hatte, wurde mit hohem Unterrichts - Ministerialerlasse vom
21.	Februar 1860 Z. 2601 dessen durch den Ordensprovinzial erfolgte Bestellung zum wirklichen Gymnasiallehrer genehmigt. Als solcher lehrte er vornehmlich Latein, Deutsch, Geographie und Geschichte in den unteren Classen, bis er nach Umwandlung des hiesigen Franciscanergymnasiums in ein Staatsgymnasium mit Landesschulratherlasse vom 20. September 1874 Z. 2079 vom Lehramte unter Anerkennung seiner erfolgreichen Thätigkeit enthoben wurde.
Vom 29. Juni bis incl. 2. Juli inspicierte die Anstalt der k. k. Landes-schulinspector, Herr Jakob Smolej.
Von 3. bis incl. 5. Juli wurden die mündlichen Maturitätsprüfungen abgehalten.
Die schriftlichen und mündlichen Versetzprüfungen wurden in der Zeit vom 19. Juni bis 9. Juli abgehalten.
Am 15. Juli wurde das Schuljahr mit einem feierlichen Dankgottesdienste und darauffolgender Vertheilung der Zeugnisse geschlossen.
IX.
Wichtigere Erlässe der t k. Unterrichtsbehörden.
Unterr.-Min.-Erlass vom 28. September 1889 Z. 19.223, enthaltend die Bestimmungen des Finanzministerialerlasses vom 7. September 1889 Z. 31 282/1409, denen zufolge Verbrauchsartikel (wie z. B, chemische Pro-ducte, Farben etc.) soferne dieselben nicht Inventarstücke einer öffentlichen wissenschaftlichen Sammlung zu bilden haben, sondern für Lehr-zwecke, zu Demonstrationen und wissenschaftlichen Versuchen, welche ihren Verbrauch bedingen, verwendet werden, von der Zullfreiheit ausgeschlossen sind. (Intim, mit L.-R.-Erl. vom 9. October 1889 Z. 11.065.)
Unt.-Min.-Erlass vom 8. November 1889 Z. 22.374 gestattet die Zu-gestehung der Schulgeldbefreiung an Schüler, welche nach Absolvierung
5*
einer Classe der Realschule an die nächst höhere Classe des Gymnasiums übertreten oder umgekehrt und bestimmt weiters, dass Schüler, welche von einem Gymnasium in dieselbe Classe einer Realschule übertreten oder umgekehrt, hinsichtlich der .Schulgeldbefreiung den feiwilligen Repetenten gleich zu halten sind. (Intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 19. November
1889 Z. 2461.)
Unt.-Min.-Erlass vom 28. November 1890 Z. 22.141, enthaltend die Bezugsmodalitäten von abgabefreien, nicht denaturierten Branntwein für staatliche wissenschaftliche Institute. (Intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom
12.	December Z. 13.450.)
L.-R.-Pr.-Erl. vom 10. December 1890 Z. 3403, enthaltend die Weisungen betreffend den Vorgang bei der Ausfertigung der Enthebungsanträge für den Mobilisierungsfall bezüglich jener Angestellten und Bediensteten, welche dem Ressort des Ministeriums für Cult, und Unterr. unterstehen und der Traintruppe angehören.
Unt.-Min.-Erl. vom 8. Jänner 1890 Z. 2324 ex 1889 enthaltend die Weisungen für den Vorgang bei der Antragstellung auf Enthebung der dem Ressort des Ministeriums für Cult, und Unterr. unterstehenden Landsturmpflichtigen vom Landsturmdienste. (Intim. L.-R.-Pr.-Erl. vom 13. Jän.
1890 Z. 139.)
Min.-Vrdng. vom 14. Jänner 1890 Z. 370, mit welcher der Lehrplan und die Instruction für den Unterricht in der deutschen Sprache als Unterrichtssprache an den Gymnasien in einigen' Punkten abgeändert wird. (Intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 27. Jänner 1890 Z. 190.)
Unt.-Min.-Erl. vom 8. April 1890 Z. 6929, womit bestimmt wird, dass an sämmtlichen Mittelschulen (Gymnasien und Realschulen), an welchen Maturitätsprüfungen abgehalten werden, die schriftlichen Maturitätsprüfungen in je einem Lande gleichzeitig stattzufinden haben und dass für die Abiturienten der genannten Anstalten während der sechs dem Beginne der mündlichen Maturitätsprüfung unmittelbar vorangehenden Wochentage, beziehungsweise, wenn die mündliche Maturitätsprüfung in die Hauptferien fällt, während der sechs 'letzten Wochentage des Schuljahres keinerlei Unterricht stattzufinden hat. (Intim', mit L.-Sch.-R.-Erl.’ vom 26. April 1890 Z. 756.)	"	'	-S
Unt.-Min.-Vrdng. vom 6. Mai 1890, mit welcher-einige Bestimmungen der Minist.-Vrdng. vom 12. Juni 1886, betreffend das Schulgeld an den Staatsmittelschulen abgeändert werden. Die wesentlichsten Bestimmungen dieses Erlasses sind: 1.) Das Schulgeld ist von den öffentlichen Schülern der I. Classe im I. Semester spätestens im Laufe der ersten drei Monate nach Beginn des Schuljahres im Vorhinein zu entrichten. — 2.) Wahrhaft bedürftigen Schülern der I. Classe, welchen in den ersten zwei Monaten:
in Bezug auf sittliches Betragen und Fleiss eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala und in Bezug auf den Fortgang in allen obligaten Lehrgegenständen mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird, kann die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des I. Semesters gestundet werden. Behufs Erlangung der Stundung des Schulgeldes ist binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme bei der Direction ein Gesuch zu überreichen. — 3.) Die Stundung des Schulgeldes bewilliget der k. k. Landesschulrath, welcher zugleich die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes für das I. Semester unter der Bedingung ausspricht, dass das Zeugnis über das erste «Semester allen bezüglich der Schulgeldbefreiungen sonst geltenden Bedingungen entspricht. Triftt diese Bedingung am Schlüsse des I. Semesters nicht zu, so hat der betreifende Schüler das Schulgeld noch vor Beginn des ü. Semesters zu entrichten. — 4.) Jenen Schülern der I. Classe, welche im I. Semester ein Zeugniss der ersten Classe mit Vorzug erhalten haben, kann auf ihr Ansuchen von der Landesschulbehörde die Rückzahlung des für das I. Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt werden, wenn sie auf Grund der für die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes überhaupt geltenden Bedingungen die Befreiung für das zweite Semester erlangen.
X.
Statistik der Schüler.
				C 1 a		s s	e		n 1	Summe
	■ 1	I.	II.	m.	IV.	v. 1	VI.	VII.	VIII.	
	1. Zahl. Zu Ende 1888/9 . . .	38	33	22	16	*23	21	15	. i 21	189
	Zu Anfang 1889/90 . .	58	22	31	19	25	20	25	17	217
	Während des Schuljahres eingetreten . . . . j			1			1	1	2	1	2 I	8
	Imganzen alsoaufgenoin.	58	23	31	20	26	22	26	19 1	225
	Darunter: Neu anfgenom. und zwar: Aufgestiegen	48	2		2	8	* 5	5	6	76
	Repetenten	2	1	4	—	3	—	1		■ 11
	Wieder anfgen. u. zwar: Aufgestiegen		19	26	17	12	17	20	13	124
	Repetenten	8	1	1	1	3	—?■	—	— ■ i	14
	Während des Schuljahres ausgetreten ....	14	1	6			__	1	2	2 1	26
	Schüler zu hl Ende 1889/90	44	22	25	20	26	21	24	17	199
	Darunter: Oeffentliche Schiller . .	44	22	25	20	26	21	24	17	199
	Privatisten		! —	—	—	-	—	—	—	—	—
	2. Geburtsort (Vaterland. Stadt Rudolfswert . .	6	3	3	0	1	1	3		19
	Krain		35	18	20	18	17	17	17	10	152
	Steiermark		1	1	1		6	3	3	7	22
	Istrien		1	—			; 		_			—	1
	Küstenland		—	—			! -	0	—			—	2
	Mähren		—	—	1	j —	—	—		—	1
	Kroatien		1	—	—	—	—	—	—	—	1
	Ungarn		1 —	—	—	—	—	—	1	—	1
	Summe . .	44	22	25	20	26	21	24	17	199
	3. Muttersprache. Slovenisch		i; 43	21	23	20	1 26	18	20	16	187
	Deutsch		—	1	1	—	—	3	4	1	10
	Öechisch . . . . .	1 				1					—	—	—	1
	Italienisch		1	—	—	—	—	—	—	—	1
	Summe . .	44	22	25	20	26	21	24	17	199
	4. Religionsbekenntnis. Römisch katholisch . .	44	22	25	20	26	21 1	24	17 1	199
			C 1 a		s s	e			Summe
	I.	II.	m.	IV.	v.	VI.	VII.	VIII.	
5. Lebensalter.									
11 Jahre 		fi			—							—	—	5
12 			10	4	—	—	—	—	—	—	14
13 „ 		13	6	4	—	—	—	—	—	23
14 „ 		9	7	7	2	—	— ,	—	—	25
15 „ 		5	3	6	4	4	—	—	—	22
16 „ 		2	0	5	3	3	—	1	—	16
17			3	6	5	6	3		23
18 „ 							2	8	4	4	1	19
19 „ 		—	—	—	2	3	4	11	5	25
20 „ 		—	_	—	1	1	3	3	4	12
21 „ 		—	—	—	—	2	4	1	3	10
22 „ 									2	2
23 „ 									2	2
24 „ 								1	—	1
Summe . .	44	22	25	20	26	21	24	17	199
6. Nach dem Wohn-									
orte der Eltern.									
Ortsangehörige . . .	10	8	6	2	5	1	6	1	39
Auswärtige		34	14	19	18	21	20	18	16	160
7. Classification.									
									
jahres 1889/90.									
I. Fortgangsclasse mit									
Vorzug		2	2	3	2	4	2	2	3	20
I. Fortgangsclasse . .	27	12	13	15	18	14	21	13	133
Zu einer Wiederholungs-									
prüfung zugelassen .	7	5	6	3	1	3	—	1	26
II. Fortgangsclasse . .	5	3	2	—	3	2	1	—	16
	3		1						4
Zu einer Nachtragsprü-									
fung zugelassen . .									
Ausserordentl. Schüler .	—	—		—	—	—	—	—	—
Summe . .	44	22	25	20	26	21	24	17	199
b) Nachtrag zum Schul-									
jahre 1888/9.									
Wiederholungsprü-									
fungen waren bewilligt	V	4	5	1	5	4	1	0i	271
Entsprochen haben .	2	4	2	1	4	4	—	0>	17i
Nicht entsprochen ha-									
ben (oder nicht er-									
schienen sind) . .	5	—	3	—	1	—	1	—	10
Nachtragsprüfungen wa-									
ren bewilligt . . .									
Entsprochen haben .									
Nicht entsprocli. haben									
Nicht erschienen sind									
			C 1 a		s s	e			Summe
	I.	II.	m.	IV.	v.	VI.	VII. |	VIII.	
Darnach ist das End-								1	
\ ergebnis für 1888/9. j I. Fortgangsclasse mit									
Vorzug		1	4	3	3	2	—	3	1	17
I. Fortgangsclasse .	20	28	15	11	18	20'	11	182	1413
II.	15	1	4	2	3	—	1	—	26
III.	2								2
Ungeprüft blieben . .									
Summe . .	38	33	22	16	23	20i	15	192	186»
8. Geldleistungen der Schüler. Das Schulgeld zu zah-									
len waren verpflichtet im 1. Semester .	58	5	10	3	9	3	8	5	101
im 2. Semester .	13	8	14	8	4	9	8	10	74
Zur Hälfte befrt. waren									
im 1. Semester .	—	1	2	—	2	2	3	1	11
im 2. Semester .	3	3	2	1	2	1	2			14
Ganz befreit waren im 1. Semester .		16	19	16	14	15	14	1 11	105
im 2. Semester .	30	11	9	11	20	11	14	7	113
Das Schulgeld betrug imganzen									
im 1. Semester .	870--	82-50	165 —	45-—	150--	60--	142-50	82-50	1597-50
im 2. Semester .	217-50	142-50	225'—	127-50	75-—	142-50	135'—	i&o--	1215"—
Zusammen .	1087-5	225--	390 -	172-50	225-—	202-50	277-50	232-50	2812-50
Die Aufnahmttaxen be-									
trugen 		107-10	6-30	8-40	4-20	23-10	10-50	12-60	12-50	184-70
Die Lehrmittelbeiträge									
betrugen ....	58--	22--	31--	20--	26--	22--	26--	19--	224-	
Die Taxen für Zeugnis-									
duplicate betrugen .									-
Summe . .	165-10	28-30	39-4U	24-20	4910	b2-50	38-60	31-50	o OO o
Die Beiträge z. Schülerbibliothek betrugen .	11-60	4-40	6-20	4--	5-20	4-40	5-20	3-80	! 44-80
9. Besuch des Unterrichtes in d. relativ-									:
obligaten und nicht-									
obligat. Gegenständ.									
Kalligraphie ....	11	5							16
Gesang I. Abthl. . .	17	!	—	—	—	—	—	—	17
II. „	2	12	7	3	10	7	4	2	47
Turnen		37	12	11	8	10	11	15	4	108
Zeichnen (Obergymn.)	—			—		7	1	4	1	13
10. Stipendien. Anzahl der Stipendisten		1		3	2	4	4	2	16
Gesammtbetrag der Stipendien . . . . .	—	50--	—	388-28	450--	|344-44	836-7 j	415-	2484-46
XI. '	'	■	-•••	'	A
Studenten-ünterstützungSYerein.
Der Studenten-Unterstützungsverein liat die Unterstützung wahrhaft dürftiger und würdiger Schüler durch Beischaffung yon Lehrmitteln, Kleidungsstücken, Aushilfen in Krankheitsfällen u. s. w. zum Zwecke.
Die Wirksamkeit desselben ist aus folgendem den Zeitraum, vom Ende Juni 1889 bis Ende Juni 1890 umfassenden Rechnungsabschlüsse ersichtlich.	,	•
Nr.	Einnahmen	fl. i 1Jir,	j	
1 2 3 4 5 6 7 8 j	Cassarest Ende Juni 1889 	 Beiträge der Yereinsmitglieder	 Couponerlös		 Legat des verstorb. Regierungsrathes H. Johann Hozhevar in Laibach	 Spende des hohen krain. Landtages .... Spende des löbl. Vereines der krain. Sparkasse Brutto-Einnahme der musikal.-declam. Akademie am 23. April		 . Von einigen Untergymnasiasten beim Maiausfluge gesammelt 		'	444 163 7 143 50 250 1 100' | Ä § t, .1 11-9 h a r •* i ■■ { 11 * • f 11 i	51 60 10 • f , • > 80 ;
	Summe . . .		r. V,\
j Nr.	Ausgaben	fl. 1	kr.
1	1 St. Silberrente Nr. 470.740 Nom. 100 fl. . .	86	75 j
2	Beiträge zur Zahlung des Schulgeldes . , . j	120	50
3	Beiträge zur Zahlung des Kost- u. Quartiergeldes |	89	80
4	Für Bekleidung		132	90
5	Für Beschuhung 		!	86	10
6	Für Lehrmittel		 . !	127	55
7	Für Medicamente	j	14	03
8	Auslagen für die musikalisch-declaiti. Akademie	27	20
9	Andere kleine Auslagen			9	94
	Gesammtausgaben . . ,	694	77
	Cassarest		577	38
	Summe . . . r.;.. , |	1272	15
Ausserdem besitzt der Verein ein Stammvermögen angelegt in Wertpapieren im Nominalwerte, von 3840 fl.
Erkrankte Schüler wurden von dem k. k. Bezirksarzte, Herrn Dr. Johann Vaupotič, in liebensAvürdiger Weise unentgeltlich behandelt und Erhielten vom Apotheker, Herrn Simon Edlen v. Sladoevič, die Medica-mente zu bedeutend herabgesetzten Preisen verabfolgt. — Der Buchdrucker, Herr Johann Krajec, lieferte für die musikalisch-declamatorische Akademie sämmtliche Drucksorten unentgeltlich und spendete nebstdem noch einige Zeichenrequisiten.
"Wie in den Vorjahren wurden auch im abgelaufenen Schuljahre viele dürftige Schüler der Anstalt von Seite des Conventes der hochwürd. P. P. Franciscaner und vieler Privater durch Gewährung der ganzen Kost oder einzelner Kosttage in edelmiithigster Weise unterstützt.
Der Vereinsausschuss besteht aus folgenden Mitgliedern:
Andreas Senekovič, k. k. Gymn.-Director, Obmann. Nicodemus Donnemiller, k. k. Professor.
Josef L e i n m ii 11 e r, k. k. Oberingenieur in R. u. Conservator. Dr. J o s e f M a r i n k o, k. k. Professor.
Friedrich Ritt. v. Schwarz, k. k. Bezirkshauptmann. Dr. Johann Skedl, Advokat.
Johann Vrhovec, k. k. Professor.
Verzeichnis der P. T. Mitglieder des Unterstützungs-Vereines und ihre
Beitragsleistungen.
Herr Aleš Anton, Dechant in Semič			5 fl.
n	Bulovee Michael, Kaplan in Semič ....	2 .
n	Breznik Franz, k. k. Professor		1 »
n	Dejak Johann, pens. k. k. Rittmeister	2 „
yi	Dolenc Richard, Director der Obst- und Weinbausehule	
	in Stauden		8 *
n	Donnemiller Nicodemus k. k. Professor	2 „
n	Gabrič Anton, Kaplan in Semič ....	2 n
? n	Gerdešič Josef, k. k. Kreisgerichts-Präsident	3 n
. w	Dr. Gestrin Karl, k. k. Landesgerichtsrath	3 „
n	Golia Ludwig, k. k. Bezirksrichter in Treffen .	R n
n	Grebenc Michael, k. k. Kreisgerichts-Official	2 „
n	P. Hrovat Florentin, Franciscaner und Leiter der	
	vierclasi. Volksschule		2 .
w	P. Hrovat Ladislaus, k. k. Professor ....	2 „
•»	Hotschevar Anton, Hausbesitzer ....	1 n
n	Jelovšek Toussaint, Ritt v. Fichtenau, Grossgrund-	
V i k i	besitzer und Postmeister		2 n
Frl. Jenkner Marie, Hausbesitzerin .... Herr Kastelic Franz, junior, Handelsmann „ Kastelic Franz, senior, Handelsmann „ Klinc Ignaz, k. k. Hauptsteueramts-Adjunkt „ v. Lehmann Albert, pens. k. und k. Hauptmann „ Leinmüller Josef, k. k. Oberingenieur i, R. und Con
servator ....................................
„ Loger Johann, k. k. Oberlandesgerichtsrath i. P.
„ Dr. Marinko Josef, k. k. Professor	...
„ Mechora Johann, Bäcker .	.	.	.	.
„ Mendlik Karl, k. k. Obergeometer „ Mosche Clemens, k. k. Landesgerichtsrath „ Mrvec Johann, Pfarrer in Stopič
„ Neimenovan duhoven	.....................
„ Oblak Valentin, Handelsmann ....
„ Ogoreutz Josef, Handelsmann	,
„	Pajnič	Josef, k. k. Finanzwach-Obercommissär .
„	Pauser Adolf, Handelsmann	....
„	Perko	Franz, Handelsmann	....
„ Perušek Raimund, k. k. Professor „	Pinter	Franz, Hausbesitzer	....
„	Pollak Raimund, k. k. Kreisgerichts-Adjunkt
Fräulein Pollak Fanni, Private..........................
Herr Dr. Poznik Albin, k. k. Notar und Bürgermeister
Frau Rohrmann Marie, Private............................
„	Rudež Julie, Herrschaftsbesitzerin
Herr Dr. Schegula Jakob, Advocat ....
„	Schwarz Friedrich, Ritt. v. k k. Bezirkshauptmann
„	Senekovič Andreas, k. k. Gymnasial-Director
„	Sešek Franz,	k. k. Hauptsteueramts-Controlor
„	Sitar Franz,	pens. Pfarrer in Töplitz
„	Skai*5 Othmar, k. k. Bezirks-Thierarzt
„ Dr. Skedl Johann, Advocat .	,	.	.
„	Sladovič Sim. Edi. v. Sladoevič, Apotheker
„	Dr. Slane Karl, Advocat...........................
„	Soklič Edmund, Hauptateueramts-Adjunct
„	Sturm Josef, k. k. Professor	....
„ Staudacher Ferdinand, pens. k. k. Professor und Ehren domherr etc. in Triest	....
„	Surz Johann	Nep., Handelsmann
Frau	Škabeme Josefine, Hausbesitzerin
Herr Škerlj Johann, k. k. Staatsanwalts-Substitut „	Skrabec Andreas, Canonicus	....
„	Tabourfe Josef, pens. k. k. Hauptsteuer-Einnehmer
„ Tandler Friedrich, Buchhändler .	.	,
„	Urh Peter, infulierter Probst	und Stadtpfarrer
„	Virant Anton, Handelsmann
„	Dr. Vojska Andreas, k. k. Landesgerichtsrath
„	P. Vovk Bernard, pens. k. k. Professor in Görz
Herr Voyk	Johana, Canonicus .	.	.	.	.	2 fl.
Verbič Lovro, k. k. Hanptsteueramts-Controllor .	1	„
,; Vrbovec. Johann, k. k. Professor	.	.	.	.	1 „
Zavodnik Felix, Viear .	.	.	.	.	1	„
Im Namen der grossmüthig unterstützten Jugend spricht der Berichterstatter, zugleicii auch Obmann des Studenten-Unterstützungsvereines, allen	Wohlthätern	und Gönnern den verbindlichsten	Dank	aus, verknüpft
mit	der Bitte, die	arme studierende Jugend	auch	in	Zukunft	in	dem gleichen
reichlichen Masse gütigst unterstützen zu wollen.
XIJ.
: Gewerbliche Fortbildungsschule.
Das hohe k. k. Ministerium für Cultus uud Unterricht hat mit hohem Erlasse vom 16. Februar 1890 Z. 321 dem vom Localausschusse vorgelegten Statute und Lehrpläne dieser Schule seine Genehmigung ertlieilt.
Entsprechend den Bestimmungen des genehmigten Statutes ist von nun an der Besuch der geAverbliclien Fortbildungsschule für alle Lehrlinge von Rudolfswert, Kandia, Bršlin, Froschdorf, Gothendorf, Brod und Irtschdorf (Drska) obligat.
Das Schuljahr 1889/90 wurde am 29. September 1889 begonnen und am 22. Mai 1890 geschlossen.
Aufgenommen wurden imganzen 70 Schüler u.zw.: in den Vor-bereitungscurs 26, in die erste Classe 21, in die zweite Classe 9, in den Ours für Handlungslehrlinge 14 Schüler. Von diesen verblieben bis zum Schlüsse des Schuljahres im Yorbereitungscurse 17, in der ersten Classe 15, in der zweiten 4, im Curse für Handlungslehrlinge 11, imganzen 47 Schüler.
Den Unterricht besorgten drei Professoren des Obergymnasiums und ein Lehrer der hiesigen Knabenschule.
Ertlieilt wurde der Unterricht für die gewerblichen Lehrlinge an Sonntagen von .8—12 Uhr und an Montagen von 6—8 Uhr abends, für die Handlungslehrlinge an Mittwochen und Donnerstagen von 2—4 Uhr nachmittags.
Lectionsplan.
Vorbereitungcurs. a) Sloveniš clie Sprache: Uebungen im Lesen und Schreiben zur Erzielung der nöthigen Fertigkeit, orthographische Uebungen, Uebungen im mündlichen und schriftlichen Gedankenausdrucke.
2	St. wöchentl..— b) Deutsche Sprache: Uebungen im Lesen und
Schreiben, orthographische Uebungen, Uebungen im mündlichen Ausdrucke. 1 St. wüchentl. — c) Rechnen: die vier Grundoperationen mit ganzen benannten und unbenannten Zahlen werden eingehend wiederholt- 1 St. wöchentl. — d) Zeichnen 2 St wöchentl.	u-
I. Classe. a) Geschäftsaufsätze. 2 St. wöchentl. — b) Gewerbliches Rechnen. 1 St. wüchentl. — c) Gewerbliches Zeichnen. 3 St. wöchentl.
II. Classe. a) Geschäftsaufsätze. 1 St. wöchentl. — b) Gewerbliches Rechnen und Buchführung. 2 St. wöchentl. — c) Gewerbliches Zeichne«.
3	St. wöchentl. gemeinschaftlich mit der I. Classe.
Curs für Handlungslehrlinge. Rechnen, öster. Vaterlandskunde mit allgemeiner Geographie, Warenkunde, kaufmännische Geschäftsaufsätze, zum Schlüsse Einübung der kaufmännischen Buchführung an einem ein-oder zweimonatlichen Geschäftsgänge. 4 St. wöchentl.
XIII.	™ri
Anzeige, betreffend den Beginn des Schuljahres i890|9l.
Das Schuljahr 1890/91 -wird am 1-8. September mit einem feierlichen Gottesdienste und dem „veni sancte“- eröffnet.	'	•	■■■ ‘«i*
Gemäss den Bestimmungen des h. Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. vöm-
5.	Februar 1886 Z. 25 findet die Schüleraufnahme in die I. Classe in zwei Terminen statt und zwar zu Ende des eben abgelaufenen Schuljahres am
15.	Juli, und zu Beginn des neuen Schuljahres am 15. September.
Schüler, welche in die I. Classe als öffentliche Schüler oder als Priva* tisten aufgenommen zu werden wünschen, haben sich in Begleitung ihmet Eltern oder deren verantwortlich- r- Stellvertreter an einem der obenx bezeichnten Termine bei der Gymnasialdirection zu melden und hiebei den Taüfschem und daš Frequeritationszeugnis (Schulnachrichten) dfer guletzt besuchten Volksschule, worin der Zweck dfer Ausstellung bezeichnet? und' die Noten aus der Religionslehre der Unterrichtssprache und dem Beeks nen- enthalten sind, beizubringen.	.•••/	nO
Die wirkliche Aufnahme erfolgt auf Grund einer gut bestandene# Aufnahmeprüfung/ bei welcher riäch den hofrenUflter.-Mini8t.-Eii'. v®m 14. März 1870 Z. 2370 und vom'27. Mai 1884 Z. 8019' felgende'Anforderungen gestellt werden: „In der Religion- jenes Mass von Wissen, welches in den ersten vier Jahrescursen der Volksschule erWorben - werden kann;.in der XJvtcmchtss'prache Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis* der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der'Orthographie; im Bechncn Uebung in den vier Grundreehnungsoperaiionen in geazen Zählen“,
Die Aufnahmsprüfungen werden am 15. Juli resp. am 16. September abgehalten.
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung, sei es an ein und derselben oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Die Schüleraufnahme in die übrigen Clas&cn (II.—VIII.) findet am
16.	und 17. September statt.
Schüler, welche im letzten Semester dieser Anstalt angehört haben, müssen das letzte Semestralzeugnis, Schüler aber, welche von anderen Lehranstalten an diese überzutreten wünschen, ihren Taufschein, das letzte Semestralzeugnis, versehen mit der ordnungmässigen Abgangsclausel und etwaige Schulgeldbefreiungs- und Stipendiendecrete mitbringen.
Jeder neu eintretende Schüler zahlt eine Aufnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. und einen Lehrmittelbeitrag von 1 fl. 20 kr.; den Lehrmittelbeitrag zahlen auch alle der Anstalt bereits angehörende Schüler.
Schüler, welche die Aufnahmsprüfung in die I. Classe nicht bestehen, erhalten die bereits erlegten Taxen zurückerstattet.
Die Wiederholung«- und Nachtragsprüfungen beginnen am 16. September und müssen am 18. beendet werden.
Das Schulgeld beträgt per Semester 15 fl. und muss von den öffentlichen und ausserordentlichen Schülern, wofern sie von der Zahlung desselben nicht ordnungsmässig befreit sind, im Laufe der ersten sechs Wochen eines jeden Semesters invorhinein gezahlt werden. Eine Ausnahme besteht im I. Semester für die Schüler der I. Classe, welche das Schulgeld spätestens im Laufe der ersten drei Monate nach Beginn des Schuljahres zu entrichten haben und denen, wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dürftig sind, unter Umständen die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des ersten Semesters gestundet werden kann.
Schülern, welche innerhalb der angegebenen Frist ihrer Schuldigkeit nicht nachgekommen sind, ist der fernere Besuch der Schule nicht gestattet,
Oeffentlichen Schülern kann die Befreiung von der Entrichtung des Schulgeldes gew&hrt werden:
a) wenn sie im letzten Semester in Beziehung auf sittliches Betragen und Fleiss eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala erhalten haben, und ihr Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsclasse bezeichnet worden ist, und
b) wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dürftig, das ist, in den Vermögens Verhältnissen so beschränkt sind, dass ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrungen möglich sein würde.
Um die Befreiung' von der Entrichtung des Schulgeldes zu erlangen, haben die Schüler ein an den hohen k. k. Landesschulrath für Krain gerichtetes, mit dem Zeugnisse über das letzte Semester und dem Vermögensausweise belegtes Gesuch bei der Direction zu überreichen.
Die Gesuche um die Stundung des Schulgeldes sind gleichfalls an den hohen k. k. Landesschulrath zu richten, mit dem Vermögensausweise zu belegen und binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme bei der Direction zu überreichen.
Der Vermögensausweis ist von dem Gemeindevorsteher und dem Orts-scelsoryer auszustellen und darf bei der Ueberreichung nicht vor mehr als einem Jahre ausgestellt sein; er hat die Vermögensverhältnisse so genau und eingehend, als zu sicherer Beurtheilung derselben erforderlich ist, anzugeben.	-	■, v
Die Gymnasialdirection.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1890;91.
Šolsko leto 1890/91 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo in z „veni sancte;	.
Po določilih visokega ukaza, izdanega od c. kr. dež. šolskega sv&ta dnč 5. februarja 1886 št. 25, yzprejemajo se učenci v I. razred v dveh. obrokih in sicer koncem ravnokar preteklega šolskega leta dn6 15. julija, in začetkom novega šolskega leta dnš 15. septembra.
Učenci, kateri iele biti vzprejeti v L razred bodi si kot javni bodi si kot privatni učenci, morajo se v spremstvu svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov v jednem gori imenovanih obrokov oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno spriceyalo (šolsko naznanilo), v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva.
Da bodo resnično vzprejeti, morajo z dobrim vspehom narediti vzpre-jemni izpit, pri katerem se po določilih vis. minist, ukazov od dn6 14. mar-cija 1870 st. 2370 in dn6 27. maja 1884 št. 8019 zahteva sledeče: „V veroznanstvu toliko znanje, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku spretnost v čitanji in pisanji, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanji prosto razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil; v računstvu vaje v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili“.
Vzprejemni izpiti se bodo vršili dnč 15. julija, oziroma 16. septembra.
Vzprejemne izpite ponavljati, bodi si na istem ali na kakem drugem učilišči, ni dovoljeno.
Vi ostale razrede (II.—VIII.) se bodo učenci vzprejemali dne 16. in
17.	septembra. Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali tukajšnje učilišče, morajo s seboj prinesti zadnje spričevalo; učenci pa, ki žele z drugih učilišč prestopiti na tukajšnje, krstni list, spričevalo o zadnjem polletji, katero pa mora imeti pristavek o pravilno naznanjenem odhodu, in ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije, tudi dotične dekrete.
Vsak na novo vstopi vši učenec plača 2 gld. 10 kr. vzprejemnine, in-1 gld. 20 kr. kot prinos za nakup učil; zadnji znesek morajo plačati tudi oni učenci, ki so bili uže dosle na tukajšnjem zavodu.
Učencem* ki vzprejemnega izpita v I. razred ne zvršijo z dobrim vspehom, vrnejo se vplačane takse.
c. Ponavljalni in dodatni izpiti se začnejo 16. septembra in morajo 18. biti zvršeni.
Šolnina znaša za vsako polletje 15 gld., ter jo morajo javni in iz-vanredni učenci naprej plačati v prvih šestih tednih. Izjema je za učence prvega razreda v prvem' poletji, koji morajo .šolnino plačati najkasneje v prvih treh mesecih po začetku šolskega leta, in koji morejo, če so sami, •^■oma' oiii; < ki'so dolžni za irje skrbeti, V: resnici revni, pod uveti pridobiti si dovoljenje, da smejo šolnino plačati še -le koneem prvega tečaja.
Učencem; ki tej svoji 'dolžnosti v povedanem obroku niso zadostili, dalj še ■Solskö-'obisko vanj e ni dovoljeno.	’	''
W JaVnim' ličencem se more plačevanje šolnine opustiti : a) ako so v preteklem polletji z ozirom na nravnost in marljivost dobili jeden prvih'dveh redov, predpisanih y redoyni lestvici, in ako je ’’ i' vSpeh njihovega tfčenja zaznamovan vsaj s prvim občnim redom, in ako sb sami, oziroma oni, katerih dolžnost je zanje skrbeti* v res-' ^'niči rfefni, to je, ako So njih imovinske razmere takšne, da bi iyim piaßev&työ šolniiie brez čut^jive oškodice ne bilo možno; r®-^'Daxdwfežžjo učenci oprdšcenje od plačevanja šolnine, morajo vložiti pri ravnateljstvu prošnjo na visoki c. kr. deželni' šolski ;svžt ptidpftö g IprfiScVilttfi]zä^^'^Deibj’a'int* z' imovinskim izkazom. ''	' -<•-
-isrv' -U^efici' ptfvfegit i'äzröda, kf hočfejb prositi'^za odložitev šoMnšMga plačila" na'kbneč prvega tečaja, rnorajO svoje prošnje, glaseče se isto tako ii^soki bi kr. deželni šolski svdt, 'podpreti z imotinskim izkazom 'ter v^fviÜ 8. dneh potem, ko so bili sprejeti, položiti pri ravnateljstvu.
Imömski izkkz morata izdati župan in domači župnik in ne sme biti itarejšf od1 jedffep'lfetä,'ko se izroči prošnja. V njem morajo imovinskrfco-datki točno in toli obširno zaznamenovani biti, kolikoi" je to treba, da se dajo
»iÄiPJÄfft' *• A- •	Gimnazijsko	ravnateljstvo.
XIV.
Verzeichnis der öffentlichen Schüler am Schlüsse des Schuljahres
1889|90/)
I.	ClasNe.
Andres Josef aus Gross-Laschitz in Krain Bojanec Josef aus St. Peter bei Rudolfswert
Clarici Stephan aus Pola in Istrien Dereani Wilhelm aus Seisenberg in Krain Derganc Franz aus Semič in Krain Dobovšek Franz aus Savenstein in Krain Domicelj Alois aus Sagorje in Krain Falkner Franz aus Rudolfswert Ferlan Franz aus Pölland in Krain Germ Gabriel aus Adlešiče in Krain Golob Karl aus Töplitz in Krain Gregorec Georg aus Rudolfswert Hočevar Kuno aus Tschernembl in Krain Jakše Anton aus St. Michael b.Rudolfswert Jarc Eugen aus Rudolfswert Jarc Michael aus Hönigstein in Krain Jeršinovic August a. Tschernembl in Krain Klemenčič Josef aus Gross -Kumpolje in Krain
Knez Franz aus Kandia bei Rudolfswert Kobe Johann aus Rudolfswert Kraigher Alois aus Adelsberg in Krain Kraigher Johann ans Adelsberg in Krain
Kutnar Johann aus Seisenberg in Krain Lomšek Johann aus Zirklach b. Gurkfeld Mahorčič Theodor aus Gurkfeld in Krain Malnar Josef aus Osilnica in Krain 3Iencinger Anton aus Krainburg in Krain Mlejnik Raimund aus Sittich in Krain Muren Franz aus Unter-Thurn in Krain Požek Rafael aus Möttling in Krain Saitz Victor aus Loitsch in Krain Salloker Theodor aus Agram in Kroatien Seidnitzer Alexander aus Möttling in Krain Senčar Vladimir aus Gottschee in Krain Sevnik Anton aus Čatež an der Save in Krain
Šali Karl aus Prečna in Krain Turk Martin aus Töplitz in Krain Vašič Ludwig aus Treffen in Krain Verbič Vladimir aus Rudolfswert Vidmar Franz aus Ajdo vica in Krain Wurner Arnold aus Graz in Steiermark Zupančič Alois ans Hönigstein in Krain Zupančič Franz aus Doberniče in Krain Zupin Leopold aus Čemšenik in Krain
II.
Benedik Ludwig aus St. Jobst b. Krainburg Binter Rudolf aus Treffen in Krain Bobnar Anton aus Hönigstein in Krain Chladek Hugo aus Friedenthal in Krain Demšar Gregor aus Kovski vrh b. Pölland in Krain
Gnidovec Karl aus Ajdovica in Krain Jntraš Ludwig aus Möttling in Krain Kenda Franz aus Rudolfswert Kocjan Michael aus Dragatuš in Krain Kolbesen Leopold a. Tschernembl in Krain Kuhar Ernst aus Laibach Mechora Karl aus Rudolfswert
dasse.
Mogolič Josef aus Rudolfswert Mosche Alfons aus Cilli in Steiermark Planinšek Martin aus St. Veit bei Sittich in Krain
Podboj Josef aus Seisenberg in Krain Schwinger Edmund aus Radmannsdorf 111 Krain
Škerlj Ljubivoj aus Tschernembl in Krain Treo Julius aus Malavas bei Doberniče in Krain
Vaupotič Johann aus Stein in Krain Zupančič Otto aus Weinitz in Krain Zupanič Nikolaus aus Podzemelj in Krain
*) Fette Schrift bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsclasse.
III.	Classe.
Avsec Anton aus St. Michael b. Rudolfswert Bartel Johann aus Uaichau in Krain Blažon August aus Rudolfswert Blažon Jakob aus Rudolfswert Dereani Ernst aus Seisenberg in Krain Dular Alois aus Waltendorf in Krain Globevnik Josef aus St. Cantian b. Nassen-fuss in Krain.
Globočnik Cyrill aus Laibach.
Grebenc Milan aus Gross-Laschitz in Krain Guzelj Alexander aus Bischoflack in Krain Kadunc Franz aus Seisenberg in Krain Kalan Franz aus Prečna in Krain Kovačič Franz aus W. Graz in Steiermark
Mencinger Janko aus Krainburg Muhvič Franz ans Rudolfswert Pekärek Arthur aus Bodenstadt in Mähren Pleskovič Milan ans Nassenfnss in Krain Podjed Josef aus Dvorje bei Zirklach in Krain
Pollack Eduard aus Stein in Krain Schiller Rudolf aus Semič in Krain Slapšak Jul,us aus St. Cantian in Krain Stabelj Johann aus Bischoflack in Krain Škerlj Vladimir ans Tscbernembl in Krain Weiss Anton aus Gurkfeld in Krain Zorko Franz aus Cerklje bei Gurkfeld in Krain.
IV.	CUnsse.
Antončič Josef aus St. Veit bei Sittich in Krain
Arch Franz aus Veliki Podlog in Krain Engelmann Edmund aus Neudegg in Krain Franke Franz aus Stopiče in Krain Gustin Milan aus Möttling in Krain Hude Josef aus Hönigstein in Krain Jane Johann aus Rudolfswert.
Jeršinovic Adolf aus Tschemembl in Krain Jeršinovic Anton a. Tschemembl in Krain Kessler Johann aus St. Barthelmä in Krain
Knafelje Josef aus St. Michael bei Rudolfswert
Kovač Johann aus Bründl in Krain Kramar Johann aus Steinbacb in Kraiu Lavrič Alois aus Ajdovica in Krain Lovretic Jakob aus Altenmarkt in Kraiu Lukan Friedrich aus St. Veit bei Sittich in Krain
Plevnik Johann aus Dobrova in Krain Ratajec Anton a. Gorenje Radule in Kraiu Zega Valentin aus Kandia bei Rudolfswert Zore Johann aus Trebelno in Krain
V.
öampa Anton aus Slatnik bei Reifnitz in Krain
Čefuta Johann ans Tomaj im Küstenlande Dijak Josef aus Luttenberg in Steiermark Dolenc Cyrill aus Slap b. Wippach in Krain Dolenc Method aus Slap bei Wippach in Krain
Felicijan Anton aus Rietz iz Steiermark Ferlan Jakob aus Poljane in Krain Geršak Milan aus Friedau in Steiermark Habjan Anton ans Selzach in Krain Hodnik Anton aus Straža bei Haselbach in Krain
Horvat Franz aus hl. Kreutz b. Landstras in Kraiu Jarc Anton aus Rudolfswert
Classe.
Keše Ludwig aus Landstrass iz Krain Komljanec Josef aus St. Cantian in Krain Kovačič Alois aus Komen im Küstenlande Kuder Anton aus Trifail in Steiermark Mendlik Johann aus Laibach Meteljko Jobann a. St. Barthelmä in Krain Mlaker Josef aus St. Lorenzen auf dem Draufelde in Steiermark Peterlin Alois aus Stein in Krain Rajer Johann aus Treffen in Krain Rap6 Andreas aus Rafolče in Krain Schauer August aus Pöllandl in Krain Schmidt Eduard aus Graz.
Sešek Alexander aus Illyrisch-Feistritz in Krain.
Škerlj Milan aus Laibach.
VI.	Classe.
Gnidovec Johann aus Ajdovica in Krain Jonke Ferdinand aus Lichtenbach in Krain Jordan Franz aus Groblje in Krain Kosel Franz aus Bann bei Pettau Meditz Ferdinand aus Nesselthal in Krain Mihelčič Johann aus Semič in Krain Miklič Anton aus Gurkfeld in Krain Muhič Franz aus Schweinberg bei Tscher-nembl in Krain Papež Emil aus Gurkfeld in Krain PetscheMathias ausWindischdorf bei Gottschee in Krain Pirnat Franz aus St. Georgen hei Kum in Krain
Prevec Valerian aus Krainburg Rožman Johann aus Artiče in Steiermark Vertačnik Johann aus Waitscli b. Laibach Vidovič Franz aus Kob bei Gross-Laschitz in Krain Vojska Vladimir aus Rudolfswert Zabukošek Johann aus Ponigl bei Cilli in Steiermark Zavodnik Jakob aus Weixelburg in Krain Zupanec Johann aus St. Ruprecht in Krain Žagar Anton aus Lipoglav bei St. Marein in Krain
Žnidaršič Anton aus Zdenska vas in Krain
VII.	ClasHe.
Bozja Josef aus Gottschee in Krain Bračič Andreas aus Stainzthal in Steiermark
Colarič Martin ans Slinovice in Krain Debevc Maximilian aus Stein in Krain Dokler Anton aus Weichseldorf bei Neukirchen in Steiermark Gnjezda Johann aus Jeličenvrh bei Idria in Krain
Hladik Oskar aus Ainiidt in Krain Hochreiter Emil aus Debreczin in Ungarn Knavs Valentin aus St. Michael b. Rudolfswert
Kobe Jakob aus Dolenje Sušice in Krain Langer Georg Ritter v. Podgoro aus Po-ganiz in Krain
VIII.
Bleiweis Demeter Trsteniški Rit. v. aus Laibach
Böhm Camillo aus Gottschee in Krain Hočevar Mathias aus Gross-Laschitz in Krain
Jankovič Franz aus Weitenstein in Steiermark
Janžekovič Josef aus Polance bei Pettau in Steiermark Krajec Andreas aus Laserbach in Krain Lavrin Josef aus Semič in Krain Majciger Johann aus Marburg in Steiermark
Loger Friedrich aus Rudolfswert Mayer Karl aus Laibach Mencinger Milan aus Krainburg Mlejnik Wilhelm aus Rudolfswert Neubauer Franz aus Neudegg in Krain Pajnič Eduard aus Rudolfswert Pavlinič Andreas aus St. Thomas in Steiermark
Rudesch Anton aus Illyr Feistritz in Krain Bude/ Karl aus Feistenberg in Krain Šolar Josef aus Kropp in Krain Tekavčič Josef aus Laibach Vašič Victor aus Treffen in Krain Weinberger Victor aus Sagor in Krain
Clanse,
Medved Johann aus Gross-Dole b. St. Veit in Krain
Nerat Friedrich aus Reifnik in Steiermark Picek Eduard aus Hof in Krain Schlamberger Lorenz aus Gersdorf bei Pettau in Steiermark Strgar Vincenz aus Haselbach in Krain Terstenjak Emst aus Zesendorf b. Luttenberg in Steiermark Vodošek Josef aus 'St. Lorenzen am Drau-felde in Steiermark Weibl Rudolf aus Müttling in Krain Žužek Franz aus Gross-Laschitz in Krain
/ ■ ■. - ■	' *y~ *
. V* - *'*	m
‘‘.‘■.'.'•'fc-,.-*,/■'.■”s..\,"*V 'r .-c-Vt
ist',	<	‘	•'	'	'
'
iiR®s« ■ . • ■• •
■■ i1"' - s~ 1
,