Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pti Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon Št. 21-09. Leto V. V Ljubljani, dne 20. aprila 1936. štev. 12. Evropa v krčih Položaj v Ženevi postaja z vsakim dnem jasnejši, ali čim bolj se jasni tam, tem bolj zamotan postaja položaj v Evropi, ženeva je bila izbrana kot sedež Društva narodov in to društvo je bilo ustanovljeno za očuvanje kolektivne varnosti in miru na svetu. Nebroj lepih načrtov je bilo predloženih v tem smislu za časa, ko je bilo Društvo narodov še v dobi nastajanja. Ali večina ni doživela uresničenja, ostali so le načrti — v arhivu Društva narodov. Prišla je doba, ko je vojni bog zopet zapel svojo pesem. Vojno med. južnoameriškimi državami je Zveza narodov prestala kot prvo preizkušnjo zelo slabo. Takrat je izgledalo, da se članice Zveze narodov, katerih večina, oziroma vsaj najmočnejše, se bahajajo v Evropi, dogodki v Južni Ameriki ne tičejo bodisi vsled prevelike oddaljenosti, bodisi vsled dejstva, da na eni kot drugi državi ostale članice Zveze narodov niso imele posebnega interesa. Res je tudi,, da bi za preprečitev te vojne Zveza narodov morala investirati ogromne sile, kar je večini izgledalo kot nerentabilno delo. Vendar pa vidimo, da je bil s to vojno južnoameriških držav zrušen eden osnovnih temeljev Zveze narodov, zrušena je bila vera v njeno moč in avtoriteto. Dogodki na Daljnem vzhodu So to kaj kmalu potrdili.. Japonsk^, dasi sama članica Zveze narodov, je pogazila njena načela ter izvedla svoje imperialistične načrte, zavedajoč se slabosti ženevske institucije. Za temi dogodki na Daljnem vzhodu, ki so bili že popolnoma očiten poraz ženevske ustanove, je izgledalo, da se Društvo narodov vse bolj omejuje le na evropski kontinent. Dokler ni vsaj posredno grozila Evropi vojna nevarnost, se je gledalo v Ženevi mesto, ki bo sposobno prihraniti vsaj Evropi večje pretrese. Najmočnejši stebri Društva narodov, evropske velesile, šo imele — vsaj tako je izgledalo — preveč interesa na tem, da bi dovolile uničiti popolnoma prestiž Ženeve tudi v Evropi. Vedno bolj jasno pa se kaže, da je ženevska institucija postavljena na temelje, ki si jih niso osvojile njene članice brezpogojno, temveč le toliko, kolikor izpolnjujejo njih osebne interese, da pa je prvotna zamisel — kolektivna obramba miru in varnosti še daleč, daleč od všlikfe večine članic Društva narodov. Le tako je bilo mogoče, da je ta ženevska institucija, ki-ima sicer na papirju vsa sredstva za obrambo miru, popolnoma brez moči proti poedinim svojim članicam, četudi gre za očitno kršenje podpisanega dogovora in se je to kršenje formelno in ofi-cijelno v okviru pravil Društva narodov tudi ugotovilo. Tako prihajamo, kakor vse izgleda, zopet v dobo novega iskanja sredstev za očuvanje miru in varnosti. Društvo narodov bije te dni poslednji boj za dosedanji sistem varnosti in miru, pa tudi za svoj lastni obstoj. Po vseh dosedanjih izkušnjah im dokazih, ki nam jih je nudila ženeva ves čas svojega obstoja, gledamo to poslednjo borbo z veliko skepso. Gotovo je, da je lepo število članic Društva narodov globoko zainteresirano na njegovem obstoju. Res pa je tudi, da so ravno te članice, to so predvsem male države, doprinesle največ žrtev za obstoj Društva narodov v veri, da jim bodo te žrtve v bodočnosti prinesle plačilo v obliki trdnega jamstva za njih mir in nemoteni razvoj. Zadnje leto mednarodnega političnega življenja pa je ravno tem malim državam prineslo vse preveč razočaranj, da bi bile pripravljene še vedno z istim požrtvovanjem nositi vsa bremena te institucije. Vsled tega ne bi bilo čudno, ako bodo tudi te države skušale čim preje urediti svojo varnost v okviru drugih sistemov, ki jim bodo vsaj v dogledni bodočnosti nudili pogoje za mirni razvoj. Tako se nahaja danes Evropa v težkih krčih, ki pa končno vendar vodijo k nekemu ozdravljenju. V kakšnem pravcu pa bomo mogli to ozdravljenje pričakovati, nam bodo pokazali že bližnji dnevi, ko se situacija v Ženevi do konca razčisti. Kraljev sp Čuvajmo Jugoslavijo! Kot za Maribor, tako je bilo tudi za Ljubljano kot tretjo prestolnico naše države že takoj po strahotnem Marseju določeno, da mora dobiti padli Mučenik dostojen likovni spomenik, ki bo ohranil Njegov lik še poznim robovom v živem, nikdar prenehaj očem spominu. Sestavljen je bil odbor, ki je pritegnil vse kulturne in nacijonalne organizacije in v tem odboru je bilo zopet sklenjeno, da mora dobiti blagopokojni kralj likovni spomenik na enem izmed naj -lepših prostorov Ljubljane. Ta prostor je tudi že določen, gre le še za način in obliko tega spomenika. r Vse je bilo v redu m nihče se ni pi;otivil proti tepau likovnemu spomeniku. Kar naenkrat pa je izbruhnila akcija in sicer na način, ki kaže, da je ta akcija organizirana, da je bil torej skovan, nekje načrt, da se mora nabrani denar porabiti v druge svrhe. In tej akciji se je pridružila tudi »Slovenska akademska mladina«, ki je izdala poseben proglas na »Slovensko jav-nost«.,In s tem proglasom se moramo nekoliko pobavitj, ker se nam zdi tipičen za razmere, v katerih živimo. če se slovenski akademiki postavljajo na stališče,,vda predstavljajo »vse naše ljudstvo«, »enodušno voljo naroda« in »vse naše javno mnenje«, zlasti pa »voljo tistih, ki so denar zbrali«, potem nas to ne razburja. Gre pač za mladostno prešernost in objestnost, ki vodi vedno do pretiravanja, kar pa pri,, mladini ni tragično. In naša »Slovenska akademska mladina« je v času po letii 1931, tolikokrat nastopilo v imenu vsega ljudstva, Vsega naroda, vsega javnega mnenja ita.', da smo se na to že navadili, pa gremo yslpd tega mi111® preko tega. V stvari sami' pa izhaja slovenska akademska mladina s čisto napačnega stališča. Koliko stotisočev. narodnega denarja je bilo potrošenih za spomenike Slovencem, ki so padli kot avstrijski vojaki v svetovni vojni. Marsikaj bi se dalo oporekati tem spomenikom, zlasti mi jugoslovenski naci-jonalisti bi imeli lahko gotove pomisleke, toda nismo jih izrekli, ker se nismo hoteli pregrešiti proti pijete ti. Kajti pijete ta je bila oni povod, ki je ustvarjal pri toliko naših župnih cerkvah in na toliko naših pokopališčih več ali manj skromne spomenike onim svojcem, ki so padli deloma celo v borbi proti lastnim bratom, ker šo pač morali služiti črno-žolti habsburški monarhiji. Storili so svojo dolžnost, dali so svpja življenja, čeprav primorani, zato naj bodo njih imena vklesana v spomenike, za katere je zbiralo dena.r naše ljudstvo. že po osvobojen ju in uj edin j en ju je bilo postavljenih v dravski banovini dovolj likovnih spomenikov, ki prikazujejo v kamnu ali bronu zaslužne Slovence. Ali se je do danes še kdaj oglasila »Slovenska akademska mladina« in apelirala na javnost, naj ne ustvarja mrzlih kamenitih spomenikov, marveč naj porablja denar za kulturne, socijalne in karitativne namene? Ne bomo naštevali teh primerov, ker nočemo s tem v zvezi imenovati imen onih naših mrtvih, ki so si s svojim življenjskim delom pridobili pravico, da se jim izkaže narod hvaležne vsaj po njihovi smrti. Navajamo to samo kot dejstvo, iz katerega naj »Slovenska akademska mladina« sama napravi zaključek pa naj nato opraviči svoje današnje postopanje. Pri tem opravičevanju pa ne sme prezreti, da so bile tudi v času zbiranja prispevkov za te spomenike naše bolnice skrajno pomanjkljive in je naša knjiga gnila v vlažnih kleteh. Pa so še drugi viri, ki dobavljajo vsako leto ne samo na sto tisoče, marveč lahko rečemo na milijone denarja iz žepov našega naroda; Slovenska akademska mladina ve, da prispevajo slovenski verniki sto in sto tisoče vsako leto za misijone v Afriki in Indiji, ve n. pr. da so bili pred kratkim poslani iz našega denarja nabavljeni zvonovi tja nekam v angleško Indijo, da bodo angleškim podanikom oznanjali blagovest. Zakaj se takrat ni oglasila ta naša »Slovenska akademska mladina«, zakaj takrat ni zakričala na ves glas' in' protestirala proti temu res nepotrebnemu 'izvažanju domačih dobrin v ono tujino, kateri gospoduje neizmerno bogata Anglija? Pa ne samo to. Je dovolj' drugih zbirk, ki se vrše dan na dan po vseh naših cerkvah in župniščih za svrhe, ki ne leže na našem ozemlju in nima naš narod z njimi nobene direktne zveze. Odpustki? Ali se ne bi dalo1 doseči, da bi prejeli vsaj Iste odpustke vsi oni, ki žrtvujejo za vseučiliško knjižnico ali moderno bolnico v Ljubljani? In ali bi se ne dalo s predpostavko teh odpustkov doseči, da bi se n. pr. za dobo 1—2 let >vse te zbirke po naših cerkvah in župniščih vršile v prid naših domačih, res življenjskih potreb? če ne bi bilo mogoče, da bi šlo 100 % tako nabranega denarja v te naše, od »Slovenske akademske mladine« tako toplo in upravičeno zagovarjane svrhe, pa naj bi se doseglo vsaj to, da bi ostalo 50 %i tega denarja prt, nas doma in da bi se'le ostalih 50 % i?voziio preko meja. Vprašanje cerkva? Sedaj, ko so časi najhujši, ravno sedaj se vrše intenzivne zbirke denarja za zgradbo novih božjih hramov. Nimamo nič proti temu in do danes še nismo izrekli niti najmanjše besedice proti takim zbirkam. Toda v zvezi s spomenico moramo »Slovensko akademsko mladino« opozoriti tudi na te zbirke. Naj se vpraša sama, kaj je danes potrebnejše: Dostojno urejena bolnica ali pa nova cerkev v tem ali onem ljubljanskem predmestju. Pa naj si tudi ižfacuna, koliko je že bilo treba denarja in kolik^ ga še bo treba za te stavbe, ki bo naposled — če sledirpo- stališču »Slovenske akademske mladine« >r- tudi le mrzel spomenik-kamen in prav nič drugega, če se ne upošteva ide ja,»kateri naj služi ta mrzli, kameniti spomenik. Ideja? »Slovenska akademska mladina« smatra, da odgovarja idejf; za katero je živel, trpel in padel naš blagdfcokojni Kralj, le spomenik v obliki neke javne, kulturne ali karitativne ustanove, ki bo nosila Njegovo ime, ne pa spomenik v obliki mrzlega kamna. To je stvar okuša in 6 tem Je tetto razpravljati zlasti nam/ ker ,vem6, da se bodo skušale za vsako ceno razlagati naše besede napačno, čeprav smo bili mi oni, ki smo v letu 1935. odločno protestirali proti postavitvi nove banske palače, dokler imamo v Ljubljani škandal, kot ga predstavlja naša splošna bolnica. Je pa še nekaj drugega, kar očividno prezre »Slovenska akademska mladina« in to Je čut dolžnosti in hvaležnosti/ ki ga moramo imeti ravno mi Slovenci napram blagopokojnemu Kralju. Kje bi bili mi vsi skupaj, kje bi bila ljubljanska univerza in kje bi študirali danes oni, ki se toliko iz-prsujejo pod firmo »Slovenske akademske mladine«, da ni bilo blagopokojnega Kralja. Kot mlad prestolonaslednik, preskušen v balkanski vojni, je moral Ati na čelu srbske vojske v vsiljeno svetovno vojno. Kakšen je Ml takratni polbžaj Srbije, tega »Slovenska- akademska mladina« očividno ne ve. Izčrpana po težkih naporih tekom balkanske vojne je hotela živeti v miru in zaceliti svoje rane. Ko je morala zavrniti avstro-ogrski ultimat, če ni hotela postati samo še vazalka Dunaja in Pešte, je bila dejansko praznih rok. Njena vojska ni bila enotno oborožena, zaloge municije, zlasti topovske, sos bile skoraj prazne, bila je brez zadostnih sanitetskih pripomočkov. In v takem stanju je šla v borbo napram nad-močnerriu nasprotniku, ki ji je po svojih prvih uspehih preko Berlina ponudil poseben mir. Našli so se srbski parlamentarci, ki so zagovarjali sklep separatnega miru z Avstro-Ogrsko in Nemčijo kljub teritori-jalnim žrtvam, ki bi jih morala Srbija utrpeti v prid Ferdinandove Bolgarske. Rajnki kralj Peter I. in njegov Veliki sin, takratni prestolonaslednik in vrhovni poveljnik srbske vojske, blagopokojni Kralj Aleksander sta bila ona, ki sta odločno za- vrnila možnost posebnega miru kljub grozečemu napadu s strani Bolgarske in sta šla še dalje, postavila sta kot končni cilj te legendarne borbe osvoboditev vseh Ju-goslovenov. Prišla je Albanija, ves svet je bil prepričan, da je Srbija končno vel javno izbrisana iz zemljevida. Pp je bil zopet blagopokojni Kralj oni, ki j e zbral ostanke srbske vojske, jih povedel na solunsko fronto ter tam na tujih, ne ravno gostoljubnih tleh vzdržal vsaj na videz poleg srbske vojske tudi srbsko državo in kljub naravnost obupnemu položaju zopet vojak med vojaki bodril svojo vojsko k borbi za osvobojen j e Srbije in osvobojen j e in zedinjenje vseh Jugoslovenov. ( Cemu bi še naštevali? »Slovenska akademska mladina* naj se vsaj enkrat globoko zatopi v vse te dogodke, v vse to snovanje in trpljenje blagopokojnega Kralja in naj sedi nekaj časa zamišljeno pred to krvavo zgodovino. Sele potem bo znala ceniti lik tega Velikana, šele potem bo mogla razumeti našo zahtevo, da mora ta Velikan dobiti v središču osvobojenih Slovencev svoj dostojni likovni spomenik; Naj gleda današnja mlada generacija in naj gledajo vsi poznejši rodovi sredi Ljubljane lik. Njega, ki je ,ustyaril to državo, ki je s svojim elanom in s svojo neupogljivo voljo prinesel svobodo tudi nam Slovencem, ki bi je sicer brez Njega vsaj v letu 1918. še ne bili dosegli. Mestnajpbčina ljubljanska •■gradi krasn# novo šolsko poslopje za Bežigradom, tam. v«^>li$hji raste iz tal nova krasna gimnazija; k* Jo gradi banovina. Te in še druge ustanove naj dobe svoje ime po blagopokojnem kralju, tudi bodoča bolnica naj bo Aleksandrova. Toda vse to ne zadošča, vse to ne more nadomestiti lika, ki mora stati sredi Ljubljane in bo tudi stal, pa naj bo to »Slovenski akademski mladih!« prav ali ne. Pred tem vprašanjem se mora zaustaviti vsak teror, pa naj izvira iz navidezno še tako idealnih ozirov, to vprašanje je rešeno za nas, ki tudi predstavljamo če ne vsega našega ljudstva, če ne enodušne volje vsega naroda in če ne vsega našega javnega mišljenja, pa vsaj tolik del našega ljudstva, tolik del volje naroda, tolik del javnega mišljenja kot ga predstavlja »Slovenska akademska mladina«. Ker nismo navajeni boriti se z anonimnimi letaki, smo povedali svoje mišljenje popolnoma odkrito in pred vso javnostjo, pripravljeni pa smo »Slovenski akademski mladini« povedati še druge prav interesantne struge, ki odvajajo leto za letom sto in sto tisoče denarja iz dravske banovine in se stekajo kot ogromna reka v žepe ljudi in institucij, ki nimajo za Slovence niti najmanjšega razumevanja, marveč Slovencem škodujejo, kjer in kolikor morejo, če bi bila znala »Slovenska akademska mladina« na enako energičen način zajeti tekom zadnjih let, ko se bori tako odločno za ogroženo slovenstvo, vsaj del teh virov, potem bi imeli danes v Ljubljani vzorno javno bolnico z najmodernejšimi pripomočki in najboljšimi specialisti, potem bi stala že davno krasna vseučiliška knjižnica in bi se danes naša akademska mladina lahko pogovarjala o izgraditvi vseučiliške četrti pod Tivolijem in ji ne bi bilo treba obravnavati problema kot je postavitev likovnega spomenika blagopokojnemu Kralju. » Viasserkopf « Dunaj kot izvor neprestanih političnih nemirov in finančnih škandalov, katerih število se je povečalo še z afero »Feniks«. Jugoslovenski Lloyd, ki izhaja v Zagrebu, prinaša dne 3. aprila pod tem naslovom članek dr. Malinarja, predsednika Oblastnega odbora Narodne Odbrane v Zagrebu. Mi prinašamo le oni dei'članka, ki se nanaša na afero Feniks. Minula je brezglava inflacijska doba in vsak je bil prepričan,, da pride tudi v Avstriji do nekega reda. Vendar o tem ne more biti govora r Stara finančna »šlam-perija« je prešla iz velike na malo Avstrijo in tako so propadle do sedaj milijardne vrednote avstrijske in tuje imovine. Po polomu Centralne hranilnice je prišla afera Bodenkredit Anstalta, za tem škandal Amstelbanke, potem silni polom Kredit Anstalta, pri ,katerem je bila naravnost uničena avstrijska narodna lastnina, a sedaj zopet škandal in polom zavarovalne družbe »Feniks«. Vse te afere, polomi in škandali so prizadeli tudi našo zemljo in naše gospodarstvo. To so zakrivili naši »finančno-ekonomski, geniji«, »velikopotezni ljudje«, »štromani« in drugi z računanjem brez dela prisluženih dohodkov prezaposleni ljudje. Karakteristično je za vse te skrahirane avstrijske institucije, da so moralno in materij alno ozko povezane s habsburško dinastijo, politiko avstrijskih vlad in njenih vladajočih klik, formacij >in zarotniških band. To, kar so ti zavodi dobivali oziroma izvlekli iz inozemstva, seveda tudi iz naše zemlje, je služilo do poloma znani nam neprijazni avstrijski politiki in propagandi, a po polomu je vršilo isto nalogo s tem, da je podkopavalo naše gospodarstvo in njega neodvisnost, žalostno je le to, da so tudi gotovi naši visoko stoječi ljudje dajali tem škandaloznim poslom na razpolago svoja imena in svojo avtoriteto! Naj novejši škandal z zavarovalnim društvom Feniks bo očividno najbolj ka- rakterističen <2a avstrijski »Wasserkopf«, njegove odnose napram sosedom in politiko avstrijskih državnikov. Danes je že jasno, da gre za izgubo skoro dveh in pol milijard dinarjev, ki pa ne bo padla samo v breme Avstrije... Kakor se čuje, bo s tem polomom posebno blagoslovljeno naj novejše avstrijsko-čehoslovaško prijateljstvo. Zvezni komisar, znani vodja dunajske legiti-mistične »Rajhspošte« — prijatelj, zaščitnik in zaveznik Perčeviča in Sarkotiča — Adam, je govoril dne 31. marca t. 1. v radiu ter skušal oškodovanim Avstrijcem omehčati srca z odkrito izjavo, da sta »Feniks« in njegov misterijozno upokojeni »genij« in generalni direktor dr. Berliner odvajala denar, ki je tej zavarovalni družbi dotekal iz Avstrije in inozemstva, za razne avstrijske politične smeri in da je na ta način prišlo do izgube 250 milijonov šilingov! Dalje je izjavil zvezni komisar Adam, da potolaži Avstrijce, da Avstrija ni in tudi ne bo prevzela nikakih garancij napram inozemskim zavarovancem. Adam je govoril resnico, kajti znano je, da je bil dr. Berliner najmočnejša finančna pomoč »avtoritativnim« režimom v Avstriji, ker je »Feniks« z ogromnimi vsotami sodeloval pri vseh avstrijskih notranjih posojilih, poleg tega pa obilno podpiral legitimistične prvake, politične smeri in’ organizacije (Heimwehr), katerim Je bil poleg Schusch-nigga in kneza Starhemberga duša ravno glasoviti komisar Adam! Zato Je bil pogreb dr. Berllnerja naravnost sijajen ter je dobil s prisostvovanjem avstrijske vlade In aristokracije značaj nacijonalnega žalovanja... O pustolovskih in opasnih finančnih transakcijami genijalnega hohštaplerja in generalnega direktorja »Feniksa« dr. Ber-linerja se Je govorilo že 5 do 6 let in stalno se je opozarjalo, da se njegovi posli ne bodo končali dobro. Prav tako se je govorilo o tesnih zvezah »Feniksa« z avstrijsko politiko, posebno ono, ki je naperjena naravnost proti Jugoslaviji, že leta 1926. je znani, stari publicist g. pragiša Lapčevič v sarajevski »Jugoslovenski pošti« pisal o vlogi avstrijskih zavarovalnih družb, subvencij oniran ju habsburški propagande in njene organizacije »Heimwehra«. V tem svojem članku Je dobesedno rekel sledeče: »Danajske zavarovalne družbe, posebno one, ki vzdržujejo Heimwehr in kojih delnice so predvsem v posesti habsburške hiše, sku- šajo izvleči iz Jugoslavije čim več denarja* da ga stavijo na razpolago Heimwehru.« Da Je trditev Dragiše Lapčeviča, ki jo je izrekel pred desetimi leti, pravilna, to je potrdil sedaj glasoviti komisar Adam v zgoraj omenjenem radijskem govoru. Znano pa je tudi, da je bil dvorni svetnik in referent za privatno zavarovanje pri zveznem kancelarstvu dr. Heinrich Oschner, ki je te dni napravil samomor, odličen član Heim-wehra, intimus kneza Starhemberga in odličen pristaš Habsburžanov. Radi tega je bilo tudi njegovo nadzorstvo nad »Feniksom« tako, da je mogel dr. Berliner delati z milijardnimi premijskimi rezervami, kar je hotel. švicarski, francoski, angleški in nemški listi se bavijo obširno s Feniksovim škandalom, oni celo pišejo, da bo nastala iz tega dunajska afera a la Stavijski. čeho-slovaška vlada je že poslala na Dunaj svoje delegate, da rešijo, ako je to še mogoče, interese svojih sodržavljanov. Pri nas je beograjska direkcija za Jugoslavijo podala samo izjavo, da jugoslovenski zavarovanci ne bodo trpeli škode. Iskreno želimo, da je temu tako, vendar samo ta izjava niti od daleč ne zadostuje. Naša javnost, naši in-teresentje zahtevajo močne garancije za svojo varnost — garancije, ki morajo biti potrjene od onega uradnega mesta, ki ima pravico kontrole in vpogleda v vse finančne in imovinske prilike direkcije »Feniksa« za Jugoslavijo. To je tembolj potrebno, ker gre tu za kake četrt milijarde dinarjev, ki so jih nahranili jugoslovenski državljani, kar za naše težke finančne in gospodarske prilike niso mačje solze. Zato zahtevamo,' da se s čistimi računi pomirijo tisoči vznemirjenih jugoslo venskih državljanov. Po naši zemlii Naročajte POHOD Kraliu Petru II. i , U } n ■>■<>•« o '.t /■.' : : : ii" • v : ■ 7 :§§ illiililli Si m ,101J J *m" iHviSj . ■■■.. , ■ ... : / an 9» n’ n&a ?j ,&tfC -M frUov 190 K • S ■ . Rasti, Mladiko ruiša, Uprkos sitnih zlot i>ora, Ubica i Ijudomorat... Dorasti do hata krilata l snažnom ri^kom Prigrli sva Tri Brata, Tri gorostasna S tuba Grandiozno ga Ihiba... Čuvaju te zmajevi ljuti Vojvode, dženerali, Kaplari, regruti, I narod ciQ, do, Što ga Tvoj Veliki O tac ujedinio. Laž je da si Ti sirak, Siroče i ne jako momie! Ne, Ti si gorski soko, Koji krstari visoko, KriHnia nebo dira I nosi grančicu mira; ]unačan ha Tvoj Orijtu-Predak, Sto ljuti bi boj l ropstva oslobodi Narod »voj. Rasti, Mladiko naša, U pr kos oluja i bura; Od svih gorkih čaša, Od teškoh i kobmh ura, Branice Te Veliki Bog l ljubav naroda Tvog. Bdi budna straža na kapije, Strepe krvopije Od moča oštra Mlade Boginje Jugoslavije; Sunce vječne ljubavi grije Mlado ga Petra, Kralja i Cara Jugoslavije. * < Rasti, rasti naš Orle Krilati Uz koljeno Tvoje čedne Mati, Što Te čuva kooka zenicu, Nek Bog čuva Kralja i Kraljieu, DugO' Ijeta, da im lota sveta, Na Balkanu cantje i cvjeta, Vlada, nudi, dokle ttaje ljudi! ... Zagreb, 1936. Mičun M. Pdvičevič. (Iz Narodne Odbrane.) MI IN MLADINA ■ Vsak pokret, vsaka stranka skuša pritegniti v svoje vrste in prepojiti s svojo miselnostjo predvsem mladino. Da so se posvetili temu poslu tudi jugoslovenski nacijonalisti, je torej popolnoma naravno, to tembolj, ker se starejša generacija jugo-slovenskih nacijonalistov dobro zaveda, da .je tudi ona še samo prehoden člen v razvoju, ki sega od Kosovega polja preko stoletij suženjstva, Karadjordja, Balkanske in svetovne vojne ter preko 1. XII. 1918 in 6. I. 1929 do danes, pa še vedno ni zaključen. Sedanja mlada generacija bo doživela zaključek tega razvoja in bo morala igrati pri pripravljanju in izživljanju tega zaključka odločilno vlogo kot sotrudnica in glavna opora našega mladega Kralja. Narodna Odbrana je postopala pri snovanju svojih mladinskih sekcij skrajno previdno, ker niti ni želela imeti v teh sekcijah zbrane prevelike mase mladih' nacijonalistov, kajti vsaka masa vsebuje že samaposebi kali neenotnosti in razdora. Poleg tega hi hotela NO spravljati zlasti učeče se mladine izpod 21. leta v kakršenkoli konflikt s pristojnimi 'Oblastmi, ki so eš par let sem točno poučene, da obstojajo mladinske sekcije NO in da se zbirajo v teh sekcijah mladi jugoslovenski nacijona-listi. NO tega nikomur ni skrivala in ni imela doslej še nikjer širom države nobenih težkoč. Bila je ponosna na priznanje, katero je doživela ponovno za to svoje, nesebično delo med ftašo mladino, in sicer priznanje osebnosti, ki stoje visoko nad dnevno politiko in so zelo, zelo daleč od vsakega partizanstva. Kako tudi ne, saj se uveljavljajo danes med našo mladino vsi mogoči vplivi in dobro vemo, kam so ti podtalni vplivi že zavedli znaten del naše mladine in kam jo zavajajo danes. če smejo razne nezakonite organizacije vršiti svoje delo tajno, če smejo razne več ali fnahj poklicane institucije in organizacije pritegovati mladino v svoje območje in pod svoj vpliv, sme storiti to tudi NO, kajti ona dela to javno in zasleduje pri tem le cilje, ki so izraženi v manifestu od 6. I. 1929, v ustavi od 3. IX. 1931 in — če hočete — tudi v programih onih polltičftih strank, ki stoje na stališču ne samo državnega, marveč tudi narodnega edinstva. Razumljivo NO ne more zato, če je ona v izvajanju in zasledovanju teh ciljev bolj iskrena in dosledna kot pa morda kaka »jugoslovenska« politična partija. ČUDNO CUDO ■ Marsikdo maje danes s svojo glavo, ker se ne znajde V današnjem položaju. Eni obupujejo in hočejo opustiti vsako nadaljnje delo, drugi študirajo in sede zamišljeni pred problemi, ki se pojavljajo neprestano pred njimi. Niso še doumeli in preštudirali enega, že jim prileti na mizo drugi, še težji in še bolj kompliciran. Tretji zopet žive lahkomiselno tja v en dan in si mislijo, da bo že kako, ker itak Bog čuva Jugoslavijo in ni treba, da bi jo čuvali tudi mi. : ■ . * Ko človek tako razmišlja, mu pride na um nehote primer, ki ga doživljamo na kmetih v tej, v mestih pa v drugi obliki. Kmetu zboli njegova edina kravica. Teče po živinozdravnika, ravna se po njegovih navodilih, daje kravici predpisana zdravila, toda kravica hira in hira in daje vedno manj mleka. Gre k drugemu živino-zdravniku, plača nov račun in daje noVa zdravila, toda živinče je vsak dan slabše. V skrajnem obupu gre do zadnjega padarja in poskusi še po tem padarju predpisana sredstva. Zakaj? Učeni gospodje mu niso mogli ozdraviti kravice z umetnimi in dragimi zdravili, morda mu jo bo pa ozdravil padar z naravnimi sredstvi, če pa tudi ta ne bo pomagal, potem itak ni več pomoči. Ugledna dama ali ugleden gospod v mestu zboli in gre od zdravnika do zdravnika. Vsak mu konstatira drugo bolezen, vsak mu zapiše druga zdravila, vsak mu predloži drugačen račun. Vsi ti zdravniki se sestanejo na konzilij, pa tudi vsi skupaj ne najdejo pravega vzroka bolezni in tako se čuti bolnik izgubljenega. Pa mu pove dober prijatelj ali dobra prijateljica za padarja ali padarko, ki zdravi na čisto svojevrsten način im dosega čudovite uspehe. Razum in inteligenca se upirata, ali v skrajnem obupu gre bolnik, če ne javno, pa skrivaj k padarju in golta še tako ogabna zdravila, ki mu jih je zapisal padar. Tako živimo danes prav za prav mi vsi. Zaletavamo se od leve na desno, naprej in nazaj, iščemo leka in izhoda, pa ga ne najdemo. Obiskujemo zdravnike* ki so nam radi na razpolago in nas lepo tolažijo s kopico učenih besed in še učenejšiih receptov, ki so nam sicer nerazumljivi, pa jih razumemo šele potem, ko so ostali kljub dragemu plačilu brezuspešni. Koliko je že bilo zdravnikov, ki so lečili ali vsaj hoteli lečiti telo našega naroda, so pisali recepte, dajali injekcije in obljubljali čudeže, pa smo doživeli le to čudno čudo, da je zdravnik postajal vedno okrogle j št, pacijent pa vedno bolj šibak. Ce je narod obupal nad temi zdravniki in se obupan ozira po padarjih, kdo bi mu zameril! Kdor se potaplja, grabi za vsako bilko, življenjski nagon mu ne da miru in ga tira do najobupnej-ših poskusov. Kakor dvomimo, da bodo padarji uspeli, pa vendar iskreno rečemo, da bomo v svoji nesebičnosti najbolj srečni, če uspejo vsaj oni. Blagoslavljali bomo vsako roko, ki bo prinesla trajnega leka našim bolnim razmeram, pa naj pripada ta roka temu ali onemu zdravniku, temu ali onemu padarju. Ce pa ne bo pomagal en padar, naj stvorijo »Udruženje padarjev«, morda se bo temu udruženju posrečilo najti ono sredstvo, ki bo toliko ojačilo zdrave sokove v telesu našega naroda, da bo moglo potem samo odstraniti vse, kar je nezdravega in bo lahko zacelilo one težke tvore, ki so se pojavili na njem vsled dosedanjega čisto napačnega zdravljenja. MARIBORSKA AFERA ■ V mariborski železniški delavnici odkrita tatvina, s katero je država oškodovana za okoli 3 milijone dinarjev, je predmet splošne pozornosti naše javnosti v vsej državi. Preiskava je sicer še v teku, vendar so glavni obrisi cele afere že danes precej jasni. Predvsem je treba ugotoviti, da je bila tu po sredi izborna organizacija, ker le na ta način je bilo mogoče delavcem odnesti iz delavnice tolike količine bele kovine. To je treba podčrtati m želeti je, da se bo preiskava gibala predvsem v tej smeri ter bo oblast brezobzirno segla po vseh krivcih. Jasno je, da so bili delavci tu le bolj ali manj slepo orodje v rokah »strokovnjakov«, ki morajo imeti s takim in sličnim delom pač dovolj prakse. Gotovo je še preuranjeno tekom preiskave iznašati imena vseh, ki se pojavijo v tej preiskavi krivi ali nekrivi. Pričakujemo pa — in to v interesu brezobzirnega zatiranja brezvestnega oškodovanja državne lastnine, ki se pri nas vrsti v raznih aferah tako rekoč periodično — da se pribije pred vso javnostjo na sramoten oder vsakogar, kdorkoli je imel najmanj posla s to afero, poleg j tega, da prejmejo pred sodiščem zasluženo kazen. Pravici lie bi bilo zadoščeno, če bi bili kaznovani le delavci, dočim bi se tvrdke, | ki so iz Maribora prejemale belo kovino, iz cele afere izmuznile. ČUDNI NAZORI ■ Neki list, ki si skuša nadevati strogo proletarsko obeležje, priobčuje iz tujega jezika prevajan roman, ki po naš^m mišljenju pač ni vreden tega truda. Dokaz temu naj bo v sledečih vrsticah, ki jih navajamo doslovno. Avtor je tu prikazal svoje pojme o časti takole: »Čast se samo tam razvije in ohrani, kjer ni treba stradati; kajti čut časti se ravna po kosilih, ki jih použlješ, po tistih, ki- si jih želiš in po tistih, ki jih' nimaš. Zato pa so na svetu tudi tari Je glavni raz-redi in trije različni pojmi o časti.« Prepuščamo našemu delavcu, da sam sodi tako mišljenje o časti. Prepričani smo, da je v našem človeku čut časti nekaj drugega in svetejšega kot skleda krompirja. S takim pojmovanjem časti se skoro gotovo tudi ne strinjalo izdajatelji lista, ki je vse preveč borben in gradi svoje vrste predvsem na samozavesti delavca, ozirtnna delavski samozavesti, ki pa bi bila sila šibka, če bi jo spremljalo tako pojmovanje časti. Vsled tega je pač treba malo paziti, kaj se servira svojim čitateljem, posebno pa, ker se s takim pisanjem rušijo temelji, na katerih sloni brez izjeme vsako gibanje. KAJ PA TQ> POMENI? ■ »Berliner Tageblatt« z dne 8. aprila t. I. Je priobčil aboten napad na slovenski živelj v Jugoslaviji ter prikazuje nemško manjšino kot trpečo rajo, ki tvori prav za prav še sedaj z »Windiscberji« na tako zvanem Spodnjem štajerskem veliko večino. V svoji preteklosti se je »Berliner Tageblatt« večkrat povzpel do gorostasnih falzifikatov v svoji gonji proti Jugoslaviji, posebno pa nam Slovencem. Po kratki pavzi, ki je gotovo blagodejno vplivala na medsebojne odnose Reicha in Jugoslavije, pričenja zopet s svojimi starimi metodami ter priobčuje že davno ovržene bajke o neki posebni »vindišarski« rasi nemškega porekla v naših krajih, ki naj bi obstojala poleg slovanskega življa in peščice — v naše kraje importiranih — Nemcev. Dokazovati na tem mestu nesmisel takih trditev bi bilo brezplodno delo, ker si je »Berliner Tageblatt« že davno sam na jasnem o resničnem stanju. Važnejše za nas bi bila ugotovitev, zakaj ravno sedaj, ko so avstrijski listi pričeli bruhati ogenj in žveplo na nas, tudi »Berliner Tageblatt« pričenja s svojim napadom. Način sistematičnega izvajanja tega napada je že sam zadosten dokaz, da gre tu za organizirano in dobro pripravljeno akcijo proti nam. Prepričani pa smo tudi, da rajhovski listi danes niso v stanu postati čez noč zavezniki dunajskih židovskih redakcij in da so poslednje iskale svojega zaveznika na naših tleh. Za danes naj zadostuje ugotovitev, da so nam poznani krogi, ki so zunanjepolitične dogodke zadnjih dni pozdravili z velikim veseljem v upanju, da se bližajo zopet stari časi. Znano nam Je tudi, da so ravno ti krogi v precej tesnih zvezah s prijatelji »Berliner Tageblatta«. Ta gospoda se zelo neprevidno igra z ognjem in svarimo Jo, naj pazi, da si ne opeče prstov. Kadar bodo padale batine, bo prepozno In tudi ne bo nobene razlike med suknjami! Kupuj domala blago! NOROST ALI DRZNOST? ■ Te dni, ko je Avstrija čez noč — sledeč toliko omalovaževani in sramoteni politiki Nemčije — pogazila Sant Germain-Sko pogodbo, so avstrijski listi prišli končno vendarle malo v zagato. Res je, da jih ta čin avstrijske zvezne vlade ni ravno presenetil — saj je bilo to pričakovati in židovski listi avstrijske prestolice so bili predvsem o pripravah za to odločitev Schuschniggove vlade dobro informirani. Vendar pa je braniti ta akt sam — posebno še za Avstrijo, zelo nehvaležen posel. Vloga Avstrije je pač precej drugačna kot vloga Nemčije. Saj rabi za svoj obstoj nešteto »žirantov« in brez njih bi že davno ne obstojala več. Kaj čuda, če so avstrijski listi zvesti načelom svojih židovskih lastnikov zagnali krik in vik — deloma da uduše občutek onih redkih svojih pristašev v zemlji, ki so še dostopni treznim "argumentom, predvsem pa, da odvrnejo pozornost od svojega »•herojskega« čina in prikažejo nujnost in upravičenost svojega besedolomstva —• ter Polnijo svoje stolpce z najgorostasnejšimi obdolžitvami svojih sosedov — med njimi tudi Jugoslavije. In pri tem si je dovolil ta perfidni židovski tisk celo trditev, ki žali suverenost naše države. Nas ta žalitev ne more doseči. Ne more nas doseči niti kot celote niti kot poedin-cev, ker poslednji naš kozji pastir, visoko Sort v balkanskih gorah, je vzvišen nad vsakim sumničenjem židovske zalege, ki danes dirigira svoj »tempo furioso« na Du-Vzvišen enostavno iz razloga, ker je ^svobodnega sonca in mu je služba tujcu neprirodna in priskutna, kakor so bile prodne in priljubljene očetom židovskih komandantov na Dunaju — gališkim židovskim izseljencem— uši. Vsled tega hladnokrvno in s prezirom poslušamo zavijanje avstrijskih hujskačev. S prezirom tem bolj, ker znano vsej evropski javnosti, kdo je danes vazal in kdo zna dostojno čuvati svojo suverenost. Vit*,«, «•.* i'«,<-.Vs-Jii *''*»/«- dxi»- Im '• S'1*/f jV.fVrV / j v mf frjuFtf * ’A .1* DOSLEDNOST ■ Misijonska hiša St; Rupert v Bischofshofnu (Salzburg) izdaja vsaka leto ®vqJ koledar, ki se Imenuje St. Michaels. Kalender. Pred seboj imamo ta koledar za leto 1993*. ki vsebuje članek »Die Bekeh-r«mg unserer deutschen Lande im Mittel-aiter*. V njem govori tudi o pokatoličenju alpskih Slovanov v Koroški, štajerski ter Kanoniji. Za boljše umevanje članka Ima koledar poseben zenddevld,. ki obsega, ozemlje srednje Evrope in seveda tudi naše kraje. S tem so tudi naSi- kraji označeni kot »unsere deutschen Lande«, : kar kaže tudi uporaba izključno nemških imen. kot Pettau, Laibach, Sittich, Landstrass, Segna, Spalato ln je le Zagreb toliko srečen, da je dobil nemški Agram le pristavljen v oklepaju. Zadeva bi ne imela nobenega pomena in bi se je ne izplačalo omenjati, če ne bi vse to nosilo pristavek, da odgovarja za vsebino Lindič Josip iz Ljubljane, Jegličeva cesta 10 in da je izvršila tisk Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Vse to v letu 1933. po Kristusovem rojstvu in 1& let po osvo- bojenju in ujedinjenju, pa tudi 15 let od dneva, ko kažejo gotovi gospodje svojo veliko ljubezen do slovenščine s tem, da ne poznajo Beograda, marveč samo Belgrad. Radovedni smo na pojasnilo. TAKO JE Dne 14. aprila 1936 je imela JRZ zborovanje v Bijelinji v Bosni. Govorila sta tudi gg. ministra dr. Spaho Mehmed in dr. Kaludjerčič Branko. Prvi se je v svojem govoru dotaknil tudi hrvatskega vprašanja ter je izjavil s tem v zvezi glasom »Politike« sledeče: »Danes se javljajo poklicani in nepoklicani za reševanje hrvatskega vprašanja. Medtem pa smo mi uspeli, da v relativno kratkem času zanesemo pomirjenje med narod ter red in zakonitost v državo, čeprav nismo spremenili niti enega političnega zakona, se dovoljuje danes — to vidite sami — vsakemu in ne samo JRZ, da ima taka zborovanja in da se svobodno izraža in sporazumeva. Tako vidite, da more dati, tudi slab zakon, če je v dobrih rokah, dobre rezultate, dočim da tudi dober zakon, če ga izvajajo posamezni ljudje, samo slabe rezultate.-« Govoril je nato g. minister dr. Branko Kaludjerčič in obravnaval v svojem govoru režim od 6. januarja 1929 na sledeč način: »Eno od najvažnejših naših vprašanj je vprašanje, kako stališče zavzema naša partija napram. 6' januarju, ker se nam ravno tozadevno največ očita s strani naših nasprotnikov. Od 6. januarja 1929 je minulo že polnih 7 let, vsled česar moremo gledati na ta dogodek iz časovne prespek-tive in soditi o njem mnogo mirne j e. Takoj uvodoma moramo ugotoviti, da je bil 6. januar 1929 po svojem bistvu izraz želje in volje naroda, da se pride čimprej do resničnega državnega in narodnega edinstva. Avtoritativni, režimi se pojavljajo običajno tam, kjer se vrše težki socijalnl in politični pretresi, kjer sta nastala nesigurnost in nered. V takih primerih se vzbudi v narodu želja po redu in čvrsti roki v državi in postane voditelj ona močna osebnost, ki Ustvari to željo naroda. Tako je bilo tudi pri nas in to je vloga 6. januarja 1929 v naSl državi. če 6. Januar v praksi ni dal onih rezultatov, ki so se od njega pričakovali po zamisli Velikega Kralju, so krivi temu oni,, kt so bili kot sotrudniki pozvani, da spro-vedejo Njegovo'zamisel v praksi, pa tega niso storili*, ker so zrušili vše staro, pa niso znali postaviti na mesto starega nič novega, ker niso znali pridobiti mase naroda za sebe. Začeli so varati sebe in druge z nekakimi umetno narejenimi zborovanji z 200.000 ljudi; ki pa niso bili nič drugega kot neka vrsta Potemkinovih vasi. Avtoritativni režim v Jugoslaviji bi dal večje in boljše rezultate, da.se je osvobodil taka neiskrenih sotrudnikov. Oni niso samo opustili dfelo za njegov uspeh, marveč so naravnost pripravljali njegov neuspeh.. TO režimu ni bilo niti potrebno niti koristno. Nasprotno, javno mišljenje, ki je bilo v začetku naklonjeno novi obliki vladanja, se je naglo spremenilo in narod je začel želeti, da se vrne sistem državne uprave s pravnimi garancijami in relativno svobodo-za državljane. Radi tega so vsi oni, ki streme za diktaturo ali nekim drugim režimom izven obstoječe ustave, na* sprotniki ne samo ustave, marveč tudi vsega drugega reda v tej državi.« ZOLCNI KOTIČEK \ NI RES, AMPAK RES JE X V zadnji številki »Pohoda« smo v žolčnem kotičku priobčili dve notici, v katerih smo opozorili na to, da znata slovita umetnika Retta in Fatma čarati sveže ribe kar iz zraka, Retta pa zna s svojim čisto jevrejskim obrazom čarati tudi z našo lepo slovenščino. Dne 14. t. m. pa sta se oba čudodelnika osebno oglasila v našem uredništvu in nam s silno »vljudnostjo« izročila obširen popravek, katerega izvleček na tem mestu lojalno priobčujemo. 1. Ni res, da bi bil Retta Zid, ampak res je, da je zaveden Srb — Jugosloven, dasi njegov obraz v resnici kaže vse tipične znake židovskega porekla. 2. Ni res, da s svojim umetniškim imenom Retta skriva svoje jugoslovensko-poreklo, ampak res je, da je ob izbruhu svetovne vojne bil zaradi svojega »srbstva in Jugoslovenstva« zaprt, preganjan in za-postavljan. 3. Ni res, da bi doma in v inozemstvu, skrival svoje nacijonalno poreklo, ampak res je, da nastopa samo z italijanskim umetniškim imenom Retta, ker mu to bolj nese. 4. Ni res, da mu umetniško ime Retta polni blagajne, ampak res je, da je žolčni kotiček »Pohoda« kriv, ker mil Je mestna občina ljubljanska eksekutivno izpraznila žepe in zaplenila zlato uro, ker ni plačal taks, kakor tudi, da ga je v ponedeljek, 13. t. m., ko se je vračal iz gledališča,, nekdo močno udaril po, glavi. 5. Ni res, da bi se on ne hotel naučiti slovenščine,, ampak res je, da se je v Franciji, Grčiji, Bolgariji, Rumuniji, Egiptu itd., kjer je'od svojega težkega truda imel koristi, naučil tamošnjih jezikov, tu pa, kjer se mu nasilno odvzema iz žepa poslednji dinar, tega ni smatral za umestno. 6. Ni res, da bi mu bilo treba postaviti stopnico*, da s< svojim avtobusom čimprej odide iz Ljubljane, ampak res je, da je-sklenil, da »brače« v Ljubljani nikoli ne bo nadlegoval, 7. Ni res, da se je r> tem popravku podpisal samo Retta, ampak res je, da se Je podpisal s celim imenom: Sreten Obra-dovič Retta. ; . ' SV. KAREL HABSBURŠKI PROSI ZA NASI X Kardinalu Innltaerju m Dunaju Je bila izročena pred nedavni vloga, v kateri ga avstrijski katoliki naprošajo, naj; izposluje, da bo cesar Karel poslednji postati svetnik. Ker je danes-vse mogoče in je bil naš rajnki Kori res mučenik in trpin.,, zlasti kadar ni mogej sedati pppplnoma siafUjFPO na konju* ne bomo smett pst*, s enačeni, če bo vloga p« predpisanem po-, stopanju ugodno rešena in bo prišel rainkt Kori v litanije. \ POJASNILO Z ozirom na nedavno notico v »Sloven-oui o. g; dr. Ažmanu smo naprošeni iz krogov slovenskih radikalov pojasniti javnosti, da je ta gospod prav tako velik radikal, kot? je g. narodni poslanec dr. Koce — velik Jevtičevec. • r ’:■> PREJ IN SEDAJ Prej ni bilo svobode, sedaj je imamo vsi dovolj — Prej je bilo nasilje, sedaj ga ni nikjer več — Prej ni bilo reda, sedaj gre vse svojo redno pot — •p;)'! PRED VOJNO JE BILO Š3SV1LO PREVODOV* ki so 1411 pri nas, precej redko. Od nekaterih pisateljev, ki uživajo svetoven sloves, nismo imeli prevedene niti vrstice. Pač pa smo imettv slovenskih prevodih skoraj popolnega Sienkie-wicza, kar je pač najboljši dokaz, kako priljubljena so bila dela tega poljskega ljudskega, pripovednika, enega Izmed prvih Nobelovih odlikovancev. Tl prevodi, ki so a razvojem našega jezika zastareli, so Se davno pošli, čeprav povpraševanje po knjigah Sie»kiewieza ni prat nič ponehalo. Wav zato še je odk^Hla ^foŽb^ »Evalit*, da ižda »Malega vitesa«, eno izmed, njegovih najlepših in najpriljubljenejših del,' v novem prevodu. Ij^rva ja, mislila izdati po vzoru tujih narodov okrajtono izdajo, potem pa se je vepd^r odločila za celoten, tekst, kar je. goto.vo Vse b^ate vredno. Neskrajšana izdaj* ima «3 stwnj.. Opremljena je o*W<> 1» tu# lepo ilustriran«, Tako je. postalo vsem dosjtob* 110, to, lepo delo, zgodba, majega, viteza, gospoda, volovskega, njegove foabre ženjc« Barbk« n Kakor nekoč v mladih letjh bomo spet, labko zaSveU. v hude čase boj^v s Turfci. in. farut^ti pft tucU, tassg^m«mega DožlveH bow, tfc. je oblegala^ogromna. tw&a vojska* srnele ria^. ^5* vltewy v sr^d^ sovražnikovega, taborišča. Srce nam bo vzdrževalo, kftfcp §e! je hrabri »Mali vitez« rajS pogpal s trdnjavo vred V. zrak*, Um # bi se izro»vr^kQ», tajili ?alpžbe, »kaliti. VeS njeA gram uq knjig) stane z revijo »Prijateu«. vred san» 99 dinarjev ali 9 dinarjev, na mmc, jifc, roča se pri upravi »Prijatelja« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 1Q. Naročite si ga $mprej, da Vam bo krajšal dplge večere t Nekaj odlomkov iz spodnještajerskega »Pragozda1* »Pragozd« predoči le mali del Slovenije, a na žalost ga je bridka usoda tako odrinila od ostalega sveta, da se le malokdo zamore ponašati, da je slišal o njem, ali da ga je celo videl in občudoval. Ne-vednežu naj služi v pojasnilo, da je to vulgarno ime gozdnate pokrajine, ki jo obkro-žuje črta Podčetrtek—Sv. Peter—Podsreda "-Koz j e—Pilštanj—Planina—Prevor je—Loka—Podčetrtek. Za človeško družbo ta »pragozd« že zaradi tega ni več nevaren, ker so zadnjega volka baje ulovili pred 95 leti v Volčji jami pri Zusmu, na medveda spominja domače ime nekega kmeta tam nekje pri žusmu, dočim je Lesjak gostilničar na Slivnici. Oglejmo si torej del tega pozabljenega sveta. Iz Sv. Jurija pri Celju se podamo po okrajni cesti ln jo pri Zikošku zavijemo proti vzhodu. V Crnalicl sq cepi cesta v dve panogi: ena pelje proti jugu čez Planino Sevnico, druga pa proti vzhodu. Na poslednji te v naselju GUnce pod Slivnico pri Celju iznenadijo lepe stavbe, ki sta jih celjska Nemca slovenskega pokolenja postavila z žulji okoliških kočarjev. Tu se cesta zopet cepi: desna panoga vodi v glavni kraj nekdanjega Pragozda v starodavni Pilštanj, druga nas vodi po severnih obronkih Pragozda čez Loko pri 2usmu v Podčetrtek. Ustavimo se za enkrat v Loki ln si oglejmo znamenitosti tega kraja. V drugi Polovici 18. stoletja je v idilični kotlini ustanovil Ivin Frldrich obsežno steklarsko industrijo. Leta 1839. jo je kupil Josip Got-scher, ki mu je 1. 1861. sledil Leopold Fiegl-jntlller, 1. 1885. pa njegov sin Leopold. Obratna uredba steklarne, ki je že po kratkem obstoju zavzela tako velik obseg, da Je njen obrat in proizvod nadkriljeval vseh 16 spodnještajerskih steklarn, Je z drvarji, Ji so sekali gozdove in vozniki dala zaslužek 200 do 220 delavnim močem Razen teh so bili po potrebi zaposleni tudi privatni vozniki,, ki so pomagali voziti slatinske steklenice v Kostrevnico in Rogaško Slatino ter druge steklene Izdelke po cesti v Trst, po otvoritvi železnice pa na nalbližji kolodvor Sv: Jurij pri Celju. Na dan se je delalo 15 ur, in sicer od 6.—12. in od 13.—21. ure. V tovarni so delali Nemci in Cehi, ki so zaslužili dnevno 1 gld 15 kr do 1 gld 30 kr, dočim je bilo našim ljudem odmerjeno samo težaško delo po gozdovih za pičil zaslužek 45 kr dnevno. Fieglmiiller starejši Je postavil v Loki cerkvico sv. Leopolda, ki jo Je blagoslovil šmarski dekan Martin Ivanc 29. septembra 1871. Krepka postojanka loškega nemškega Schulvereina je pa kmalu po njeni ustanovitvi Izposlovala Schulvereinsko šolo, ki je bila prva te vrste na Spodnjem štajerskem. Ta zavod Je svojo ponemčeval-no delo ukinil v šolskem letu 1888/89, ker je steklarna prenehala obratovati l, 1888. in so steklarji še isto leto obrnili hrbet temu kraju. Jugozapadno od Loke na severnem pobočju strmega Zusemskega hriba se še vidijo ostanki nekdanjega mogočnega 2u-semskega gradu, ki so mu podložni kmetje prinašali tako mastne dohodke, da je zadnjega patrimanlja tega oblastništva Adolfa Rltterja, zemljiški odveznl zaklad 1. 1854. oškodoval z 84.349 gld 15 kr. S prenehanjem podložnlštva je v gozdu samevajoči grad Izgubil svojo znamenitost in je v nekaj letih tako propadel, da je bil 1. 1880. brez strehe. Kako nečloveško je ravnala žusemska gospoda s svojimi podložniki priča naslednji spis, ki se glasi v prevodu: Grajščinl žusemski! Predlog žusemske gosposke od 19. aprila t. 1. št. 94, da bi se izvedla prisilna Izselitev podložnika Matija Verhaušeka iz Javorja, posestnika zemljišča Urb. št. 3 zavoljo trdovratnega obotavljanja proti tlaki se dovoljuje, in sicer Iz sledečih vzrokov: 1. Dolžnost podložnikov Žusemske graj-fičlne, glede tlake v naturi, se je jasno dolo- čila 2 dekretom naj višje dvorce pisarne že 1. 1773,, potem v najvišjem času ž razsodbo okrožne oblasti od 18. februarja 1. 1830 št. 1792, katero je potrdila višja sodnija z določbo od 14. aprila 1830 št. 6191 po najvišji dvomi pisarni z odločbo od 30. januarja 1831 št. 1318. Tudi se je odklonila podložnikom Žj1-semskega gradu dne 16. oktobra i835 pri Nj. Veličanstvu vložena pritožba In izrečna želja, naj bi se poslala komisija, da določi njihove dolžnosti napram gosposki vsled najvišjega sklepa od 26. septembra 1836, kateri se jim je poslal z dekretom na j višje’ dvorne pisarne od 28. oktobra leta 1886. št. 26.212 ln se razglasil pri okrožni sodniji dne 13. februarja 1837; vzlic temu se je Matija Verhaušek do sedaj branil s čisto ničUmi izgovori delati vsak teden tri dni tlako, kar se terja od njegovega zemljišča. 2. Matija Verhaušek je bil vsled tega, ker ni prišel delati napovedane tlake, vsled razsodbe svoje gosposke od 22. maja prejš. leta kaznovan s 6 dni Ječe, vsled razsodbe svoje gosposke od 17. avgusta prejflnjega leta z osem dni ječe, vsled razsodbe svoje gosposke od 28. novembra prejšnjega leta, potrjeno z dekretom okrožne oblasti od 16. decembra prejšnjega leta št. 11.698 z deset dni trajajočim kazenskem delom, poostrenim z železjem na nogah ln vsled razsodbe svoje gosposke od 26. marca 1.1., potrjeno z dekretom okrožne sodnije od 1. aprila 1.1. št. 4557 z deset dni trajajočim kazenskim delom, poostrenim z železjem na nogah, torej za vsem že šestkrat kaznovan zbog obotavljanja proti tlaki, ne da bi se vrnil k pokorščini, temveč se je pre-drznil zasramovati gosposko, kadar ga je opominjala na tlako. 3. Matija Verhaušek ni vedel pri pkrož-ni oblasti za časa, ko sq je obravnaval predlog Žusemske gosposke zavoljo njegove prisilne izselitve dne 23. t. m., niGesar navajati, kar bi opravičevalo njegovo dejanje, temveč se je predrznil trditi, da njegovemu zemljišču gosposka nima pravice vsak teden nalagati tridnevno tlako. tzgovor. da Je njegovo posestvo pr*, malo ln tlaka Rmvj^ikft. te veliav«, da bi 43 opravičevala njegova nepokorščina, ks? mu graiščina v primere, če bi m« bila tlaka v natw?t psetigavna, dovou, da s*n drugega posla, kako hujskati ln blatiti slovensko ljudstvo. V pojasnilo pa j služi člapftč od 24. februarja 1886, ki se v prevodu glad: »Slovenske tablice in Jupnikpva jeza- Z* časa gospostva nekega krapjskega okrajnega predstojnika v Kozjem, 90 tyie po vsem okraju, torej tudi v Podčetrtku ype-t ljane Jiične tablice s slovenskimi krajevnimi označbami in tako $p se tablice % milozvočnimi okroglimi napis} »Podčetr-,, tek« (značilna prestava »a WindisQh Land? berg, Ukor n. pr. Kozje ?a Dracfrenberg, Podsreda ?a HOrberg itd,) obranile do dar našnjega dne- Pbčipski odbornik g- lgnw Schober, grajščinskl oskrbnik grofa Attera-J.e* v fsji oftaa^ga p4bora predlagal te hišne tablice nadomesti^ § tablami ? nemškim okolnim napisom »Windfcsch Landsberg«. Ta predlog je bil enoglasij sprejet in izmenjava se izvede takoj. .7! Ivan Malgaj. DOPISI Ljubljana KOLAŠICE ZBORUJEJO Pod predsedstvom dolgoletne predsednice gospe Franje Tavčarjeve je bil dne 5. t. m. v stekleni dvorani Zvezde letni občni zbor osrednjega društva Kola jugoslovenskih sester, ki so dvorano napolnile do zadnjega kotička. Občnemu zboru so prisostvovali tudi drugi 'zastopniki in zastopnice, Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani pa je zastopal naš priljubljeni brat župnik Janko Barle, že takoj v začetku sta bili z velikim navdušenjem sprejeti udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. VeL kraljici Mariji materi. Iz obširnega poročila, ki ga je podala predsednica gospa Pranja Tavčarjeva, je razvidno vse veliko in požrtvovalno delo, ki ga naše vrle Kolašice vršijo med našim narodom, ne oziraje se na plemenske razlike, ampak služeč v smislu oporoke blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja samo narodu in državi. V velikem socijalnem d£lu, v dobrodelnosti, v odločnem in vztjfljnem podpiranju vseh tistih, ki jih je nemila usoda postavila v revščino in bedo, je pravi nacijonalni pomen dela Kola jugoslovenskih sester. Organizacija je v preteklem "letu poslala stiat mor j« 240 otrok in mnogim drugim omogočila cenežto bivanje pa morju. Ce po-, i|iislimo razen tega na' vse številne akcije na nacionalnem in dobrodelnem torišču, ki jih je osrednje društvo obenem s svojimi podružnicami izvršilo tako, da je obdarovalo preko 5000 revežev in mladine, vidimo, kako koristno in vzgledno je vse njihovo delo. Kolo pa je delovalo tudi za zbližanje vseh jugoslovenskih žena in> se udejstvovalo v vseslovanskem ženskem po-kretu. ’ . "• ^oglasno je |bila seveda zopet izvoljena lista s predsednieo gospo Franjo Tavčarjevo. Prepričani smo, da bo ta naša važna humanitarna in kulturna organizacija še dalje ,tako vzorno delovala kot doslej, služeč s'svojim neumornim vsestranskim delom blaginji in napredku našega naroda in naše države, • ,f . • - Jesenice , = Krajevna organizacija NO Jesenice-Koroška Bela ježadnje čase postala,precej živahna. Dobra volja Članstva je privedla do podvojenih sestankov, na katerih se prakticira s članskimi predavanji. Tako dobi vsak čian nalogo, da pripravi predavanje primerno svojem^ stanu, Omembe vredno je predavanje, ki ga Je na zadnjem sestanku iznesel br. Zupan Janko, brezposelni sin železničarja, »Kako naj se zadrži Narodni Odbranaš v družbi jn drugod«. Dasi-ravno J? še mlad, Je, prav nazorno orisa}, kje tiči vzrok brezposelnosti in grajal nje, ki brezposelnost pospešujejo s tem, da naš kapital nosijo v lnozepistvo. Naglasil je, da ni čudno, da se mladina izgublja v komunizmu in raznih drugih pogubonosnih dejanjih, Zaključil Je predavanje, da se mora brezposelni Narodni Odbranaš kljub vsem težavam, ki ga tarejo, povsem dostojno zadržati ter živeti V nadi na boljšo bodočnost. Naš pokret je začel tudi s poučevanjem raznih za življenje potrebnih predmetov. Tako nas je v zadnjem času za,čel poučevati predsednik brat Žvan Andrej v matematiki, kar smo pa morali zaenkrat odložiti na poznejši čas radi igralne sezone, ki smo se tudi ogreli zanjo. " Akoravno je šele začetek in nimamo svojega odra, se nam je dne 19. marca na Sl. Javorniku in 29. marca t. 1. na Dovjah posrečilo s prav dobrim uspehom spraviti na sokolske odre »Kajna«, Bevkovo dramo v štirih dejanjih, katero je izrežisiral predsednik br. žvan. Ker pa nimamo ženskega odseka, sta nam pri tej drami pomagali dve prijateljici našega pokreta in soproga br. Pirca, ki je odlično izpeljala vlogo »mati«. Vsem trem se za sodelovanje naj lepše zahvaljujemo. Ker ni bilo slabe kritike, se veselo pripravljamo za nadaljno uprizoritev v nadi, da bodo še boljši uspehi. Stara cerkev (Kočevje) — Naši Nemci nam dajo vedno novega povoda in gradiva, da se pečamo z njimi. Očividno jim je ležeče na tem, da dokazujejo nam in vsej naši javnosti vedno znova svojo popolno zagrizenost in nedostopnost. Velikonočne procesije se je udeležila tudi naša gasilska četa, kateri poveljuje naš župan Povše Fridrik, ki je'slovenskega rodu. četa je nastopila sicer v novih, jugoslovenskih gasilskih krojih, povelja pa’ so bila še vedno nemška. Slovenci fie razumemo, da je kaj takega v letu 1936. še vedno mogoče. Dne 5. aprila t. 1. se je vršil v tukajšnji šoli sestanek tkzv. nemških staršev. Nemci še trudijo, da bi dobili še en šolski razred in bi pridobili na ta način še eno nemško učno moč. Baje je priraistek nemške dece tako velik, da je treba §e en nemški razred, v katerem bo poučeval seveda pristen Kočevar. t>a je ta poskus dobro premišljen, se vidi tudi iz tega, ker sb ti nemški starši izvolili na istem sestanku štiri osebe za komisijo, ki bo odločala o tem, kateri otrok pride v nemški in kateri v slovenski razred. To določanje otrok se je vršilo doslej vedno v našo škodo, čeprav bi morali priti v slovenske razrede vsi otroci, ki so Slovenci bodisi po očetu, bodisi po materi, so bili doslej vsi taki otroci dodeljeni kratkomalo v nemške razrede! Temu mora biti konec in pozivamo pristojne oblasti, naj pošljejo v te komisije res odločne in zavedne ljudi, ki bodo znali preprečiti manipulacije zagrizenih Kočevarjev. Viševek nad Kranjem — Vsa širna okolica našega kraja in vsepovsod drugod, celo iz Beograda so prihiteli ljudje, da na velikonočno soboto spremijo k večnemu počitku enega izmed tistih junakov, ki so se borili na krvavih poljanah Cera, Kajmakčalana in Dobrudže, umirali in se žrtvovali za veliki svoj ideal — našo svobodo. Sprejela ga je zemlja, ki je sprejela že mnogo njegovih tovarišev in naš nepozabni Jaka Koželj se je pridružil vsem tistim, katerih svetla imena bodo za trajno ostala vklesana v veličastni zgodovini borb za naše osvobojenje in ujedinje-nje. Odločen in neustrašen borec na krvavih poljanah, vedno prvi med prvimi v bojnih vrstah, je bil pokojni Jaka Koželj tudi vedno in povsod vzor poštenega in značajnega moža, moža, ki je vsekdar znal izpričevati svoje pošteno prepričanje, kazati drugim pot, po kateri naj hodijo, jih bodriti, živeč z vsem svojim srcem in vso svojo dušo samo za ponosno narodno in državno zgradbo, v katero je tudi on sam vložil svoj temeljni kamen. Srca so se trgala vsem, ki so prisostvovali zadnji poti Jake Koželja, borca in poštenjaka. In razšli so se s trdno zavestjo, da jih bo njegov duh jeklenil in bodril vsekdar v tistih 'vzvišenih in plemenitih mislih, katere je gojil naš dragi in nepozabni tovariš, blagopokojnl Jaka Koželj. Murska Sobota ,j. — Težke gospodarske prilike vladajo v našem srezu še prav tako kot pred nedavnim, ko smo jih na tem mestu opisali. Vsled tega so naši možje in fantje, žene in dekleta prisiljeni iskati si zaslužek v tujini. Tako.so velikonočni prazniki zopet enkrat kazali težko in žalostno sliko, ko so se vrstile množice pred cerkvijo pri molitvi božjega groba in pred borzo dela, ki je bila to pot tem ljudem prav tako božja pot. Koliko časa bomo še izvažali naše zdrave in krepke mišice v tujino, da se nam povrnejo izmozgane in bolne v breme sebi, svojcem, narodu in državi? — Tukajšnji poslanec, gospod Josip Benko je za velikonočne praznike napravil lepo gesto ter svoje mesečne dohodke, ki jih ima kot poslanec, razdelil med najpotrebnejše. Posebnih dogodkov v našem kraju ni bilo. Ljudstvo je otopelo za vsa druga vprašanja ln zanima ga le še vprašanje kruha. Vsled tega Se tudi ni čuditi, ako izrabljajo gotovi elementi to razpoloženje za svoje podtalno rovarenje, ki pa je v naših krajih tem opasnejše, ker so to obmejni kraji. Skrajni čas je, da se energično prične reševati težka gospodarska kriza, ter na ta način dvigne narod iz sedanje brezbriž-* nosti, ki mora voditi v duhovno in materij elno propast. Stična — Dopisniku »Slovenskega Naroda«, ki je v svojem dopisu v št. 82 od 9. aprila 1936 r demantiral dopis v »Pohodu« št. 9, blagohotno tole: Prečita j te si še enkrat dotični dopis, pa se boste uverili, da ponarejevalci denarja niso bili prijeti v Stični, ali pa celo v Ivančni gorici, niti so iz te občine, temveč v bližnji okolici. Ako gospod dopisnik nima drugega gradiva za spopolnitev svojih dopisov, kakor z nepotrebnimi demantiji, mu svetujem, da se oglasi pri nas, kjer ga bo dobil v izobilju samo ako ga bo hotel in smel zapisati. Smo pa tudi mi pripravljeni zasledovati točnost in objektivnost Vaših dopisov. Službene vesti « Središnji odbor Narodne odbrane v Beogradu je potrdil novoizvoljeni upravi: KRAJEVNEGA ODBORA N. O. V DOMŽALAH: Upravni odbor: Predsednik: Bizjak Slavko, upravnik pošte, I. podpredsednik: Deutschmann Maks, šel stanice, II. podpredsednik: mag. ph. Milič Drago, lekarnar, tajnik: Lepenik Avgust, brivec, blagajnik: Jenko Janez, železniški uradnik, odborniki: Durjava Karel, delavec, Gaber Franc, zidar, Osovnik Tone, stud. iur., Pa-ternost Ivan, posestnik, Skok Demeter, zasebnik. Nadzorni odbor: Dekleva Ferdo, občinski delovodja, Hladek Hugo, uradnik. KRAJEVNEGA ODBORA N. O. STARA CERKEV: Upravni odbor: Predsednik: Razpotnik Vladimir, šef stanice, podpredsednik: Crnkovič Julij, nadzornik proge, tajnik: žagar Franc, delavec, blagajnik: Sevšek Martin, železničar,1 odbornika: Fabjan Jernej, orožniški upokojenec, Kočevar Ivan, železniški upokojenec. !H OTVORITEV OSTREGA STRELJANJA STRELSKE DRUŽINE Ker se vojaško strelišče sedaj popravlja, bo otvoritev ostrega streljanja šele v nedeljo 3. maja t. 1. ob 9. uri na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti, na kar opozarjamo svoje članstvo in vse prijatelje strelskega pokreta. Savezna strelska družina Ljubljana Možnost za nove eksistence Ker so pri nas eksistenčne možnosti v splošnem vedno slabše in ker je občutna brezposelnost ne samo rok, nego tudi kapitala vedno večja, zaslužek mnogih, ki sicer imajo eksistenco, vedno slabši in zato potreba vsaj krajšedobnega izseljevanja nujna ter do neke mere aopet možna, priobčujemo sledeči članek, ki. je napisan po podatkih tozadevne švicarske študijske komisije, katera je proučevala možnosti naseljevanja Švicarjev (ki jim je doma tudi pretesno) v, Južno in Severno Ameriko, članek nam morda prinese kako zamero — toda stvaren in potreben je pa le. Narodnogospodarsko ozdravljenje, ki ga je opažati v Severni Ameriki zopet mnogim, ki v Evropi nimajo prave eksistence, še manj pa možnosti uspešnega pridobitnega udejstvovanja — obrača oči in misli nase. Notranja kolonizacija v velikanski večini evropskih držav ne zadošča in v kolikor se še vrši, ne more zadovoljiti vseh, ki od nje pričakujejo rešitve, pa tudi tiste, ki so je deležni, le slabo zadovoljuje, ker pač bolje ne more. Izseljevanje v Južno Ameriko za naše ljudi zaenkrat skoraj da ne prihaja v poštev, ker so tam gospodarske razmere še dovolj težke in neurejene, naseljevalne, prilike 'so razmeroma še zelo primitivne, naseljevanje je torej dovolj riskantno. Pa tudi ljudje in klimatske razmere za našega^ človeka tam niso tako sprejemljive }h znosne kakor v Severni Ameriki, od katere* prihaja za naseljevanje v poštev samo Kanada. ^ Kanada je angleški dominion, v njej prevladuje angleški duh, angleška urejenost, angleška uprava in stvarnost, ki je v velikem nasprotju z življenjem in misel-, nostjo Špancev.in Portugalcev {Južna Ame--rika), ki so v vsakem pogledu nekako bolj podobni orientalcu., v oS’ Od leta 1(934. v Kanadi nastopa vidno izboljšanje in stabilizacija, kar velja tudi z ozirom na agrarnj, trg. Izvoz je dokaj po-; rastel zlasti v Anglijo, pa tudi v Združene države ameriške, Vsled poživljenega gospodarstva in povečanega izvoza je porasla tudi kupna moč prebivalcev Kanade. Vnov-čevanje agrarnih proizvodov ni samo zagotovljeno, nego se dvigajo tudi cene. A tudi v časih najhujše depresije je jaaselje-nik mogel dobro preživljati družino in sploh razmeroma dobro ter svobodno, samostojno živeti. Za evropske izseljence je po mnenju člana švicarske študijske komisije A. Mu-heima pač najprimernejša zapadna kanadska'provinca, ki ji pravijo Britska Kolumbija. Je gorata, a ima široke, rodovitne doline z mnogobrojnimi jezeri in rekami, v katerih je tudi veliko ribjega bogastva. Gozda je v izobilju. Pokrajinsko je slična alpskemu svetu. Podnebne razmere so podobne evropskim. Južni del te province ima mile zime in je odličen za sadjarstvo in zelenjadarstvo. V osrednjem in,severnem delu je podnebje nekoliko ostrejše, suho, sončno in ne premrzlo. Ekstremne temperature so redkost. Ta del Je primeren za mešano kmetijstvo, t. j. za žitarstvo, živinorejo in mlekarstvo. Pokrajine, ki prihajajo za naseljevanje v poštev, so v bližini železnic. Cestno omrežje je razpleteno, ceste same pa dobre. Povsod so šole, bolnišnice in cerkve. Nasejjeništvo je . tako vzorno organizirano kot nikjer drugod in za dobrobit naseljenika se uradno res nesebično skrbi. Novi naseljenec si more z razmeroma majhnim kapitalom kupiti že obdelano farmo. Cene zemljišč so nizke, posestVo je lahko dobiti po ceni izpod donosne vrednosti. Seveda pa mora naseljenec biti na jasnem, da farma od njega zahteva dela in vztrajnosti. Švicarjem, ki so tam naseljeni, gre dobro. Nekateri sposobni in delavni so si ustvarili blagostanje. Naseljevanje je dopuščeno samo kmetovalcem in takim, ki se razumejo na kmetijstvo — toda imeti morajo najmanj 1000 kanadskih dolarjev kapitala (okoli 40.000 dinarjev). V teku enega leta se morajo naseliti na zemljišču. To so trije glavni pogoji, da država dovoli vselitev v Kanado in ostajanje v.ftjfej. , Tudi v Švici je mnogo sposobnih družin, ki bi si v Kanadi, morda naseljene v skupinah, lahko ustvarile eksistenco, ki je doma nimajo. V kolikor za to nimajo de- narja, naj bi jih podprla država ter pokazala več velikopoteznosti. Ne pišemo tega zato, da bi izzvali izseljevanje v množicah, ali delali reklamo za kako izseljeniško družbo, nego iz stvarnih razlogov zgolj zato, da marsikomu, ki nima kaj početi in ima sredstev in volje dovolj, da ustreže predpogojem za pripust v Kanado ter da se pošteno loti svojega posla — pokažemo možnost za samostojno pridobitno udejstvovanje, ki mu tu. doma ni možno. Kar velja za Švico, to velja v polni meri tudi pri nas. Mesto, da mnogi kakor zgubljeni tu doma tavajo okoli in propadajo ter končno padajo na breme že itak preobremenjene javnosti, je vendar bolje, da se o pravem času zasidrajo drugod in od tam plodijo staro domovino, ki sedaj za njih nima ne dela, ne jela. Nova naročila pri nemškem Kruppu -f Kruppovim tvornicam je vlada dala naročilo za izgradnjo pontonskega mostu v dolžini 1500 metrov. Naročilo bo plačala v petih zaporednih letnih obrokih. Proti oddaji tega naročila Kruppovim tvornicam se je upirala Kranjska industrijska družba in češka tvornica v Vitkovicah. Baje pa s to oddajo ne bo naša jugoslovenska železna industrija prizadeta, ker bo Krupp izdelal le traverze velikih dimenzij, ki se pri nas ne izdelujejo. Med Kruppom in nažo že-leznoindustrijsko delniško družbo v Zenici je prišlo do neke pogodbe, toda baje ne do udeležbe Kruppa na zeniški industriji. Dosedanja delniška glavnica v znesku 1 milijona 250.000 Din (od katere j e imela družba 800.000 Din) se poveča na 15,000.000 dinarjev z izdajo novih delnic. Država bo tudi v tem , primeru imela večino delnic, vendar novih ne bo kupila za gotovino, nego jih bo odtehtala deloma s krediti, deloma z dobavami iz drugih državnih podjetij in rudnikov. Tudi Kranjska industrijska družba bo dobila večji paket del-nic. . j Prehranjevalne težave v SoVjetiji -f- Iz Rusije se stalno sicer razglašajo vesti, da mora bitima državljane njih živ-’ ljenje z vsakim dnem nekoliko boljše in ugodnejše, vendar sp,v praktičnem življenju te napovedi ne uresničujejo in tudi tam ne grej vse tako gladko. Kontrola pre-hranejvalnega stanja je morala ugotoviti nasprotno. Posebno v industrijskih velemestih, kakor so Sverdlovsk (prej Jekate-rinenburg), Gorki (prej Nižnji Novgorod) in Leningrad (prej Petrograd) je komisija ugotovila, da državljani ne morejo priti do sladkorja, slaščičarskih izdelkov, makaronov; rastlinskega olja, margarina, moke, soli, kvasa, i. dr., dalje,; da v mnogih poslovalnicah ni dovolj kruha, zelenjadi in mlečnih' pridelkov in da tudi zdravstvena stran te trgovine ni v redu. V skladiščih je baje dovolj tozadevnih dobrin, toda način razdeljevanja Je slab, odnosno je sistem razdeljevanja popolnoma odrekeL Komisar za> notranjo trgovino Weizer ih krajevni voditelji trgovinskih organizacij so dobili uj^pr in jim je zagroženo s še hujšim, če nedostatkov ne odpravijo. v — ..»i !:(■ . , ■ ' , . J , : v ;:r-" , ..•••'.! ■■ Varuh za zapuščeno in zanemarjeno ui deco v Rusiji c-. -(• Lanska uredba, ki naj bi odpravila vprašanje zapuščene dece potom »Bezpri-zornosti«, še vedno ni dosegla svojega namena in v tem pogltedu Se vedno, ni skoraj nič bolje kot poprej. Predsedstvo vseruskega izvršilnega odbora se sedaj ukvarja s tem, da se donese zakon in nova uredba o patroniranju sirot in ostalih otrok, ki padajo na javno skrbstvo. Predvideva se postavljanje varuha vsakemu takemu otroku (od petih mesecev do štirinajstih let) na podlagi posebnega dogovora in njega sprejetje v družbo. Varuh bi bil odgovoren za vzgojo varovanca. Pri izobraževalnih zavodih krajevnih oblastev se ustanove posebni nadzori za patronizirano deco, nekateri sirotinski uradi, katere morajo krajevni sovjeti na vso moč podpirati v stremljenju za čimprejšnjo odstranitev žalostne pojave zapuščenih in zanemarjenih otrok. V tem pogledu so obstojale doslej po vsej Rusiji tozadevne komisije za zapuščeno in zanemarjeno deco, toda doslej niso storile, ali vsaj ne dosegle nič posebnega. Odprave zla niso mogle izvesti. Z uvedbo patroniziranja in z dovedbo takih otrok v. družine varuhov je napravljen prelom v kolektivistični vzgoji dece izVen družine. Tudi v tem vprašanju Rusija zapušča radikalno komunistične sanjarije in se vrača k priznano najboljši in najuspešnejši vzgojni poti — k vzgoji in negi dece v družini. Torej tudi tu korak na desno. Nadarjenim vojnim sirotam podpore ^ Vojne sirote, £i jim v Nemčiji preneha z 21. letom starosti sirotinska renta, a ki študirajo še na kaki visoki šoli ali so pred izpitom, morejo tudi letos Še biti deležne enkratne podpore V znesku 125 mark (3000 Din). Izjemoma morejo to podporo dobiti celo vojne sirote, ki so 1. aprila prekoračile 24. leto Starosti. Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. —■ Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.