PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorskr
M,	dnevni f
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 104 (12.429)
Trst, nedelja, 4. maja 1
Nujni ponovni odločni nastopi
BOGO SAMSA
Zadnje rimske informacije napovedujejo ponovno razpravljanje načel-nikov svetovalskih skupin senata, ki uaj odločijo, če se bo govorilo v prvi komisiji o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence. O tem naj bi se namreč nekako obrobno ob zaključku nienili na preverjanju petih strank vladne večine, ko naj bi bil na dnevnem redu tudi zapleten položaj Južne Tirolske in prekinitev razprave o zakonskem predlogu za razne manjinske skupnosti v Italiji.
V praksi tako stališče pomeni ponovno zavlačevanje, odlaganje, dejanju pa se na tak način preprečuje odobritev zaščitnega zakona. To je ze zelo stara praksa, ki se je oblast Posluži v primerih, ko nečesa noče narediti, toda istočasno pa tudi tega nono jasno povedati.
Celoten postopek je še predobro zn;u]. Razprava o zakonskem osnutku *e je pričela na zahtevo socialistov }n prekinila na pritisk republikancev •n liberalcev nekje zadnje tedne lanskega leta, dejansko pa so imeli pri takratnem zavlačevanju glavno besedo demokristjani. Takrat je minister za stike z deželami Vizzini izdelal ze znani neustrezni zakonski predlog, naj bi bil predmet preverjanja. Vse skupaj pa se je izcimilo v stališče, naj se o zadevi ponovno govori, če se ho sploh govorilo. Nobe-uoga jasnega stališča vlade torej ne oo. niti jasnega stališča vladnih strank.
negativna vest odraža sim i1* * °dnos do zahtev vse naše e narodnostne skupnosti in jo at (kot že običajno v preteklosti) Premfjajo nekateri izrazito negativni J,"®cri izsiljevanj in nereševanj odprtih vprašanj. Tako na primer tr-aski poštarji še vedno ne dostavljajo pisem in drugih poštnih pošiljk slovenskimi naslovi. Igralci in dru-go osebje Slovenskega stalnega gle-.,,sca niso prejeli prvega maja redit plač predvsem zato, ker ministr-vo ni izpolnilo pričakovanj, dežela
*n krajevni dejavniki pa molče in ne „rie ,e n!Éesar- To Je očiten primer pritiska in ogrožanja obstoja osrednje ustanove Slovencev v Italiji. Bavci so kot skupnost in kot posamez-Uu ogroženi z načrtovano gradnjo ehkega pospeševalnika, pri čemer Ponovno niso upoštevali zahtev in sta-krajevnega prebivalstva.
.to niso mala in niti obrobna vprašanja, ki jih lahko na primer na Go-•askem povežemo s postavljanjem spo-l onika z zloglasno in očitno naciona-isticno-šovinistično vsebino.
Očitno je pri zanikanju pravic in evanju problemov Slovencev v ..'J* v igri političen odnos sil in po-uita nacionalističnim in prepogosto SKrajno desničarsko-šovinističnim kro-gom. Glavno vlogo in dejanski vzrok i tem igra lovljenje glasov razpa-nav*06 Liste za Trst, in to na tak etn, da se tradicionalne demokra-'ne stranke same pretvarjajo in prentinjajo v nekaj podobnega.
P J® vprašanje tržaškega župana,
. et 'n Priprav na predčasne voli-m ' Toda obstajajo tudi drugačne in Znos1tl’ ki bi s političnim pogumom , celostjo lahko tudi pomenile u-ar janje širših demokratičnih za-^ zrnstev in s tem novega- ozračja
razumevanja in sodelovanja.
nr-iij- -vsem tem Pa se zastavlja u-‘ ‘eeno vprašanje zadržanja in od-nn^SIovencev v Italiji, naše odločeni- ’ eerbenosti in vztrajnosti. To je I asanje, ki zajema stališča in govornost vseh komponent, pred--em pa seveda celotne sloven-a.e..prednostne skupnosti v Italiji, vel'! - °rgaiiizirane v Enotni slo-sov i /kdegaciji. Razdobje kongre-i ’ pčnih zborov in notranjega ure-■ anja odnosov je v glavnem že mirini W sPaJ Je skrajni čas, da se sti ovn.°.’n odločno nastopi v javno-vjsaJ je več kot očitno, da so naša novi6"1 '.n fjvljenjska vprašanja po-no potisnjena ob stran. Pri tem pa ne 11<.,ramo zavedati dejstva, da čas lu I/1 nam v korist in da je na de-rece-ra*ria’ P0S°slo neopazna, toda nas; Cna asimilacija, ki spodjeda tla nas« manjšinski skupnosti.
Protislovne vesti iz Sovjetske zveze o stanju v Č
Radioaktivnost v Italiji se zmar Jeza povrtninarjev in zmeda na
I
m
S
%
I
l_
Z
H
5
0^
O
8
KIJEV, RIM — Teden dni po jedrski nesreči sta Černobil obiskala predsednik sovjetske vlade Rižkov in ideolog KP SZ Ligačov. Sesia sta se s člani preiskovalne komisije, ki jo je imenoval sam Gorbačov, in s stotinami ljudi, ki so po eksploziji reaktorja morali zapustiti domove. Njun obisk naj bi dokazoval resnost katastrofe. Sovjetska občila so javila, da se delo za odstranitev posledic nesreče uspešno nadaljuje in da stopnja radioaktivnosti upada, pa tudi, da prebivalstvu ne preti nobena nevarnost več. Nasprotno je prvi sekretar moskovske KP Jeltsin izjavil, da je
območje okrog jedrske elektrarne smrtno radioaktivno. Novih podatkov o žrtvah ni, a v SZ je dopotovala skupina ameriških specialistov za zdravljenje poškodb po jedrskem sevanju. Jutri se bodo sovjetski izvedenci sestali v Bruslju s kolegi iz držav EGS na {»svetu za skupno ukrepanje proti učinkom tragedije, ki jo v SZ pripisujejo človeški napaki.
Te učinke pozorno preverjajo in se jim postavljajo kolikor le mogoče po robu v vseh evropskih državah, kamor se je ali se še utegne razleči
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaskrbljenost in nekaj preplaha tudi na Tržaškem in Goriškem
Prepovedane vrste zelenjave
RIM — Ministrstvo za zdravstvo je, kot znano, prepovedalo prodajo listnate zelenjave do vključno 17. maja. Zaradi jasnosti naj opozorimo, da to velja za endivijo in druge vrste solate, za repne poganjke, peso, špinačo, cikorijo, zelje, cvetačo, ohrovt, zelene šparglje, artičoke in podobne vrtnine. Prepoved o uživanju mleka za otroke pod 10. letom in nosečnice pa velja izključno za sveže mleko, tudi pasterizirano, ne pa za dolgotrajno mleko in mleko v prahu, pakirano pred 2. majem. Izrecno velja dodati, da je prodaja svežega mleka dovoljena. Kdor bo vseeno prodajal prepovedano zelenjavo, bo tvegal 3 mesece pripora in globo do 400.000 lir.
TRST — Varnostni ukrepi o prepovedi prodaje sveže zelenjave in omejitvi uživanja svežega mleka so izzvali na Tržaškem dokajšen preplah in zaskrbljenost. V trgovinah z zelenjavo niso prodajali svežega sadja. Na zelenjadni tržnici je na desetine stotov zelenjave ostalo neprodanih. Ukrepi so najhuje prizadeli prav vrtnarje. Delegacija Kmečke zveze se je že včeraj srečala s prefektom in mu predočila veliko škodo, s katero se bodo morali soočati vrtnarji. V mlekarnah so kupci raje kupovali konservirano kot pa sveže mleko. Kraška mlekarna v Sesljanu je doživela včeraj pravcat naval kupcev »v iskanju konserviranega mleka«. Na mejah z Jugoslavijo so poostrili nadzorstvo: svežega mesa, mleka in zelenjave niso dovolili uvoziti Danes se bodo na prefekturi se stali predstavniki državnih, deželnih in zdravstvenih oblasti, da bi preverili sedanje stanje.
NA 4. STRANI
GORICA — Radioaktivnost v zraku je skoraj neznatna, nekaj več pa je okužanih delcev na tleh. V vsakem primeru sedanji nivoji še zdaleč ne dosegajo stopenj, ki bi povzročale takojšnjo nevarnost za zdravje. Tak» pravijo pri civilni zaščiti v Gorici, kjer pa je opazna skrb, da ne bi u-stvarjali prevelikega preplaha med ljudmi. Nihče mfld uradnimi organi se noče prenagliti s točnimi številkami o stopnji okuženosti (da ne bj u-stvarjali nesporazumov ali preplaha med ljudmi, pravijo), vsi pa zagotavljajo, da huje nevarnosti ni.
Držati se je treba seveda navodil. Ne uživati povrtnine, ki bi lahko bila okužeha, otrokom ne dajati mleka. Mestni redarji so že v zgodnjih jutranjih urah obiskali tržnice, trgovine in veleblagovnice. Skozi mejo je prekinjen uvoz mesa in živali. Gasilci so po naraščanju prejšnjo noč ugotovili, da se je včeraj popoldne stopnja o-kuženosti stabilizirala.
NA 8. STRANI
Odgovornost za atentat si je prevzela študentovska organizacija »Eelam«
Eksplozija v trupu potniškega letala v Sri Lanki: 26 mrtvih in 40 ranjenih
COLOMBO — Včeraj zjutraj je na letališču Katunayaka, kakih trideset kilometrov od prestolnice šri Lanke, Colombo, eksplodiralo potniško letalo, ki se je pravkar pripravljalo na vzlet. Bombni atentat na letalo »Air-lanka« je terjal zaenkrat 26 mrtvih in 40 ranjenih. Skoraj vsi potniki so bili tuji turisti, namenjeni na organizirana letovanja v turističnih centrih Maldivov. Žrtve eksplozije na letalu so nemški, francoski in japonski turisti. Mrtvi pa so bili tudi trije državljani šri Lanke, po- vsej verjetnosti člani posadke. Huda eksplozija je razpolovila letalo, mu tako rekoč »odtrgala rep;< in je popolnoma uničila kakih 10 vrst sedežev. Takoj potem je ostanke letala zajel močen požar, kar je še bolj zaostrilo kritično stanje na pristajalni stezi colombovskega letališča. Policija Šri Lanke je takoj po eksploziji domnevala, da gre za teroristični atentat ekstremističnega gibanja Tamil,
ki se bori za osvoboditev severnega območja Šri Lanke. Odgovornost za atentat na potniško letalo »Airlanke« si je v večernih urah dejansko prevzela »Eelam«, oz. »Tigri za svobodo Eelam Tamila - LITE«, študentovska organizacija separatistične skupine Tamil.
Potniško letalo »tristar - L-1011«, na katero so teroristi, še neznano kako, spravili razstrelivo, je prihajalo iz Londona. Med poletom iz angleškega glavnega mesta do Maldivov, kjer je bilo namenjenih vseh 128 potnikov, je letalo najprej pristalo v Ziirichu in nato v Dubayu. Colombo je morala biti zadnja »postaja« pred pristankom na Maldivih. Tile otoki med drugim uvažajo meso iz Šri Lanke in v Colombo so dejansko natovorili večjo količino mesa na letalo »Airlanke« zato pa preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi se lahko prav v tem tovoru mesa skrivalo razstrelivo teroristov »Ee-lama«.
Danes predsedniške volitve v Avstriji Glavna favorita Waldheim in Steyrer
DUNAJ — Danes bodo Avstrijci izvolili svojega novega predsednika, šestega odkar obstaja tako imenovana druga republika. Kot je vsem dobro znano, če ne drugega zaradi ostrih mednarodnih polemik, ki jih je sprožila vojaška preteklost Kurta Waldheima, se potegujejo za predsedniško mesto štirje kandidati: že omenjeni Waldheim za Ljudsko stranko (OVP), Kurt Steyrer za Socialistično stranko, Freda Meissner-Blau za »Zelene« in Otto Scrinzi, »Nemec«, kot se sam definira. Dosedanji predsednik Rudolf Kirchschlager, ki je bil že izvoljen dvakrat zaporedoma, po ustavi ni smel kandidirati v tretje.
Približno pet milijonov in pol Avstrijcev bo imelo torej danes priložnost, da izbira enega izmed kandidatov, čeprav je že iz zadnjih preverjanj ljudskih preferenc razvidno, da se potegujeta za predsedniško mesto v bistvu dva kandidata: bivši diplomat, zunanji minister in tajnik OZN Waldheim, ter zdravnik Steyrer, ki jim bosta ostala dva kandidata, po vsej verjetnosti, le odščipnila nekaj glasov. Za Waldheima se je namreč tik pred volitvami izreklo 49 odst. volivcev, za Steyrerja pa 47 odst.
KOŠARKA: V DRUGI ITALIJANSKI LIGI
Jadranovci danes v Bergamu


Jadranove košarkarje čaka danes v Bergamu predzaeinja preizkušnja v drugi italijanski ligi. Igrali bodo v Bergamu proti moštvu Celane, ki so ga v prvem delu prvenstva tudi zasluženo premagali. Po zadnjih .spodrsljajih doma in na tujem je težko predvidevati, kako bodo jadranovci danes reagirali. Upati je, da bodo našli v sebi toliko moči, da bodo le osvojili drugo zmago v gosteh, kar bi bilo še kako spodbudno v tem sklepnem delu prvenstva.
Menimo namreč, da ni vseeno, kako bodo naši košarkarji končali to prvenstvo. Če bi danes in nato v zadnjem kolu doma proti Kidlandu iz Padove zmagali, bi bilo gotovo vzdušje v Jadranovem taboru povsem drugačno kot v primeru poraza.
Potrebno je že misliti na prihodnjo sezono. PostaviU temelje za daljnoročni načrt. Zato, p0 našem, ti zadnji tekmi nista nepomembni. Nasprotno!
Drevišnje srečanje v Bergamu med Celano in Jadranom bo ob 19. uri.
• Radioaktivnost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
radioaktivni oblak. Zaskrbljenost je povsod precejšnja, posebne prihoze ali panike pa, kot kaže, ni. V Sloveniji in Jugoslaviji sploh, kjer je stopnja radioaktivnosti včeraj znatno padla, so pristojne oblasti prebivalce trezno opozorile na morebitno nevarnost, niso pa sprejele kakšnih drastičnih ukrepov, kot so jih npr. v Italiji. Zelenjavo prosto prodajajo, pač pa jo na tržnicah izvedenci z u-streznimi aparati kontrolirajo.
Prepoved o prodaji listnate povrtnine do 17. maja, ki jo je odredil minister Degan, je po prčakovanjih izzvala negodovanje in proteste, vrh tega tudi alarmistično vplivala na prebivalstvo: nekateri otrok ne pošiljajo v šolo, drugi pijejo sodavico, češ da je voda iz kuhinjskih pip okužena, eni spet nočejo prav nobene zelenjave več in tako naprej. Najbolj so seveda prizadeti kmetje, katerih stanovske organizacije računajo, da bo Deganov sklep povzročil kmetijstvu 100 do 300 milijard lir škode. Tej gre prišteti še škodo, ki naj bi jo utrpel izvoz povrtnin, ocenjen pri 30 tisoč stotih dnevno. Kmečke organi-zacije zahtevajo izvajanje zakona 590, ki predvideva razglasitev izrednega stanja zaradi ujme in s tem zadevno odškodnino. Minister Pan-dolfi je resnici na ljubo že zagotovil, da bo državna ustanova ALMA kmetom odkupila neprodane pridelke, hkrati pa odredil, da mlekarji lahko sveže mleko spremenijo v dolgotrajno oziroma v sir, ki ju bodo spet prodali po 17. maju.
Predvsem pa je pomenljivo, da je vlada sinoči omenila možnost o prekinitvi Deganovega odloka glede listnate zelenjave, ker radioaktivnost razmeroma naglo pojenjuje. To je potrdil posebni tehniško - znanstveni odbor, ki ga je brž po nesreči v Ukra: jini imenoval minister za civilno zaščito Zamberletti: koncentracija radioaktivnosti v atmosferi in ob tleh se je občutno skrčila in se približuje normalnosti stopnje. K temu gre dodati še razveseljivo napoved, da se Italiji bližajo sveži zračni tokovi, ki bodo v 48 urah izrinili zračne mase, s katerimi se je nad Apeninski polotok zgrnila radioaktivnost. To seveda ne bo odpravilo lahkega okuže-nja tal, zaradi česar je treba spoštovati navodila zadolženih organizmov, kakršen je npr. pravkar ustanovljeni trajni deželni odbor za nadzor zdravstvenih razmer v Furlaniji -Julijski krajini. V tej deželi je stopnja radioaktivnosti tisočkrat manjša od minimalne nevarnostne stopnje.
(dg)
Pred današnjim začetkom sestanka na vrhu
7 »bogatih« v Tokiu
Na srečanju med Craxijem in Reaganom ni bilo »sozvočja« o vprašanju terorizma
TOKIO —• Dan pred uradnim začetkom tridnevnega letnega sestanka na vrhu med državnimi poglavarji in predsedniki vlad sedmih industrijsko najbolj razvitih držav zahodnega bloka je včeraj potekal v verigi dvostranskih pripravljalnih srečanj med zastopniki ZDA, Japonske, Kanade, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije in Italije, kot je pač že tradicija teh vrhov, in se bodo nadaljevala tudi med njegovim potekom. Zasedanje bi moralo biti posvečeno skoraj izključno gospodarskim vprašanjem, toda v zadnjih letih se je * njegovo delo čedalje bolj vrinjala strogo politična problematika, ki bo prav gotovo prišla na plan tudi tokrat.
Predsednik ZDA Reagan bo namreč, kot je jasno napovedal, vsilil razpravo o mednarodnem terorizmu, z namenom, da bi dosegel od zaveznikov razumevanje za svojo politiko
vojaških represalij zlasti proti Libiji in celo njihovo podporo. Toda stališča ostalih držav, morda z izjemo Velike Britanije, se od Reaganovih precej razlikujejo, saj dajejo prednost diplomatsko-političnim akcijam za odpravo mednarodnega terorizma in njegovih vzrokov.
To se je pokazalo tudi v včerajšnjem pogovoru med Craxijem in Reaganom (prisotna sta bila tudi zunanja ministra Shultz in Andreotti), ko je predsednik italijanske vlade na prigovarjanje državnega poglavarja ZDA, naj bi se zavezniške države pridružile ameriški trdi akciji s skrajnimi merami pritiska, da Gadafija povsem izolirajo, odgovoril, da sicer Italija ne bo »delala uslug« Libiji in da bo odslej odgovarjala »s prvim udarcem« že na morebitne nove grpž-nje, a vseeno ni povsem osvojil Reaganovih stališč.
Protijugoslovanska kampanja vodstva LSR Albanije
Sovraštvo do SFRJ vcepljajo že otrokom pri šolskem pouku
BEOGRAD — Protijugoslovanska politika vodstva L SR Albanije je postala obvezen poseben predmet tudi v osnovnem šolstvu. Časopis ministrstva za kulturo je že pomladi napovedal, da bodo ob Vega šolskega leta, ki zdaj teče, v višjih razredih desetletke znani pamflet Enverja Hoxhe »Titoisti« predavali kot poseben predmet, iz katerega bodo učence spraševali in ocenjevali. Vcepljanje sovraštva mladi generaciji do Jugoslavije je sicer postalo tiskani del vseh učbenikov, ne le iz novejše, temveč tudi iz starejše zgodovine.
Najnovejši takšni primer daje učbenik za 9. razred osnovne šole iz programa družbenih znanosti, natisnjen lani. Od 130 njegovih strani jih je 60 posvečenih Jugoslaviji oziroma spodbujanju sovraštva do nje in njenih narodov ter potrjevanju teženj do ozemlja SFRJ.
Učbenik namreč spodbija »reakcionarno tezo« o tem, da so v času fevdalizma na Kosovu živeli Srbi, uveljavlja idejo o etnično čistih delih »odtrganih albanskih krajev« in podpira iredentistično - separatistični program o »ozemeljski enotnosti« Kosova, Debra in drugih krajev, v katerih »govorijo albansko«. Osnovnošolci se učijo, da je
imela v boju za »narodno združitev Albancev« in priključitev »odtrganih ozemelj« največjo vlogo tako imenovana korčanska skupina, ki ji je pripadal Enver Hoxha. Otroci se v učbeniku seznanjajo tudi z uradnimi prizadevanji LSR Albanije, da bi zadovoljili »pravično zahtevo naroda Kosova« po pridobitvi statusa republike.
Radio Tirana tudi znova oddaja Enver jev spis »Titoisti«, v katerem o Srbih in Črnogorcih govori kot o »hordah«, ki so bile vedno pripravljene na »barbarska iztrebljanja« in »nenasitna gverilstva«. »Znanstveni« prispevek k trajnemu protijugoslovanstvu pa je hkrati prek revije družbenopolitičnega študija, da tudi inštitut za marksistič-no-leninistične študije, ki ga vodi Haxhova vdova Neixnie. V lanski številki (deveti) te revije avtorja Xhaferja Do-broshija namreč piše o ideji jugoslovanstva (v Jugoslaviji) kot največji nevarnosti, ki grozi ne le Albancem, temveč vsem državljanom SFRJ.
Revija najbolj grobo napada srbske, makedonske, črnogorske in druge »šoviniste«, ker kot pravi, vodijo »divjo kampanjo« proti jeziku, kulturi, literaturi, zgodovini in glasbi Albancev, (dd)
■v
Sestietnica Titove smrti
BEOGRAD — Danes poteče šesta obletnica smrti voditelja narodnoosvobodilne borbe in revolucije vseh jugoslovanskih narodov in ustvarjalca nove, socialistične in samoupravne zvezne republike Jugoslavije, Josipa Broza - Tita. Ob 15. uri 5 minut se bo po vsej državi ob tuljenju siren življenje za trenutek ustavilo. Z minuto molka se bodo ljudje poklonili spominu velikega voditelja Jugoslavije in enega največjih državnikov njegove dobe. V Beogradu bodo najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vlade in vojske položile cvetje na Titov grob na De-dinju. V ponedeljek bodo v vseh šolah širom po Jugoslaviji in v enotah jugoslovanske ljudske armade posvetili prve ure obujanju spominov na Titovo veliko delo v prid jugoslovanskim narodom in pravici ter miru na svetu.
Jugoslovanski izvoz zaostaja za načrtom
BEOGRAD — Prvi meseci tega leta niso prinesli dolgo pričakovanega preobrata v gospodarjenju. Razen visoke rasti industrijske proizvodnje, vsi drugi elementi ekonomske politike že vidno odstopajo od ciljev, predvidenih z letošnjo resolucijo o razvoju države. To so povedali na zadnji seji izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije, na kateri so preučili aktualna gospodarska vprašanja.
Spodbuden izvoz v začetku leta se polagoma umirja in grozi, da bo povsem upešal do izteka prvega polletja. Zdaj so v polnem razmahu pošiljke, za katere so se dogovorili pred koncem minulega leta, težave pa bodo nastale, ko bo konec teh poslov, novih pa ni dovolj ali vsaj ne toliko, kolikor je predvideno za letos. Za to so še enkrat zahtevali, da ukrepi ekonomske politike vzpodbudijo izvoznike, da se smeleje odločajo za nove posle, kajti če se bo prodaja blaga v tujini nadaljevala s sedanjim tempom, bo letošnji izvoz za milijardo dolarjev manjši od predvidenega.
Zaradi pomanjkanja blaga so vse močnejši pritiski na cene. V tem je tudi razlog, da se inflacija zadržuje na visokih 80 odstotkih.
Koliko in kaj najraje uvažajo Jugoslovani
BEOGRAD — Med proizvodi, ki jih Jugoslovani najpogosteje kupujemo v tujini, je največ televizorjev, tranzistorjev, radijskih sprejemnikov, magnetofonov in avto mobilov.
Prek najbolj prometnih mejnih prehodov, predvsem z Avstrijo in Italijo, Grčijo ter Bolgarijo, pravijo cariniki, je prispelo 58.292 televizijskih sprejemnikov.
V tujini so jugoslovanski državljani kupili 32.500 tranzistorjev, 30.600 radijskih aparatov ter 32.000 magnetofonov in gramofonov. V tej skupini tehničnega blaga cariniki vse pogosteje najdejo video kamere in video rekorderje (lani okrog 1.500). Istočasno je na jugoslovanske ceste prispelo 7.762 avtomobilov tujih znamk. Če pa upoštevamo njihovo vrednost potem je to ena največjih uvoznih postavk, ki jo Jugoslovani plačujejo.
Med gospodinjskimi aparati so na vrhu seznama predvsem hladilniki. Lani so jih kupili 6.170, sledijo pralni stroji, 5.000, in zamrzovalne skrinje, 4.700 kosov. Vrednost blaga, ki so ga Jugoslovani lansko leto uvozih, vključno s tistim, ki ga potrebuje drobno gospodarstvo, je dosegla 32 milijard dinarjev, medtem ko je vsota plačanih carinskih dajatev dosegla 7,5 milijarde dinarjev.
(dd)
Demonstracije v Južni Koreji
Več kot 5.000 študentov in delavcev je včeraj demonstriralo v pristaniškem mestu Inchonu, nedaleč od prestolnice Seula, proti domači diktaturi in vmešavanju ameriških in japonskih imperialistov. Zažgali so več avtomobilov in sedež vladne stranke, med spopadi s policijo je bilo tudi več ranjenih, 100 demonstrantov so pa aretirali	(Telefoto AP)
Neurejena gibanja pretresajo razmere na svetovnih tržiščih
TEČAJ DOLARJA TER CENE ZLATA IN SUROVIN
Po izrednem vzponu v prejšnjih letih je dolar kot znano, v lanskem letu pričel izgubljati na vrednosti; kot so mnogi izvedenci napovedovali, so bile Združene države Amerike prisiljene, da preprečijo nadaljnji vzpon dolarja zaradi katastrofalnih posledic v trgovinski bilanci; vzpon dolarja je namreč povzročil prekomerno rast uvoza, predvsem iz Japonske. Sprva je Reaganova uprava skušala to preprečiti s protekcionističnimi ukrepi, nato pa je le uvidela, da je boljše, če dovoli ovrednotenje japonskega jena ter (v manjši meri) trdnejših evropskih valut. Predvidevanja za letošnje leto kažejo na še nadaljnji padec ameriške valute v raz mer ju do jem in nemške marke; za ostale valute so mnenja precej različna. Zagotovo je v velikih težavah funt šterling. Angleška valuta ohranja namreč relativno visok tečaj le zaradi visokih o-brestnih mer m državnih zadolžnicah, ki privabljajo tuj kapital. Zaradi krize v britanskem gospodarstvu (predvsem zaradi padca cen surove nafte) pa je predvideti za letošnje leto padec tečaja funta šterlinga. O tem priča tudi namen Ve-
like Britanije, da pristopi k evropskemu monetarnemu sistemu (SME); opazovalci namreč menijo, da želijo Britanci pristopiti v SME samo zato, da bi svojo valuto obvarovali pred prenaglim padcem.
Z valutnim tržiščem je povezano tudi tržišče žlahtnih kovin, v prvi vrsti zlata. Lansko leto je bila srednja cena zlata 317,34 dolarja za unčo. Od leta 1984, ko je srednja cem znašala 360,81 dolarja, je bilo zabeležiti 12,05-odstotni padec. Za letošnje leto predvidevajo izvedenci ovrednotenje cen zlata, ' to pa predvsem iz dveh poglavitnih razlogov: padca tečaja dolarja (kar je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po ameriški valuti in torej večje povpraševanje po zlatu) in pa nesta-bilm politična situacija v Južni Afriki, ki je eden največjih svetovnih izvoznikov zlata (kar je povzročilo in bo v bodoče še lahko povzročalo zmanjšanje ponudbe). V resnici je dvig cen zlata že sedaj razviden: na londonski borzi so ga konec aprila kotirali 344,75 dolarja za unčo, to je po kotaciji, ki je v letu 1985 niti enkrat niso dosegli
(mjvišjo kotacijo so dosegli lani v tretjem trimesečju, ko se je zlato povzpelo na najvišjo stopničko 340,90 dolarja za unčo).
Medtem pa se nadaljuje padec cen skoraj vseh surovin: napovedi o povečanju povpraševanja zaradi gospodarske rasti v vseh industrializiranih državah se niso uresničile, to pa predvsem zato, ker gre pripisati takšno rast predvsem sektorjem, ki uporabljajo surovine le v manjši meri (storitveni sektorji, informatika, elektronika). Poleg tega se ponudba ni zmanjšala; mnogi izvozniki surovin so namreč skoraj v celoti odvisni od izvoza ene same surovine, zmanjšanje izvoza pa bi lahko povzročilo popoln gospodarski polom dotične države. Predvsem so bili v lanskem letu vidni padec niklja (47,5 odst. na londonski blagovni borzi), kositra (40,9 odst.) in svinca (40 odst.). Kakav je v prejšnjih dneh dosegel najnižje kotacije zadnjih treh let, medtem ko je vsem dobro znano stanje surove nafte, za katero napovedujejo še nadaljnji padec.
MARKO OBLAK
2.000 aretiranih včeraj v Čilu
SANTIAGO DE CHILE — Po hudih prvomajskih izgredih, ko je fašistični diktator general Pinochet uporabil ves svoj represivni aparat, da bi preprečil manifestacije ob delavskem prazniku, so se včeraj v revnih predmestjih prestolnice nadaljevali napadi »črnih čepic«, posebnih udarnih oddelkov, ob podpori policije in vojske. V »čistkah«, ki so jih izvedli v četrtih Los Robles, Las Aguilas in La Čopa, so pobrali vse odrasle moške, medtem ko so otroke in ženske stražih pred stanovanji. A-retirali so več kot 2.000 ljudi, ki so jih odpeljali, kot ob državnem udaru leta 1983, na bližnji stadion, kjer vsakega posebej pregledujejo.
»Primorska poje« v Postojni, Špetru, Cerknem, Kneži in Marezigah
Dobra pripravljenost nekaterih zborov
Na letošnji reviji Primorska poje je sodelovalo skoraj 40 slovenskih pevskih zborov iz Italije, skupaj pa je nastopilo 134 pevskih skupin. Izmed tolikega števila pevskih zborov sta sodelovala letos na tekmovanju »Naša pesem ’86«, ki je bila 12. in 13. aprila v Mariboru, le dva primorska pevska zbora: moški zbor »Vinko Vodopivec« (ki deluje v Ljubljani) in mešani pevski zbor Obala Koper. »Vinko Vodopivec« je prejel srebrno. Obala pa zlato plaketo mesta Maribor. Pred leti smo v Mariboru slišali več pevskih zborov s Primorske in iz zamejstva. Zveza slovenskih kulturnih društev Italije in Združenje pevskih zborov Primorske bi morala razpravljati o vzrokih, zakaj se naši pevski zbori ne udeležujejo tekmovanj v večjem številu, saj smo na koncertih revije Primorska poje slišali marsikateri zbor, ki bi se tekmovanja lahko udeležil. S številnejšo udeležbo na tekmovanju bi potrdili kakovostno rast primorskega petja v okviru slovenskega glasbenega prostora. Teden dni po tekmovanju v Mariboru so se nadaljevali koncerti Primorska poje v Postojni, špetru, Cerknem, Kneži in Marezigah.
V Postojni je odprl koncert ženski zbor »Miroslav Vilhar« iz Planine, ki ga vodi Nace Duh. Njihovi nastopi bodo uspešnejši, če bo zborovodja posvetil več pozornosti intonan-čnim problemom. Poleg ženskega zbora so v Postojni nastopili še trije mešani pevski zbo-n: »Lijak« Vogrsko — zborovodja Marij Pavlica, »Svoboda« Renče — zborovodja Stanko Penko in »Bazovica« Rijeka — zborovodja Peter Škerjanec. Zbori so se predstavili s programom, ki smo ga na koncertih revije Primorska poje že slišali. Zapeli so ga doživeto.
vendar se ne morejo pohvaliti s čisto intonacijo in homogenim zborovskim zvokom. Koncert je sklenil moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine z zborovodjem Klavdijem Coloi-nijem. Poleg zahtevnega obveznega programa je zbor dodal še štiri pesmi, ker je sodelovanje na koncertu odpovedal mešani zbor »Pod skalo« iz Črnega kala. Letos smo zbor iz Ajdovščine pogrešali na tekmovanju Naša pesem v Mariboru.
Posebnega pomena za Beneške Slovence je bil koncert revije Primorska poje v Špetru. Odprl ga je moški zbor »Ivan Kokošar« Koritnica, ki ga vodi Marjan Obit. Zbor ima še začetne pevske težave, zborovodja pa bi lahko razveselil pevce z živahnejšim programom. Tudi mešani zbor »Topničar« Trnovo — zborovodja Zdravka Mikuletič, bi se lahko pred- . stavil z veselejšimi pesmimi. Večjo pozornost bi morala zborovodknja posvetiti intonaciji. Oktet »Janko Premrl - Vojko« iz Spodnje Idrije — umetniški vodja Dori žakedj je najbolje zapel Venturinijevo »Lovska«. Žakelj bo moral bolj izenačiti barvo posameznih glasov. Ženski zbor »Sovodenjska dekleta« — zborovodja Sonja Belicon se je za nastop dobro pripravil. Ubrano je zapel umirjeni, po vsebini skoraj žalosten program. Izjema je bila le Adamičeva Zbadljivka. »Fantje izpod Grmade« Devin, ki jih vodi Ivo Kralj so izbrali dokaj zahteven program, ki ga je zborovodja smiselno oblikoval. Zbor pa bo kakovostno rasel le če bo zborovodja posvetil več pozornosti vokalni tehniki. Koncert je sklenil ženski učiteljski zbor Tolmin z Vero Cleme-te - Kojič. Zahteven, vendar umirjen program (razen zadnje pesmi) je zborovodkinja obliko-
vala z veliko mero glasbenega okusa. Pevkam pa manjka še tehnika petja.
S prijetnim fantovskim petjem je v Cerknem odprl koncert moški zbor »Triglav» Trenta, ki ga vodi Dane Škerlj. Moška zbora Štmaver — zborovodja Gabrijel Devetak in »Kras« Opatje selo — zborovodja Just Marušič sta se predstavila s programom, ki sodi v železni repertoar primorskih moških pevskih zborov. Za nastop sta se zbora dobro pripravila, vendar bosta morala vložiti še veliko truda v pevsko-tehnične vaje, ki so povod za čisto intonacijo. Ženski zbor »Rado Simoniti« Dobrovo, ki ga vodi Rozina Koljevic je lepo odpel pesmi slovenskih skladateljev. Pohvalno je, da se je lotil Kodalyijev Ave Marije, ki je za zbor še nekoliko prezahtevna. Za Briški oktet Dobrovo — umetniški vodja Janez Slivnik, bi lahko rekli, da poje v pravem pomenu besede. Umetniški vodja bo moral odpravili še nekatere »fantovske« pevske navade (glisandi, poudarjeni zadnji zlogi...). Mešani zbor »Oton Župančič« iz Štan-dreža — zborovodja Elda Gravner - Nanut bo morala posvetiti veliko pozornost pevski tehniki in pevski disciplini (skupni začetki in konci, enako oblikovanje fraz v vseh glasovih...), da bo bolje odpel program. Koncert je sklenil mešani zbor »Bojan« Dornberk, ki ga vodi Jožko Ilare j. Zborovodja je skladbe lepo interpretiral, prevečkrat pa smo pogrešali into-nančno čisto petje.
V Kneži so nastopili moški oktet »Nadiža« Kred — umetniški vodja Bogdan Boštjančič, Fantje treh vasi Bilje — zborovodja Andrej Budin, mešani zbor »Ivan Laharnar« šentvi-
ška gora, ženski zbor »Kolektor« Idrija, moški zbor »KK Vipava« Šempeter — zborovodja Jožko Harej in Zgornjevipavski mešani zbor Podnanos, ki ga vodi Loredana Sajovic. Vse pevske skupine so bile kakovostno dokaj izenačene. Nekoliko sta izstopala ženski zbor iz Idrije in Zgornjevipavski mešani zbor. Zborovodje bodo morali najprej intonančno uglasiti svoje zbore in glasovno izenačiti pevske skupine ter od pevcev zahtevati več pevske discipline.
V Marezigah je koncert odprla vokalnoin-strumentalna skupina »Trepetički« iz Ljes, ki jo vodi Aldo Clodig. V nekoliko zabavnem stilu so izvedli ljudske pesmi. Prijetno presenečenje pevskega popoldneva pa je bil dekliški zbor »Jadran« Dekani, ki ga vodi Milica Gregorič. Od lanskega leta je zbor naredil velik kakovostni skok. Mešani zbor Slovenec iz Boršta — zborovodja Boža Hrvatič je zbor za nastop dobro pripravila, vendar imajo pevci še začetne pevske težave. Iz Postojne sta nastopila ženski — zborovodja Dušan Kofol in moški zbor — zborovodja Karmen Širca - Con-stanlini. Program sta zbora lepo oblikovala, manjka pa jim še tehnika petja, ki je pogoj za čisto intonacijo. Koncert je sklenil mešani zbor »Primorec - Tabor« Trebče - Opčine, ki ga vodi Matjaž Šček. Zbor je na dokaj visoki umetniški ravni odpel zahteven program. Zbor sestavljajo pevci z Opčin in iz Trebč. Temu zgledu bi morali slediti tudi ostali pevski zbori, ki pevske moči še delijo na manjše pevske skupine, namesto da bi jih združevali in s tem dosegli v zamejstvu višjo kakovostno pevsko raven.
MIRKO SLOSAR
Deželni prispevek gorskim skupnostim dežele F-JK
TRST — Deželna uprava je dodelila gorskim skupnostim iz naše dežele dve milijardi lir za stroške njihovega delovanja.
Na predlog odbornika gozdne uprave Bertolija bodo vsaki posamezni gorski skupnosti dodelili 100 milijonov lir, ostalo vsoto pa bodo razdelili glede na teritorij, ki ga skupnosti upravljajo, na število prebivalcev, hidro-geološke Probleme itd.
Naj tu navedemo, koliko bodo prejele nekatere gorske skupnosti. Gorska skupnost Terskih dolin bo prejela 177,9 milijona lir, Gorska skupnost Na-diških dolin bo prejela 189,6 milijona lir, Briška gorska skupnost 178,4 milijona lir, Kraška gorska skupnost pa 163,6 milijona lir.
Emigranti o gospodarskih vprašanjih
ČEDAD — V Čedadu se je sestala Gospodarska komisija Zveze slovenskih izseljencev iz F-JK. Člani komisije, ki prihajajo iz raznih evropskih Qežel in jz Kanade so na srečanju s krajevnimi gospodarstvdniki razpravljali 0 investicijah v tistih krajih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
Člani komisije so se med drugim sestali tudi s predsednikom klubov vlade in Friuli Picottijem.
Sestanek v zvezi z radioaktivnostjo
TRST — Čeprav vse kaže, da bo danes sicer šibak radioaktivni oblak zapustil naše kraje pod vplivom ugodnih vetrov, pa je seveda prebivalstvo šc naprej zaskrbljeno, kako se bo položaj razvil. Tudi oblasti so v pripravnem stanju.
Zaradi tega je za danes deželni odbornik za civilno zaščito Di Benedetto, v dogovoru z odbornikom za zdravstvo Renzullijem, sklical sestanek, ki bo ob 10. uri na tržaški prefekturi. Udeležili se ga bodo tudi vsi štirje prefekti v deželi in drugi izvedenci.
- Ob 11.30 bo tudi tiskovna konferenca.
Sejem stolice v Vidmu dokaz vitalnosti Furlanov
VIDEM — Na videmskem razstavišču so včeraj odprli sejem stolice, ki ga letos prirejajo že v deseto. Sejem ima mednarodno obeležje, pa čeprav je velika večina razstavljavcev iz Italije, še zlasti iz furlanskega trikotnika Manzano - Buttrio - San Giovani, kjer izdelujejo 70 odstotkov vseh italijanskih stolic. Letošnji sejem je namenjen le gospodarskim o-peraterjem, predvsem trgovcem iz raznih evropskih in prekomorskih držav. Odprt bo do torka. Danes, jutri in v torek bodo predavanja in razprave na specializirano tematiko.
Ker je tudi izdelovanje stolic za-
šlo v krizo in prizadelo zaposlenost v prej omenjenem furlanskem trikotniku so v videmski trgovinski zbornici pred nekaj leti ustanovili posebno agencijo Promosedia. Ta se je lotila reklamizirati furlansko proizvodnjo stolic na tujih trgih. Istočasno pa so se strokovnjaki te agencije lotili prepričevati furlanske proizvajalce, da morajo združiti njih sile še zlasti takrat ko želijo prodirati na tuja tržišča. Le malokaterim, največjim proizvajalcem, ki se poslužujejo designa svetovno priznanih arhitektov in oblikovalcev, uspe prodreti samostojno na tuja tržišča.
Bliža se jubilej idrijske realke
, ^ta 190] je začela delovati, pozneje tako avna, idrijska realka. Po skoraj dvestoletnem 0JU, po neštetokrat ponovljenih zahtevah je I-“riJa in z njo njeno večinoma rudarsko prebivalstvo ^ dobila srednješolsko ustanovo, v kateri 0 prvič pod Avstrijo uvedli skoraj v celoti pouk v slovenskem jeziku. Tako je Idrija prehitela Ljubljano in druga slovenska mesta. Realka je zaradi uglednih in strokovno izvrstnih profesorjev ter vzgojiteljev dobila sloves resne šole in Je privabljala dijake iz vseh slovenskih dežel, to prihodu Italije se je Idrija znašla v Julijski krajini kot največje čisto slovensko mesto, s Jojo realko, poleg tolminskega učiteljišča, edino slovensko srednjo šolo v deželi, pa je postala iz-e _° pomembno izobrazbeno in narodno kulturno žarišče. Tu so narodu zvesti profesorji vzgaja-mladino, da se je zavedala svojega poslanstva v novih, težkih razmerah. Veliko število primorskih javnih delavcev je obiskovalo ta učni za-r' žal J® italijanski fašistični režim s pomočjo Gentilejeve šolske reforme uničil tudi idrijsko
realko, ki je poprej nadvse uspešno delovala četrt stoletja, od 1901 do 1926.
Nekdanji idrijski realčani se že precej let zbirajo vsako leto na prvo junijsko nedeljo na srečanju v Idriji in tam »na licu mesta«, kot pravijo, obujajo svoje lepe spomine. Lani je bilo srečanje še posebej slovesno. Zbrali so se bili namreč v veži realke (danes je to Srednja šola Jurija Vege) in ob krajši slovesnosti na predlog ing. Stanka Starca iz Trsta sprejeli sklep, da se nekdanja realka oziroma njena stavba proglasi za kulturni spomenik. Ta sklep so pozneje potrdili tudi idrijski občinski forumi. Spominska proslava ob 85 letnici ustanovitve idrijske realke in ob 60 letnici njene nasilne ukinitve bo zaradi svoje pomembnosti v okviru letošnjega idrijskega občinskega praznika (1. okt.) v soboto, 27. septembra. Tega dne bodo v veži realke odkrili bronasto spominsko ploščo, hišo pa uradno razglasili za kulturni spomenik, medtem ko bo v galeriji »Idrija« prirejena razstava nekdanjega realčana, Tržačana Milka Bambiča. Tudi že uve-
ljavljeni idrijski Muzejski večeri bodo tedaj odprli predavateljsko sezono z večerom, posvečenim temu pomembnemu jubileju (predaval bo prof. Janez Kavčič).
Seveda pa se bodo realčani tudi letos, kot po navadi, zbrali na prvo junijsko nedeljo (1. 6.) v idrijskih »Nebesih« in se domenili, kako se bodo udeležili jesenske velike proslave. Škoda, da čas tako hitro beži in imajo zdaj že najmlajši, zadnji maturanti, najmanj 75 let, in žal, da se vedno bolj krčijo vrste ter jih že mnoge krije zemlja. Kdor bo le mogel, bo še prišel, saj stari realčani še vedno tako čutijo, kot je v priložnostni pesmi pred nekaj leti zapisal Zlatko Bi-sail iz Gorice:
O,	stara Idrija, rudarska vas domača, ljubezni petošolskih spomenik, na te se misel vedno vrača, ko poznih let prekladam si mejnik.
Realčanom kličemo: Nasvidenje v Idriji
TOMAŽ PAVŠIČ
Promosedia je že dosegla lepe u-spehe. Našli so nekaj čisto novih tržišč v Avstraliji, v Južni Afriki, v Združenih državah Amerike. Na tem velikem tržišču jim je v nekaj letih uspelo zelo povečati prodajo furlanskih stolic. Predsednik videmske trgovinske zbornice Bravo je tudi v včerajšnjem pozdravnem govoru poudaril nujnost iskanja novih proizvodnih poti in skupnih nastopov na inozemskih trgih.
MARKO VVALTRITSCH
□ VIDEM — Izkušnje naše Dežele na področju obnove in odpravljanja potresnih neugodnosti so odmeven doprinos za izvedence iz celega sveta. To je temeljno sporočilo tridnevnega mednarodnega seminarja o »intervencijah po potresu«, ki se bo zaključil danes v Vidmu.
Konferenco je v petek odprl podpredsednik videmskega pokrajinskega odbora Maida, predseduje pa ji bivši predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. Pozdrave dežele je iznesel odbornik za obnovo potresnega območja Dominici.
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
36.
Tak, s tisto prevezo čez muštace, je še nekaj časa Plesal sem in tja, si vezal kravato, krtačil klobuk, bazadnje pa obstal urejen pri kredenci in nekaj sti-kal po predalu. Začela so se pogajanja. »Kaj iščeš?« le bil0 prvo vprašanje in ga je zadala mati. Oče je zaradi tete Bernarde odgovoril dokaj skromno, da bi rad kakšen sold... »Zakaj ti neki bo?« si je zaradi tete Bernarde upala reči mati. »Južinal si; kosil boš, ko se vrneš.« In je čakala, da bo ves zgrožen rekel, 9a vendar ne more po svetu brez solda v žepu. In Je res rekel tako. Na to, da bi ga takega poslala po Svetu, mati v resnici še pomislila ni, in je že segala po stari nabavni knjižici in jemala iz nje ban-ovec. »go dovolj?« »Kaj bi spraševala,« se je vme-sala teta Bernarda. »Dovolj je, e basta!« Oče se je
ozrl vanjo, zatem pa v bankovec v svoji roki, in krotko izustil, da bo dovolj, če ne bo kupil cigaret... »Oh, še tisto!« je zatarnala mati. »Naj ti bo!« je zaklicala trpeče in izvlekla iz oguljene knjižice še en bankovec. »Zdaj pa pojdi v božjem imenu!« »Pa adijo!« je zamrmral oče od vrat, in je potlej še kakih trikrat pritekel nazaj, ker je vsakič še nekaj pozabil. Nazadnje je prestregel nestrpne poglede obeh žensk, in je maščevalno zaklical, da zdaj gre, in ga nikoli več ne bo nazaj!
To grožnjo je pozabil za prvim vogalom, zakaj popoldne se je vrnil, kakor da je ni bil nikoli izustil. Pod pazduho je tiščal zavitek, ki ga je slovesno položil na mizo. »Tole ti pošilja Marjeta,« je rekel. Mati je zavojček razvila, vrgla pogled po zajčjem stegencu, omalovažujoče prhnila in pogledala teto Bernardo, ki je dvignila obrvi in skomignila za rameni. »Je kaj kosila?« je oče dobrovoljno vrgel pogled po loncih. Ženski sta ga premerili s kritičnimi pogledi. »Saj si že kosil, ne?« se je oglasila mati in že lezla k ognjišču. »Sem, nekaj...« je zamrmral. »Ječmen, ne?« »Ja, ječmen,« je pritrdil. »Ampak, fin...« »Ječmen je ječmen, deni ga kamor hočeš,« se je namrdnila teta Bernarda. »Saj pravim,« je rekla mati, »ničesar drugega ne zna skuhati ta Marjeta, kakor ječmen. Čud-
no, da se ga ne naveliča. A? Kaj praviš, Bernarda?« In je z zadoščenjem postavila pred očeta krožnik goveje juhe z domačimi rezanci.
* * *
Bil je čas, ko je k naši materi dan na dan prihajala neka jehovka, da bi rešila njeno dušo. Ženska se je trudila, toda njene pripovedi se naše matere niso prijele, in tudi pretnjam o skorajšnjem sodnem dnevu se je privadila. Poslušala je, kimala, nazadnje pa rekla, da bo, kakor bo. Na onem svetu menda ne bo hujše kot na tem. A? Kaj pravite?
Tudi frančiškan, ki je obiskoval starejše župljane je odhajal od nje brez pravega zadoščenja. Mati se je bila vajena sama pogovarjati z ljubim Bogom, ki mu je zamerila, da njenih prošenj ni uslišal, in se našemu očetu vse dotlej ni prignusila pijača.
Z leti, ko je postajala vse bolj onemogla, je prišlo nekako samo po sebi, da smo jeli govoriti z njo kot z otrokom. »Bodi pridna, in popij to zdravilo.« »Počasi stopaj, da ne padeš.« In tako naprej. Včasih se je obregnila: »Kaj bi me poučevali, saj nisem otrok!« Včasih pa je pogledala navzgor, kakor da kliče nebo za pričo, in vzkliknila: »Kam pride človek na starost! Za otroka ga imajo!« In se je obrnila vstran, da bi zakrila smehljaj.
Po petkovem odloku ministrstva za zdravstvo o prepovedi prodaje iz »previdnosti«
Na Tržaškem brez sveže zelenjave in mleka
Na pultih in policah trgovin z zelenjavo včeraj ni bilo mogoče dobiti sveže zelenjave; v mlekarnah so sicer imeli na prodaj sveže mleko, kupci pa so se raje odločali za konzervirano. To sta bili dve od vidnih posledic odloka ministrstva za zdravstvo, ki za dobo petnajstih dni prepoveduje prodajo sveže zelenjave in omejuje uživanje svežega mleka.
Preventivni ukrep, ki so ga izdale oblasti, da bi zavarovale prebivalstvo pred morebitnimi negativnimi učinki radioaktivnega onesnaženja, je prizadel predvsem vrtnarje in trgovce z zelenjavo, poleg njih pa tudi živinorejce (le ti ne smejo krmiti živine s svežo krmo). Med prebivalstvom je
restriktivni odlok, kljub zagotovilom, da sedanji položaj sploh ni nevaren za človeka, izzval nemalo bojazni, strahu, odprl vrsto vprašanj; nevarnost radioaktivnega sevanja je bila v središču pogovorov ljudi, tako da ni pretirano govoriti že o nekakšni »radioaktivni psihozi«.
K preplahu so nato dodala svoje še različna tolmačenja ministrskega od loka: nekateri so trdili, da veljajo prepovedi le za listnato zelenjavo, ne pa za stročnice, paradižnike in druge vrste zelenjave. Drugi so »razširili« ukrep na vso povrtnino. Kaosu je botrovalo predvsem pomanjkanje točnih informacij in določil, ker so pristojne krajevne oblasti včeraj do-
kaj pozno reagirale na nove norme. Največ negodovanja in negotovosti je vladalo na zelenjadni tržnici, kamor so vrtnarji in grosisti kot vsak dan pripeljali na desetine stotov zelenjave. Večina njihovega pridelka-včeraj ni šla v prodajo. Morali so zato uničiti. Solato, radič, špinačo in drugo povrtnino bodo lahko na zelenjadni tržnici spet prodajali trgovcem in navadnim kupcem šele čez dva tedna.
Krompir namesto radića
V trgovinah z zelenjavo včeraj skorajda niso prodajali listnate zelenjave. »Že na zelenjadni tržnici ni bilo mogoče nakupiti sveže zelenjave,« nam je povedala trgovka z zelenjavo pri Sv. Jakobu Nevenka Slavec Husu.
Trgovci so lahko prodali le tisto listnato zelenjavo, ki je bila nabrana pred 29. aprilom. Ob prodaji pa so jim morali grosisti dostaviti potrdilo, da je bila zelenjava nabrana pred tem datumom.
»Namesto zelenjave so pri nas kupovali predvsem krompir. Že dopoldne so nam pošle vse zaloge krompirja,« je pristavila Nevenka Slavec. »Ljudje so seveda spraševali po u krepu. To je bila tema dneva. Po prvem dnevu ni mogoče predvideti, kolikšno škodo bo prizadejal omejitveni odlok trgovcem. Zelenjave smo seveda prodali manj kot običajno. Sadje lahko prodajamo brez omejitev, saj gre za lanski jesenski pridelek,« je pripomnila Nevenka Slavec.
Udarec za vrtnarje
»Vest o prepovedi prodaje sveže zelenjave je udarila v nas vrtnarje kot strela z jasnega,« nam je povedal vrtnar s Kolonkovca Alojz Debeliš. »V petek smo bili pravkar končali z nabiranjem zelenjave, ki bi jo mora-
li včeraj prodati na trgu, ko smo izvedeli za to nesrečno novico. Nabrali smo skoraj tri stote različne zelenjave: solate, radiča, špinače, blit-tve in druge. Vse to bomo morali sedaj uničiti.«
Ministrski odlok bo gotovo najbolj prizadel prav vrtnarje. Za naše vrtnarje s Tržaškega pa bo škoda še večja kot drugod po Italiji. »Naši vrtnarji se najuspešnejše vrinejo na tržišče prav v času od srede aprila do srede maja. S svojo svežo zelenjavo »prehitijo« vrtnarje iz drugih krajev. V tem mesecu so naši vrtnarji poplačani za trud, ki ga vložijo v svoje celoletno delo. Prepoved prodaje zelenjave v tem času pomeni zanje ogromno škodo,« je obrazložil Debeliš.
Po njegovem mnenju se ne bo sedanja kriza omejila zgolj na listnato zelenjavo. Prizadela bo prodajo dišav, stročnic in čebulnate povrtnine. »Že včeraj ljudje niso kupovali redkvic«, je v tej zvezi poudaril Debeliš. Vrtnar s Kolonkovca se je nato obregnil še ob delikatno vprašanje »pravičnosti« ministrskega odloka. »Sploh ne nasprotujem ukrepu, če je njegov namen zaščita zdravja prebivalstva. Vprašujem se le, ali je samo listnata zelenjava podvržena morebitnemu radioaktivnemu sevanju. Kaj pa jagode? Med sadeži so jagode tiste, ki najlažje vsrkajo vsakršno snov. Jagode sedaj še vedno lahko prodajajo v trgovinah, radiča in solate pa ne«, je z grenkobo pristavil Alojz Debeliš.
Živina ne sme na pašo
Černobilski radioaktivni oblak jo je zagodel tudi živinorejcem. Ministrstvi za zdravstvo in za civilno zdšči-to sta odsvetovali krmljenje živine s svežo krmo. »To bo zelo povečalo izdatke živinorejcev,« je napovedal
predsednik Zadružne mlekarne na Colu Alojz Križmančič, ki je tudi predsednik Zadruge za zavarovanje goveje živine iz Bazovice. »Sedaj bi lahko začeli gnati živino na pašo. Namesto tega jo bomo morali še vedno krmiti s senom. 15 dni sicer ni veliko, zaloge pa bodo kmalu pošle. Kdo bo plačal sedanje stroške?«
Sedanje omejitve ne bi smele prizadeti Zadružne mlekarne. »V mlekarni predelujemo mleko v sir. Dnevno predelamo kakih 23 stotov domačega mleka (za sir Tabor) in 13 do 17 stotov mleka iz zadruge v Gradišču (za sir Nanos). Sir periodično analiziramo. Tistega, ki ga bomo predelali v teh dneh, bomo seveda podrobno pregledali, da ne bi vseboval morebitne radioaktivne snovi,« je napovedal Alojz Križmančič.
Pregledi na meji
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so karabinjerji in finančni stražniki včeraj poostrili nadzorstvo. Temeljiteje so pregledovali predvsem italijanske avtomobile ob povratku v Italijo; tiste avtomobiliste, ki so v bližnjih krajih Slovenije nakupili sveže meso, zelenjavo in sveže mleko, je čakalo neljubo presenečenje. Tega blaga zaradi novih varstvenih predpisov niso smeh prepeljati čez mejo.
V skladu z ministrskimi določili je bil ustavljen tudi uvoz živine iz Jugoslavije. Vest smo skušali preveriti, a je na osnovi podatkov, ki nam jih je uspelo nabrati (carinarnice so v sobotah popoldne zaprte), ne moremo potrditi. Pri pristojnih službah v Sežani smo zvedeli, da je do včeraj carinjenje blaga za Itahjo potekalo normalno, res pa je, da je bil promet v zadnjih dneh zaradi prvomajskih praznikov manjši. S tem seveda ne moremo izključiti, da bodo uvedli kako omejitev v prihodnjih dneh.
Delegacija KZ pri prefektu
Odlok ministrstva za zdravstvo, da se na vsem italijanskem ozemlju ne sme prodajati sveže Ustnate zelenjave in svežega mleka za dobo 15 dni, je seveda povzročil negotovost med kmeti in vrtnarji. Negotovost so občutili tudi slovenski kmetje in posebno vrtnarji na Tržaškem. Ko so včeraj zjutraj peljali zelenjavo na tržnico na debelo, so prejeli ukaz, da zelenjave ne smejo prodajati. Varnostne ukrepe so seveda vsi razumeh in jih z vso odgovornostjo sprejeli. Zaskrbljeni pa so vendarle, saj pomeni 15-dnevna prepoved prodaje zelenjave velik gospodarski udarec.
Da bi se bolje seznanili z ukrepi, se je delegacija Kmečke zveze, ki jo je vodil podpredsednik Alojz Debeliš, srečala s prefektom Mazzurcom. Prefekt je našim kmetom zagotovil, da so ukrepi preventivne narave, saj je radioaktivnost, ki so jo izmerih v Italiji in naši deželi v mejah, ki ne povzroča večje zaskrbljenosti. Radioaktivnost stalno merijo in je položaj stalno pod kontrolo. Da pa bi preprečili kakršnekoli posledice za prebivalstvo, se je vlada odločila izdati omenjeno prepoved. Mazzurco je tudi izrazil upanje, da se bo vreme spremenilo in da bodo novi zračni tokovi »odpihah« radioaktivni oblak iz Černobila. V primeru, ko bi se situacij?, prej normalizirala, bi seveda ponovno preučili prepoved.
Predstavniki KZ so izrazili svoje razumevanje nad sprejetimi ukrepi, poudarih pa so, da bi bilo potrebno, posebno če se bo izredno stanje nadaljevalo, oceniti škodo, ki so jo kmetje utrpeh. Potrebno bi bilo tudi proučiti, kako prizadetim proizvajalcem »povrniti« storjeno škodo v smislu olajšav pri dajatvah in drugih posegov, ki jih predvideva tudi deželni zakon za vremenske neprilike.
Predlog kriških organizacij o poimenovanju ene od tržaških ulic po borcu Verginelli
Glasilo VZPI-ANPI Palria objavilo članek o Slovencih izpod peresa Arrida Boldrinija
Pred dnevi so se v Domu A. Sirk v Križu sestali predstavniki vseh vaških organizacij. Vsebina sestanka je bila pomembna, saj so najprej spregovorili o večletnih naporih Križanov kot tudi naprednih organizacij, da bi tržaška občina poimenovala eno svojih ulic po znanem kriškem antifašistu, partizanskem borcu, komandantu 122. brigade garibaldincev Josipu Verginelli, ki je padel v bojih v Val Trompii in je bil posmrtno odlikovan s srebrno medaljo za vojaške zasluge.
Celotno zadevo je že pred časom sprožil v Občinskem svetu načelnik skupine komunističnih svetovalcev Arturo Calabria, ki je predlagal, da bi ploščo v spomin na padlega Verginello postavili tudi v spominskem parku na Gradu sv. Justa. Na te svoje predloge in zahtevo je Calabria čez nekaj časa prejel odgovor, da je bila zadeva predložena občinski komisiji za toponomastiko. Od tega sporočila je potem minilo več kot leto dni, ne da bi Občinska uprava dala kakršno koli pojasnilo, oziroma odgovor. Križani in vse vaške organizacije, je bilo na sestanku poudarjeno, nameravajo pri svoji zahtevi vztrajati in jo, če bo potrebno, ponovno postaviti odgovornim oblastem.
Druga točka tega sestanka je bila razprava v zvezi z akcijo, ki jo je sprožila kriška sekcija VZPI-ANPI, da bi glasilo italijanskega partizanskega združenja »Patria — indipendente« čimprej objavilo članek v podporo zahtevi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po končni odobritvi globalnega zaščitnega zakona. Pobudo je kriška sekcija VZPI-ANPI sprožila že lani, ko je poslala tudi pismo pokrajinskemu odboru VZPI-ANPI s pozivom, da pride čimprej do konkretizacije te zamisli.
Na ta poziv je pokrajinski odbor VZPI-ANPI odgovoril s priporočilom, da se počaka na prihod predsednika vsedržavnega združenja VZPI-ANPI Arriga Boldrinija, ki je v Domju pri Trstu predstavil svojo knjigo »H diario di Bulow«. To je bila torej priložnost, da so se z Boldrinijem srečali predstavniki deželnega in pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, navzoči so bili tudi štirje predstavniki kriške sekcije omenjenega združenja. Tu so ponovno predlagali, naj hi partizansko glasilo »Patria« objavilo članek o Slovencih; tu je tudi vsedržavni predsednik Boldrini obljubil, da bo tak članek tudi sam napisal.
V
Svojo obljubo je držal, saj je v zadnji številki, ki je izšla ob 25. aprilu, objavil članek z naslovom »Sprejeti zakon za Slovence v Italiji — Problemi manjšin pomenijo preizkusni kamen verodostojnosti demokracije«. Članek je izšel v slovenščini in italijanščini. Sto petdeset izvodov glasila so že porazdelili na našem območju, ostale številke so seveda na razpolago bivšim partizan skim borcem širom po Italiji. »Objava tega članka,« je v glasilu poudarjeno, »je znak velike pozornosti, ki jo gojimo do prijateljev Slovencev, ki se že veliko let borijo za pravičen zakon glede njihovih pravic.«
Po objavi članka je kriška sekcija VZPI-ANPI prejela tudi pismo Arriga Boldrinija, v katerem postavlja med drugim tudi predlog, da bi prišlo v kratkem do objave posebne brošure z gradivom, ki bi govorilo o boju Slovencev še v času fašizma, o njihovi udeležbi v osvobodilnem gibanju in o njihovem povojnem boju za dosego globalnega zaščitnega zakona.
Z recitalom »Zemlja« konec sezone Slovenskega stalnega gledališča
Maja Blagovič
Igralka Maja Blagovič (na sliki: Foto Montenero) je glavna in edina izvajalka recitala Zemlja, ki je obenem tudi zaključna predstava letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča.
Kot sam naslov pove, gre za predstavo ali bolje za večer umetnosti giba na izredno aktualno temo o človeškem odtujevanju in povratku k zemlji — simbolu rodovitnosti. Zorenje semena, vsajenega v to mojo zemljo, njena kal in plod«, je napisala za gledališki list koreografinja Lojzka Žerdin, »je kakor zorenje žene, ki z lastno, neizmerljivo biolo-
Gostovanje gledališke skupine »Soča« iz Kanala
V'
Gogoljeva Ženitev na Opčinah
Živahen konec tedna v Devinu in Stivanu
ško močjo, toplino ljubezni in materinstva ohranja in nadaljuje človeški rod.«
Čuvati moramo torej to naše izredno bogastvo, kajti uničevanje zemlje ne pomeni le stiske posameznika in nekega naroda, temveč pomeni grožnjo življenju sploh.
Po zamisli koreografinje Lojzke Žerdin so pri postavitvi sodelovali še glasbenik Ladko Jakša, scenograf Marjan Kravos, kostumografka Marija Kobi, pri izbiri tekstov pa profesor Jože Faganel.
Premiera Zemlje bo v sredo, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Ustanovili Konzorcij za kraški marmor
Predstavniki 33 industrijskih in obrtnih podjetij, ki delujejo v tržaški pokrajini na področju pridobivanja, obdelave in prodaje nabrežin-skega marmorja, 18 javnih in zasebnih ustanov in tržaške Trgovinske zbornice, so zadnjega aprila uradno ustanovili Konzorcij za kraški marmor. Njegov temeljni namen bo podpora vsem primernim pobudam za promocijo tega področja, kot so na primer udeležba na sejmih, tržno raziskovanje, zbiranje in obdelava podatkov, ilustrativne publikacije, zaščita kakovosti marmornatih izdelkov, zakonodajne in upravne pobude za zaščito proizvodnih potencialov ipd.
Proslava osvoboditve v zgoniški občini
V	začetku aprila je dramska skupina SKD Tabor z Opčin gostovala z odrsko uprizoritvijo novele F. M. Dostojevskega Krotko dekle na odrih treh krajev v obmejnem pasu, in sicer v Izoli, Kanalu in Komnu. Uprizoritev omenjenega dela, po odrski zamisli in priredbi Draga Gorupa, je vzbudila povsod veliko pozornosti in odobramnja.
V	Kanalu so se openski kulturni delavci dogovorili, da bo tamkajšnja gledališka skupina Prosvetnega društva »Soča« gostovala v soboto, 10. maja na Opčinah. V openskem Prosvetnem domu bo uprizorila delo drugega velikega ruskega klasika, in sicer Gogoljevo komedijo Ženitev, ali kakor je v podnaslovu napisano, »popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih«. Delo je v slovenščino prevedel Josip Vidmar, režijo pa je opravil Stane Leban, znani gledališki i-gralec goriškega teatra. V komediji nastopa 12 igralcev in s tem delom
so že opravili večje število uspešnih gostovanj po raznih krajih Primorske in Tolminske. Sobotno gostovanje na Opčinah pa naj bi bil prvi nastop preko meje. Njihov resen pristop k delu je pa jamstvo, da se obeta na Opčinah prijeten in zanimiv večer za vse ljubitelje odrske umetnosti.
• Zaradi plavalnega mitinga bo danes občinski bazen zaprt javnosti.
Konec tega tedna poteka v Devinu in štivanu v znamenju živahne kulturne dejavnosti. V petek zvečer je bil v devinsko župni cerkvi koncert violinista Črtomira šiškoviča. Mladi glasbenik, ki je pred kratkim postal prvi violinist v orkestru gledališča Verdi, je občinstvo navdušil z izvajanjem Bachovih, Paganinijevih in Merkùjevih skladb. Koncerta, ki ga je priredilo Devinsko kulturno zdru-
ženje (Associazione culturale duine-se), se je udeležilo veliko število do mačinov in gojencev Jadranskega za voda združenega sveta. Med drugimi so bili navzoči župan Brezigar, rektor zavoda Sutcliffe in skladatelj Pavle Merku, ki je požel topel aplavz.
Včeraj pod večer je novi devinski princ Karel della Torre e Tasso sprejel v gradu Fante izpod Grmade in Dekliški zbor Devin ter nekatere sta rejše vaščane, zvečer pa je bil v novi štivanski cerkvi koncert cerkvene glasbe, na katerem sta nastopila Pevski zbor Hrast iz Doberdoba in komorni orkester pod vodstvom Hila-rija Lavrenčiča. Danes, s pričetkom ob 16.30, bo v Motelu AG1P v Devinu Praznik sladokuscev, ki ga pri reja Devinsko kulturno združenje. Zaradi prostorske stiske bomo o tem pestrem kulturnem dogajanju v Devinu in Štivanu poročali v prihodnji številki.
Enotni pripravljalni odbor, v katerem so zastopane vse družbenopolitične komponente iz zgoniške občine, prireja danes, ob 11. uri, pred županstvom v Zgoniku, tradicionalno proslavo 41-letnice osvoboditve. Spored obsega priložnostni govor župana Miloša Budina, nastop osnovnošolske mladine in godbe na pihala s Proseka. Sinoči, na predvečer proslave pa je ŠK Kras priredil netekmovalni pohod okoli spomenikov padlim v NOB. Zbirališče je bilo v Gabrovcu, od koder so z avtomobili krenili do Sama-toroc in od tam peš po gozdni poti do kraja, kjer je padel partizanski učitelj Lojze Kokorovec - Gorazd, nato pa še do Saleža in Zgonika.
(B. S.)
• Tudi letos je vaška skupnost iz Zgonika priredila že peto zapored prvomajski piknik v naravi, ki je ob množični udeležbi tudi prijateljev iz sosednjih vasi zgoniške občine in ob prijetni družabnosti zelo dobro uspel.
Predavanja sovjetskih astronomov v Miramaru
Mednarodni center za teoretsko fiziko iz Miramara in tržaška sekcija Združenja Italija - Sovjetska zveza bosta v tem tednu priredila tri predavanja uglednih sovjetskih znanstvenikov. Jutri, 5. maja, bo s pričetkom ob 16. uri govoril astrofizik in član Akademije znanosti SZ Viktor S. Safronov. V torek se bo ob 17. uri pričelo predavanje astrofizika Nikolaja N. Samusa, v četrtek s pričetkom ob 16. uri pa bo govoril astrofizik Andrej D. Lnde o hipotezah glede nastanka vesolja. Vsa predavanja bodo v prostorih miramarskega Centra, v katerem bodo sovjetski znanstveniki imeli tudi vrsto drugih srečanj.
Z včerajšnje pokrajinske skupščine delegatov
KD se zavzema za politično stabilnost pri upravljanju tržaških krajevnih ustanov
V hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj popoldne zbralo na pokrajinski skupščini okrog sto delegatov Krščanske demokracije, ki so bili izvoljeni na sekcijskih kongresih; imeli so nalogo, da iz svojih vrst izberejo 23 delegatov, ki bodo zastopali tržaško KD na strankinem deželnem kongresu, ki bo v petek in soboto v Pordenonu. Na tem zasedanju pa bo stranka izvolila svoje predstavnike za vsedržavni kongres.
Včerajšnja pokrajinska skupščina delegatov se je začela z uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika Raoula
Prevozni konzorcij ACT obvešča, da bosta od torka, 6. maja, znova vozila na redni progi avtobusa št. 35 in »B«, ki so jima bili zaradi del na cesti za Lo-njer, spremenili progo. Hkrati bo ukinjena služba povezave (linija 35/).
Pupa; potem ko se je uvodoma zaustavil ob vlogi, ki jo v sedanji družbi ima KD, je tajnik Pupo podrobneje govoril o predlogih KD za premostitev sedanje krize tako na gospodarskem kot na političnem področju; za premostitev gospodarskih težav si bo KD prizadevala za obrambo temeljnih struktur, pri čemer pa ugotavlja, da se na primer LpT izmika svojim odgovornostim in razvpitim parolam;
Glede politične krize je pokrajinski tajnik KD podčrtal, da je stranka naveličana raznih »baletov« in da je doslej pokazala že preveč potrpljenja zaradi težav, ki jih imajo nekatere stranke. Zaradi vsega tega je treba preiti h konkretnim dejanjem in odprta vprašanja rešiti. Pupo je še pristavil, da KD ne pristaja na tako igračkanje, pač pa se zavzema za politično stabilnost krajevnih uprav. Pri tem je tudi navedel, kako v LpT obstajajo močni pritiski za razbitje sedanje koalicije in kako listarsko
Dolina je v praznični obleki zaživela svojo »Majeneo ’86«
Dolina začenja živeti Majenco 86. Gorica je bahato okrašena, sredi nje Pa se dostojanstveno dviga maj. Vas si je nadela praznično obleko, krasijo jo barve in sveže zelenje. Iz vsesa pa diha trdna zavest, da je Ma-jenca običaj dedov naših dedov, ki ga obnavljamo z navdušenim trudom in globokim spoštovanjem.
Prvi uradni dogodek je bila petkova otvoritev razstave slikarjev amaterjev iz Brega, ki jo vsako leto pripravi KD Valentin Vodnik. Ob priliki je bil tudi kratek, a prisrčen kulturni spored: po uvodnih besedah predsednika društva Vojteha Lavrihe je nastopila Ženska skupina Stu ledi. Ljudska pesem in starinsko vzdušje galerije Torkla sta prijetno učinkovala in navdušila prisotne.
Drugi uradni dogodek je bila vče-Ta-jšnja otvoritev tridesete občinske razstave domačih vin, ki prav tako a^lgo let spremlja dolinsko Majenco. Ponoči pa je bilo na Gorici vse živo: Postavljali smo maj! Že včeraj zju-traj so šli fantje po gabre in fraske. Popoldne je bilo treba pripraviti »len-tjeno«, pomaranče, limone, rdeče ko-krče in »krancle«. Ko se je stemnilo, šli fantje in možje tiho po češnjo ln jo zmagovito prinesli na Gorico, Prepevaje dolinsko himno. Nato pa o-bičajno delo, ki traja vse do zgodnjega jutra, ko se vrh češnje zariše v zvezdnato nebo. In dvigne se glasna Pasem, samozavestna in obenem čudovito lahkotna. Na Gorici ostanejo samo parterji, ki bodo do zore uredni plesni prostor in z zelenimi ga-an še okrasili vas.
Damjana Ota
Parovelovi obrekovalci Jutri pred sodniki
-Jutri bo ob 9.00 na tržaškem sodi-scu proces po hitrem postopku pro-*. .Gian ni ju Marchiu, Gianniju Giu-n«nu in Gianfranco Spiazziju, ki so obtoženi obrekovanja Paola Parovela.
Juielonarskem tedniku »La Voce Li-bera« so namreč objavili nekaj ža-hvih člankov proti Parovelu v zve-s polemiko o skupnem zasedanju nsk Liste in neonacistične skupi-s Kàrntner Heimatdienst, ki je bilo ^aja 1985.
Istočasno bo tudi proces po hitrem Postopku proti Marchiu kot bivšemu ^ktorju »La Voce Libera« in proti Ta j^ulku Lege Nazionale Enricu in , ^orru zaradi objave pretiranih tendencioznih novic. V nekem ko-umkeju Lege Nazionale, ki ga je javila »La Voce Libera«, je nam-c avtor članka Tagliaferro med n ugun napisal, da bi sprejetje zako-r/* ,.zu globalno zaščito Slovencev v . ]Ji lahko »povzročilo take reakci-„ ' s, katerimi bi bile tržaške ulice Pet krvave«.
Grožnje in psovke na račun Radia Opčine
rafU^<?Vanie exkne zamejske zasebne našoJS i postaje Kudio Opčine je za pr skupnost izrednega pomena, ttint,- Zfto pa je za marsikoga, ki ga v peySloveris^a govorica v etru, trn
lef .sred° popoldne je neznanec te-ZQ. _ un Radio Opčine in zagro->>Ce se ne spominjate več, vas
bom še enkrat spomnil, bastardi! Ne boste me pozabih, ker vam bomo podtaknili bombo. Pazite se!« Neznanec je govoril v pravilni italijanščini.
Na Radiu Opčine so telefonski poziv posneli ter vso zadevo prijavili karabinjerjem. Poleg tega je odv. Berdon že posegdl pri državnem tožilcu. To ni prvič, da grozijo tej radijski postaji, ki je izredno popularna tostran in onstran meje. Zato je tudi skrajni čas, da pristojne oblasti odločneje ukrepajo.
Odgovorni pri Radiu Opčine meni jo, da sta »jezo določenih krogov« povzročili zelo poslušani torkovi ve čomi oddaji, ki so ju uvedli pred kratkim, in sicer »Pogovor z odvetnikom« odv. Bogdana Berdona in »L’altra Trieste« Paola Parovela. Oddaji motita marsikoga, saj govorita o dvojezičnosti, o zgodovini brez instrumentalnih potvarjanj in o drugih argumentih.
• Danes se bodo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) zaključila prvomajska praznovanja. Ob 17. uri bo nastopil ansambel Barbanera.
V nesreči na Goriškem hudo ranjena Tržačanka
V poznih večernih urah smo od go-riške redakcije prejeli vest, da se je v trčenju v Ulici Terza Armata v Gorici sinoči hudo ponesrečila 81-let-na Olga Podgornik iz Trsta, Ul. Fogazzaro 6. Ugotovili so ji zlom lobanje, zaradi česar so jo nato prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. V isti nesreči so bile ranjene še tri o-sebe, ki pa na osnovi prvih pregledov niso zadobile smrtno nevarnih telesnih poškodb.
glasilo že govori o predčasnih volitvah.
KD zato po njegovih besedah zahteva jasnost od ostalih strank, v prvi vrsti od LpT, ker je prepričana, da je le soočanje o konkretnih problemih edinii možni način za izhod iz sedanjega kriznega stanja. Ponovil je tudi predloge stranke in pri tem izrazil željo, da bi se v tem smislu izrazile tudi ostale stranke koalicije. Vsekakor pa je potrdil, da bd sedanja koalicija nadaljevala svojo pot, vendar s še večjo in močnejšo močjo.
Tudi obširna razprava je v bistvu odražala tajnikova stališča in jih v nekaterih aspektih še poglobila. V njo so posegli vsi najvidnejši predstavniki tržaške KD, od poslanca Co-lonija do predsednika Trgovinske zbornice Tombesdja in še drugih vodilnih zastopnikov stranke. Poslanec Coloni je svoj poseg osredotočil na vlogo in delo stranke, v širšem okviru pa je predvsem podčrtal, da se mora Trst odpreti in pridobiti mesto, ki mu pritiče v okviru enotne dežele FJK. In prav na tej deželni e-notnostl je odločno vztrajal deželni tajnik stranke Longo; pri tem je poudaril, kako se je FJK iz emargini-rane dežele razvila v industrijsko in v tem procesu premostila razna težka obdobja. Po Longovih besedah je ta deželna enotnost nujno potrebna, saj bo samo na tak način lahko mo-moče izvajati program, ki si ga je zastavil deželni odbor in ki teži k uravnovešenemu gospodarskemu razvoju .celotne dežele. Deželni tajnik KD se je tudi zavzel za raztegnitev petstrankarske koalicije na vse krajevne uprave, glede pogajanj za u-pravljanje tržaških krajevnih ustanov pa je potrdil, da se morajo le-ta odvijati na pokrajinski in ne na deželni ravni, kot sicer trdovratno vztraja Lista za Trst.
Včerajšnja pokrajinska skupščina je bila sklicana za izvolitev delegatov za deželni kongres. Predloženih je bilo pet kandidatnih list, izvoljeni pa so bili: Giovanni Bonifacio, Aldo Bre-lich, Pietro Dova, Ezio Medelin, Roberto Pinti in Claudio Reggente na listi bivših morotejcev, Gianfranco Bettio, Carmelo Calandruccio, Lucio Cemitz, Remigio Lenarduzzi, Antonino Marino, Piero Trebiciani in Sergio Tripani na listi, ki se sklicuje na De Mito in Biasuttija, Giorgio Bensi in Fulvio Magazzin na Usti fanfani.jev-cev, in ekologistov, Claudio Frome, Sergio Fabiani, Ennio Liubicich, Carlo Mille, Ugo Orlando, Luigi Vecchia-to in Giuseppe PagUari na listi bazi-stov, forlanijevcev in andreottijevcev ter Aldo Scagnol na zadnji Usti »Forti e liberi«.
Deželni prispevek gorskim skupnostim
Dežela FJK je dodelila prispevek v višini dveh miUjard lir gorskim skupnostim za leto 1986. Vsaka od desetih skupnosti bo prejela sto milijonov Ur, ostalo vsoto pa bodo razdelili po načelu veUkosti področja, števila prebivalcev, demografskega valovanja in hidrogeološkega stanja. Kraški gorski skupnosti bo tako šlo 163,6 milijona Ur.
Zadnje slovo od Slavka Per to ta
»Poslavljamo se od človeka, čigar ime bo ostalo zapisano v zgodovini Nabrežine. Slavko Pertot je svoje življenje posvetil delu za rodno vas, za njeno kulturno, pa tudi za njeno gospodarsko bogatitev in končno za politično osveščanje prebivalstva, v času ko je to delo predstavljalo tveganje in celo življenjsko nevarnost.« S temi besedami je nabrežinski župan Bojan Brezigar začel svoj poslovilni nagovor na pogrebni svečanosti Slavka Perto-ta. V tem je hkrati tudi označba pokojnika in njegove veljavnosti ne le v Nabrežini, temveč na vsem predelu Zahodnega Krasa.
Slavko Pertot je dočakal lepo starost 86 let in bil je vse življenje aktiven, tudi v zadnjih letih, že kot o-Irok se je vključil v tedaj zelo bogato nabrežinsko kulturno dejavnost, vse do časa ko je fašizem zatrl vsako naše kulturno delo. Tedaj njegovo delovanje ni bilo več javno, a ni pojenjalo, kot ni pojenjalo delo slovenskih prosvetnih delavcev. V času druge
svetovne vojne se je vključil v slovenski upor, seveda v okviru Osvobodilne fronte, in v februarju 1944 bil aretiran in deportiran v Nemčijo.
Po osvoboditvi se je še z večjo vnemo lotil delovanja, da bi popravili, kar nam je fašizem porušil. Deloval je na kulturnem, gospodarskem in poUtičnem področju in bil trikrat izvoljen v občinski svet. Sicer pa je bil pokojni Pertot prisoten povsod, kjer se je čutila potreba.
Pred hišo žalosti, kjer se je zbrala prava množica pogrebcev, je moški pevski zbor Fantje izpod Grmade zapel žalostinke, nato se je pogrebni sprevod razvil vse do spomenika padlim partizanom na glavnem trgu, medtem ko je nabrežinska godba na pihala igrala žalostinke. Tu sta se poleg župana Bojana Brezigarja pošlo vila od pokojnika še podžupan Caldi v italijanščini, in sicer v imenu socialistične stranke, ter Alojz Markovič v imenu bivših aktivistov in partizanov nabrežinske občine. Od tod je sprevod krenil na pokopališče, kjer so pogrebci zasuli grob s cvetjem. Naj mu bo lahka domača kraška gruda, za katero je Slavko toliko žrtvoval. Svojcem, ženi AvreUji, hčerkama in sinu naše iskreno sožalje.
Aktualna vprašanja na javni skupščini KPI
Jutri ob 18. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 javna skupščina KPI o aktualnih vprašanjih, ki so pravkar v razpravi v poslanski zbornici in v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Govorila bosta evrop^ skl poslanec Rossetti in poslanec Cuf-faro, in sicer o prosti carinski coni v tržaškem pristanišču ter o zakonskem predlogu za razvoj obmejnih območij.
Tajništvo tržaške federacije KPI s posebno noto poudarja velik pomen dejstva, da' je evropski parlament v zadnjih dneh aprila odobril predloge za ovrednotenje pristaniške proste cone in stališče o prioriteti avtocestnih povezav med Jugoslavijo in EGS, kar bo brez dvoma zelo ugodno vplivalo na razvoj Trsta in mednarodne vloge FJK. Posebno priznanje gre zato poslancu Rossettiju, ki je dosegel te rezultate s potrpežljivim posvetovanjem in enotnimi pripravami na družbenopolitični ravni. Politične sile pa morajo sedaj konkretno pristopiti k uresničevanju doseženih rezultatov; nič pa ne bo moč uresničiti z maksimalističnimi nastopi čistega volilnopropagandističnega značaja, kar tačas počenja Lista za Trst, niti z nevarnimi pritiski v mednarodnih odnosih, ki jih skuša uveljaviti tržaška KD v parlamentu
ZAHVALA
Ob smrti in poslednjem slovesu od našega
Ludvika Švaba
smo doživeli izredno človeško bližino in sočustvovanje velikega števila delovnih ljudi, slovenskih in narodnostno mešanih društev, organizacij in delovnih kolektivov, različnih izvoljenih predstavnikov in predstavnikov oblasti.
Za človeško skrb, posebno v zadnjih dneh, se zahvaljujemo družinskemu zdravniku Mirkotu, zdravnikom ter vsemu prizadevnemu osebju Prvega pnevmološkega oddelka bolnice Santorio na Obelisku.
Domačim partizanom VZPI - ANPI, tovarišu Dušanu Lovrihi za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem zbora Vodnik in zborovodji Nacjotu Oti želimo izreči priznanje in hvaležnost za skrbno organizirano prisotnost.
Svojci
Dolina, 4. maja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Mare Danev
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru V. Mirk.
Sin Adi z družino
Prosek, 4. maja 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Ottilie Klinec por. Šuber
in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 4. maja 1986
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ol) izgubi naše drage
Eme Legiše
se iskreno zahvaljujemo župniku Švari, darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku.
Svojci
Prečnik, 4. maja 1986
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, deda in pradeda
Justa Švaba
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremih na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Križ, 4. maja 1986
Godbeno društvo Nabrežina izreka najgloblje sožalje družini Pertot in sorodnikom ob izgubi bivšega godbenika Slavka Pertota.
Zapustil nas je naš dragi
Silvester Žerjal
Pogreb bo jutri, 5. maja 1986, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: družina ter drugo sorodstvo.
Žavlje, Boljunec, 4. maja 1986
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra
Marija Kalc vd. Mezgec
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalujoči: sin Karlo z družino, sestre Zora, Danica, Milka in brat Karlo z družinami.
Bazovica, 4. maja 1986
Vaške organizacije izražajo globoko sožalje Karlu Mezgecu ob težki izgubi drage mame Marije.
Ob težki izgubi drage mame Marije izražajo dr. Karlu Mezgecu in svojcem občuteno sožalje upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolektiv Tržaške kreditne banke.
Ob bridki izgubi drage mame izreka občuteno sožalje svojemu članu Karlu Mezgecu in svojcem Gospodarska zadruga v Bazovici.
Zapustila nas je naša draga mama, babica in prababica
Sabina Guštin vd. Furlan
Pogreb bo v torek, 6. maja 1986, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Proseku.
Žalostno vest sporočajo sin Mirko, hčerki Slava in Marica z družinami ter drugo sorodstvo.
Gabrovec, 4. maja 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Zanka Zobca
Svojci
Boljunec, 4. maja 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se tako lepo poslovili od našega dragega
Slavka Pertota
Najlepša zahvala za občutene besede gre županu Brezigarju, podžupanu Caldiju in tov. Markoviču, nabrežinski godbi in zboru Fantje izpod Grmade ter vsem znancem in prijateljem, ki so našemu dragemu darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gre dr. Sardagni za njegovo pozornost pri lajšanju bolečin našega Slavka.
Žalujoča družina
Nabrežina, 4. maja 1986
MAJENCA 86
in
XXX. občinska razstava domačih vin Dolina
DANES, 4. maja
—	ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: Pihalni orkester BREG iz Doline; NUOVA BANDA COMUNALE iz Precenicca; skupina standardnih in latinskoameriških plesov CLUB DIAMANTE
ob 19.00 slavnostni prihod PARTERJEV in PARTERC sledi PLES z ansamblom HENČEK iz Novega mesta
JUTRI, 5. maja
—	ob 19.30 VIKJ SHOW
—	PLES z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra
TOREK, 6. maja
—	ob 18.00 nastop Pihalnega orkestra BREG iz Doline
—	ob 19.00 slovesno podiranje MAJA
Galerija TORKLA — razstava slikarjev amaterjev iz Brega
SLOVENSKO .STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU
Zaključna uprizoritev sezone 1985-86
ZEMLJA
Zamisel in
koreografija LOJZKA ŽERDIN Izvaja	MAJA BLAGOVIČ
Premiera v sredo, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
V petek, 8. maja, ob 20.30, prvi koncert (red A). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija.
CRISTALLO
Danes, 4. maja, ob 16.30, "Clizia" N. Machiavellija. Nastopata Ave Ninchi in Saverio Moncone, režija Alfredo Bianchini.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Jutri, 5., in v sredo, 7. maja, ob 19.30 ter v soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni, triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. vam Beethovna, y dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka
Jutri, 5. maja ob 18. uri in v torek, 6. maja ob 10. uri: Fant je videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem.
V	torek, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
V sredo, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo.
Srednja dvorana
V	torek, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre — predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	četrtek, 8. maja, Franz Xaver Kroetz "Ne krop ne voda", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG v Kranju ob 19.30.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio d'affari, dram., Jug. 1985, 127'; r. Emir Kusturica; ,i. Moreno de Bartolli, Miki ManojloviČ.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □
FENICE - 16,30, 22.15 II giorno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100'; r. G.A. Ro-mero; i. L. Cardille, T. Aleksander.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore,dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlòndorf; i. Dus-tin Hoffman, Kate Reid.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
EDEN - 15.20, 21.30 Voglie erotiche di una moglie di classe in House Love,
porn. □□
CAPITOL - 16.00, 22.00 Yuppies, kom„ IL 1985, 95'; r. Carlo Vanzina; i. Massimo Soldi, Jerry Cala.'
ALCIONE - 11.00, 22.00 I goonies, fant., ZDA 1985, 111’; r. Richard Donner; i. Sean Astin, Josh Brolin.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Echo Park, kom., 100', Av. 1985, r. Robert Dorn-helm; i. Thomas Hulce, Susan Day.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey
MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell’ oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 L’ ammazza vampi ri, fant., ZDA 1985, 95’; r. Tom Holland; i. Chris Sarandon, William Ragsdale. □'
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
RADIO - 15.30, 21.30 Quella svergognata, porn. nT]
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
VABLJENI!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20 in DRUŠTVO
ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
V torek, 6. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. bo predaval JOŽE MIKUŽ
O ASPEKTIH SODOBNE SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI
Predavanje se povezuje na razstavo 9 slovenskih umetnikov, ki je bila na ogled aprila meseca v TK galeriji.
Danes, 4 maja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah
KONCERT
GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MA TIČE
Na sporedu: Schubert, Lipovšek in Dvoržak.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
KONCERT CERKVENIH DAROVANJSKIH PESMI
danes, 4. maja, ob 16.30 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
mame
s 1901-1^6 x
V petek, 9. maja ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PUST V BOLJUNCU IN V SLOVENIJI
predvajanje filmov Stanota Žerjala o pustu v Boljuncu — predavanje z diapozitivi Naška Križnarja o pustu v Sloveniji
Na ogled tudi razstava slik o pustu.
POUK
HARMONIKE
DIATONIČNA HARMONIKA HARMONIKA
USTNA HARMONIKA (ORGLICE) Lekcije v popoldanskih ali večernih urah so namenjene tako mladim kot starejšim osebam. Informacije in vpisovanje: Združenje UNION: tel.: 61011 - 52355 od 17. do 19. ure (ob sobotah zaprto).
______________izleti________________
KD Rdeča zvezda priredi dne 11. maja enodnevni izlet na Gorenjsko (Radovljica, Kropa, Dražgoše). Vpisovanje pri Silvi Perčič — tel. 040/229264 od 17. do 19. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, skupno pa bo od 5 do 6 ur hoje.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 4. maja
CVETKO
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.15 — Dolžina dneva 14.27 — Luna vzide ob 4.15 in zatone ob 15.43.
Jutri, PONEDELJEK, 5. maja
ANGEL
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb rahlo narašča,brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgio Gimmarini Barsanti, Gianfranco Cerovaz, Alan Radin, Giuliano Zamai, Martina Rodella, Andrea Orsetti, Guglielmo Giotto.
UMRLI SO: 74-letni Giovanni OSS-Pegorar, 94-letna Cristina Ersetti, 93-let-na Maria Colombin, 84-letni Antonio Zorzut, 62-letna Giorgina Valle, 79-letni Teodoro Pipan, 69-letna Maria Kasca, 74-letni Silvestro Žerjal, 79-letna Valeria Karis, 59-letni Elvio Visintin, 61-letni Enzo Civelli, 64-letna Emilia Sardo, 76-letna Alma Schipizza, 90-letna Margherita Gasperazzo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 4. maja 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30)
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje)
(od 13.00 do 16.00)
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia (Milje)
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200-466), BOLJU-NEC (tel. 228-124) - od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 5. maja do sobote, 10. maja 1986 (od 8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 dO 16.00)
Trg San Giovanni 5, Campo San Giacomo 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul Re-voltella 41, Mazzinijev Trg 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Campo San Giacomo 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41, Garibaldijev trg 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev trg (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujneše primere.
(od 20.30 dO 8.30 - nočna služba) Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev trg 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	37	39	6	65	12
CAGLIARI	88	28	52	18	16
FIRENCE	42	79	8	18	75
GENOVA	9	58	6	57	45
MILAN	90	53	23	84	14
NEAPELJ	64	10	47	19	29
PALERMO	82	80	67	43	53
RIM	53	87	32	68	2
TURIN	32	24	12	54	59
BENETKE	79	1	67	14	25
	ENALOTTO				
X 2 X	12 2 2	X	X	2 1	2
KVOTE:
12— 29.564.000 lir 11 —	1.090.000 lir
10 —	93.000 lir
^ ^ 5/ iHsVjJ-36/
TRST Ul Molimi
razna obvestila
Ob štiridesetletnici izhajanja mladinske revije PASTIRČEK priredi Društvo slovenskih izobražencev večer, posvečen temu izrednemu dogodku. Srečanje bo v PETERLINOVI DVORANI, Donizettijeva 3, jutri, 5. maja, ob 20.30.
Vodstvo skavtske organizacije sporoča, da bo današnje jurjevanje za izvidnike in vodnice v župnijskem domu v Nabrežini in ne na travniku pri Devinu. Zbirališče ob 9. uri na trgu v Nabrežini.
čestitke
Včeraj je praznoval DARJO RACMAN svoj praznik. Čestita mu nekdo, ki vedno misli nanj.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine — Prosvetni
dom priredi danes, 4. maja ob 18. uri gostovanje dramskega odseka SKD I. Gruden iz Nabrežine z enodejanko v narečju "KJE JE MEJA?". Režija Igor Malalan.
Vodstvo skavtske zamejske organizacije sporoča, da bo JURJEVANJE izvidnikov in vodnic danes, 4. maja, na travniku pri Devinu. Zbirališče ob 9. uri, zaključek predvidoma ob 18. uri s tabornim ognjem. Vabljeni skavti, starši in prijatelji.
KD Primorsko vabi na proslavo 45-let-nice ustanovitve OF, ki bo v soboto, 10. maja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačko-Ijah. Vabljeni!
__________mali oglasi________________
PRODAM fiat 128 CL, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228352 v večernih urah.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika
—	Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "LED".
PRODAM stanovanje: kuhinja, dve sobi, kopalnica in balkon v Ul. Leopardi 2. Tel. na št. 213—452 od 15. do 18. ure.
PRODAM travnik v Ricmanjih; prodam hišo s kletjo, garažo in centralno kurjavo, tel. na št. 040/281—230 v popoldanskih urah.
ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer.
OSMICO je odprl Frandolič - Slivno 25.
PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837.
PRI DOMJU dajem v najem skladišče, 90 kv. m. Tel. 040/280959.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot. Toči belo in črno vino.
EGON, fotograf, obvešča, da je menjal telefonsko številko. Nova številka je 766649.
PRODAM PANDO 30, letnik '82, prevoženih 32.000 km. Tel. 232-116.
PRODAM seno v balah. Tel. 226445 od 13. do 14. ure.
OSMICO ima v Repnu Emil Purič (Jakopinov).
OSMICO je odprl Venceslav Legiša -Mavhinje.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU,
med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam, 2.200.000 lir. Tel. 224407.
TV AGENCIJA išče TEHNIKA ZA TONSKO SNEMANJE. Pogoji: starost 20-30 let, opravljen vojaški rok, vozniško dovoljenje, tehnično obvladanje električnih elementov, nagnjenost za dinamično in raznoliko delo. Za razgovor telefonirati od 15. do 17. ure na tel. št. 764-832, int. 107.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini.
PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6
-	34137 Trst pod šifro "Zanesljiv".
PRODAM motor benelli 125 kub. po
ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200-236.
KRASNO OMARO 1,95 x 2,95, 5 vrat, 2 ogledala, prodam. Tel. 572-734.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ Prosek 188.
Odbor
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
A*
A
V KNJIGARNAH
^ STANKO VUK
v

predgovor MIRAN KOŠUTA
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA r r u| Montaceli 6 TRST tel (040) t?0O6O
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (I* kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Potovalni urad AURORA
prireja naslednje izlete in letovanja:
24./25. maja na Plitvička jezera. Cena 115.000 lir;
od 31. 5. do 2. 6. na Mali Lošinj. Cena 135.000 lir;
od 31. 5. do 2. 6. na otok Pag in v Zadar. Cena 149.000 lir; letovanje na Malem Lošinju, Krku, v Bovcu in Kranjski gori ter na Rodosu, Kreti, Krfu, Tor-remolinosu, Palmi di Mallorci, Turčiji, Cipru in Tuniziji. Informacije in rezervacije pri AU-RORI v Ul. Milano 20, tel.: 60261.
pomlad
čas
porok
\\
/o/.\
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel.: 0481/777575

draguljarna
srebrnina
ure
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
; ctasncAe.^ ^b)/a darila bom bon i&re
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042

poročno \	darilo
izraz
ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563
PRIMORSKI DNEVNIK 4. maja 1986
□ stran
LC. rai i
10.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: I segni del tempo
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Nedeljska rubrika: TG l una
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto TV, vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
14.00	Domenica in..., vodi Mino Damato
14.30	Športne vesti
15.40	Glasbena oddaja: Discoring
16.20	in 17.25 Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
19.55	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Ellis Island la porta dell'America (r. Jerry London, i. Richard Burton, Faye Du-naway), (4. in zadnji del)
22.00	Športna oddaja: La domenica sportiva
23.35	Dnevnik
23.45	Glasbena oddaja: Musicanotte
j	RAI 2	"1
10.00	Koncert
10.50	Tedenka oddaja: Body Body
11.40	Film: La freccia avvelenata
(groz., ZDA 1936, r. H. Bruce Humberstone)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.00	Film: Non sono un angelo (dram., ZDA 1933, r. W. Ruggles)
16.25	Dnevnik. Studio-Stadio, vmes avtomobilizem
17.50	Nanizanka: Le strade di San Francisco
18.50	Dnevnik - športne vesti
19.00	Nogometno prvenstvo
19.45	Meteo 2 - Vremenska napoved
19.50	Dnevnik
20.00	Športna rubrika
20.30	Nanizanka: Miami Vice squadra antidroga21.25 Informativna oddaja: Mixer
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Oddaja o medicini
23.15	Glasbena oddaja: John Mayall 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
A» RAI 3	|
12.15	Glasbena oddaja: Kantavtorji
15.45	Glasbena oddaja: Discoslalom
14.45	Neposredni športni prenosi: Mednarodni teniški turnir
17.10	Film: Carmen Jones (1954, i.
Harry Belafonte)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja: La domenica è spettacolo
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club
15.40 TV 2: Non sono un angelo
jfer RTV Ljubljana________________
8.55	Poročila
9.00	Otroška matineja: Živ žav - risanke, Benji in Zaks
9.50	Nadaljevanka: Merlin (13. del ponovitev)
10.15	Nadaljevanka: A. Ivanov - Večni klic (16. del)
11.25	Čez tri gore: Mariborski oktet
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
13.50	Nadalj.: Nikola Tesla (9. del)
15.00	Tito, bratstvo in enotnost - prenos
16.00	Dokumentarna serija: Tito, beseda in slika neke dobe (4. del)
16.50	Poročila
17.00	Lipica: Svetovni pokal v konje-ništvu
18.40	Risanka
19.00	Danes. Ko še ne boli
19.30	Dnevnik
19.53 Vremenska napoved
19.55	Propagandna oddaja
20.00	Film: Gandhi (VB 1982, r. R. At-tenborough)
23.05	Športni pregled
23.50	Poročila
ftP) TV Koper___________________
14.30	Dokumentarec: Josip Broz Tito
15.00	Komemoracija ob obletnici smrti Josipa Broza Tita
16.00	Nadaljevanka: Verdi (6. del)
17.30	Risani film: Najmanjša predstava na svetu
18.30	Dok.: Uporaba kompjuterja
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	Nadaljevanka: Sivi dom (7. del)
20.30	Nanizanka: Dossier - Industrijska špijonaža
21.40	Lipica: Svetovno prvenstvo v dresuri
22.30	Gledališka predstava: Carneo Theatre (3. del)
23.45. Dokumentarec: Pogled na svet
Ob 20. uri EUROTV: Jane in Micci
[jjj CANALE S __________
8.50 Nanizanka: Alice
9.15 Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Napoved programov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20 Aktualna oddaja: Punto?
13.30	Zabavni spored: Buona domenica, vodi Maurizio Costanzo, vmes 14.30 nanizanka Ora-zio, 17.00 informativna oddaja Forum, 19.00 nanizanka
20.30	Nadaljevanka: Olocausto (r. M. J. Chrom-sky, i. M. Moriarty, M. Streep, J. Woods - 1. del)
22.40 Posebna oddaja: I Pre-miatissimi
23.00	Informativna oddaja: Monitor
24.00	Punto 7 (ponovitev)
1.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
L RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: Strega per amore
9.00	Film: Come le foglie (dram., It. 1943, r. M. Camerini, i. I. Miranda, N. Besozzi)
10.20 Film: La furia umana ( dram., 1950, r. R. Walsh, i. J. Cagney, V. Mayo)
12.00	Kmetijska oddaja: Campo aperto
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Annette, Il tulipano nero, Mimi
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pelle in 18.20 Cassie and Company
19.15 Napoved programov: Retequattro per voi
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Zabavna oddaja: W le donne, vodita A. Giordana in A. Lear
22.40 Nanizanke:	Mash,
23.10 Masquerade, 24.00 Ironside, 0.50 Mod Squad in 1.40 Alfred Hitchcock presenta
f|) ITALIA 1
8.30 Otroška oddaja - Bim bum barn
10.30	Košarka: Prvenstvo NBA
12.00	Nanizanka: Manimal
12.45 Športna rubrika:
Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Nanizanke: Legmen, 17.00 La banda dei sette, 18.00 I ragazzi del computer
19.00	Risanka
20.30	Zabavna oddaja: Drive In
22.20 Glen Falls: Srečanje v boksu: Mike Tyson -James «Quick» Tillis
24.00	Nanizanke:	Strike
Force, 0.50 Cannon in 1.40 Quincy
telepadova
12.30	Rubrika: Trgovina in turizem
14.00	Film: Tutto Totò
15.00	Film: Non sei mai stata così bella (kom., 1944, r. W. Seiter, i. R. Hay-worth, F. Astaire)
16.30	Nanizanki: Brett Ma-verick in 17.30 I giorni del furore
18.30	Risanka: Gli orsetti del cuore
19.00	Risanka: Sport Billy
19.30	Risanka: Black Star
20.00	Risanka: Jane e Micci
20.30	Film: Quattro passi sul lenzuolo (Ijubez., 1980, r. J. Smight. i. S. Mac
Laine, J. Coburn, S. Sarandon)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Primo piano
24.00	Film: Il figlio di Djan-go (vestern, 1968)
PTELEFRIUL1
13.30	Informativna oddaja: Udine, la 2. circoscrizione centro-est
14.30	Kviz: Giochi in famiglia
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
19.30	Športne vesti
20.30	Film: Gli uomini della terra dimenticata dal tempo (kom., r. K. Con-nor, i. P. Wayne, D. McClure)
22.30	Film: Psych-out, il velo sul ventre (dram., r. R. Rush, i. J. Nichol-son, D. Stockwell
0.30 Svetovne vesti
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Radijska pripoved; 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 20.00 Zaključek programov.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 —8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke: Moj prijatelj sivi volk; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.45 Zvoki godal; 15.30 Medigra; 15.40 Mešani pevski zbor Obala iz Kopra; 16.05 Posebna oddaja; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Radijska igra: Zavetje; 18.42 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 V nedeljo zvečer; 22.20—24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 0.05- 4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Otvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30—17.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Jutranja glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 8.45 Siamo tutti nel pallone (ponovitev); 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00—6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji "; 12.30 Oddaja Slovenskega kulturnega društva Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja, vsi športni rezultati in direktni prenosi Jadranovih tekem.
jutrišnji televizijski in radijski sporedi
c —
LÉ,: bai i__________________________
11.00	Nanizanka: Eleonora (4. del)
H.30 Nanizanka: Pronto avvocato -
Una difficile eredità
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zab. odd.: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.35	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Inf. odd.: Di paesi di città
16.00	Informativna oddaja: Il manager
16.30	Športna oddaja: Lunedì sport ir.00 Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magic!, vmes ri-sanka L'ispettore Gadget
18.00	Inf. odd.: L'ottavo giorno
18.30	Aktualnosti: Italia sera Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: La finestra sul cortile (akcij., ZDA 1954, r. A. Hitchcock, i. James Stewart, Grace Kelly,
22.25 ET-'»
2.35	Dnevnik. Posebna oddaja
23.35	Dnevnik
# RAI 2
11.55	Zabavni program: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. C'è da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Inf. odd.: Tesori dei faraoni
16.30	Otroška oddaja
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Aktualnosti: Oggi e domani
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Inf. odd.: Di tasca nostra
21.25	Gledališka predstava: Casa di bambola (r. G. Serra, i. O. Piccolo, G. Gavina, S.Rubini)
22.20	Dnevnik
22.30	Casa di Bambola (2. del)
23.40	Inf. odd.: Protestantizem 0.10 Dnevnik
0.20 Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. A. Mayo, i. Tyrone Power, Anne Baxter)
A RAI 3________________________^
11.35	Mladinski nogometni turnir
12.20	Posnetek mladinskega nogometnega turnirja
13.05	Športna odd.: Olimpijski prvaki
13.15	Nadaljevanka: Bratje Karamazov (1. del)
14.15	Tečaj ruskega jezika
14.45	Tečaj francoskega jezika
15.15	Glasbena oddaja: Voglia di musica, solist violinist Uto Ughi
16.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.10	Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Raccontiamo le città
20.30	Zabavni spored: Che fai, ridi?
21.30	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: La macchina del tempo
22.20	Športna oddaja: Il processo del lunedì, vodita Aldo Biscardi in Paola Perissi
23.25	Dnevnik
RTV Ljubljana____________
9.00	Zrcalo tedna
9.20	Dokumentarna oddaja: Cukrarna
15.45	Teletekst RTV Ljubljana
16.00	TV mozaik - ponovitev
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Moj dedek je bil partizan (2. del)
17.50	Nanizanka: Na kčrko, na kčrko (2. del)
18.20	Ljudska glasbila iz Makedonije: G ajde
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Nadalj.: Vihre vojne - ameriška nadalj. (16. del)
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Aktualno
21.40	Glasbeni večer: Slovenski glasbeni dnevi
22.30	Dnevnik
22.45	Teletekst RTV Ljubljana
pl*| TV Koper___________________
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanke: Uboga Klara
15.10	Oddaja o medicini
15.45	Koncert z Oliverjem Mandičem
16.30	Otroški program
18.00	Oddaja o medicini
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji:
VIDEM — O delovanju Zveze slovenskih izseljencev TRST — Pokrajinski kongres KD PARIZ — Začetek razstave »Znanstvena vizija — Trst 2000«
TRST — Kriza SSG DOLINA — Majenca DOMJO — Glas harmonike TRST — Jazz koncert Gila Evansa
19.30	TVD Stičišče
20.30	Športni pregled
21.00	Film: Sindikat morilcev
22.15	Film: Sindikat morilcev (2. del)
23.15	Kranj: Festival etnološkega in ekološkega filma
JSL CANAI
6-30 Nanizanke Fio, 9.20 L 1A „ _ Americane I0.15 Nadaljeva 11 ™ ral Hospite 11.00 Kvizi: Faci fare, 11.3'
11 pranzo < iJ.30 Nadaljevi ri, 14.25 Pini, 15.2( ic mondo 16.15 Nanizank Hazzard t7.30 Mladinsk 18.00 Nanizank 1H,n co Arnold 8-30 Kviz: Ces }q'9° Nanizank
1983, r. A. Cele:
23.00	šporTni
24.00	Filmske 0.30 Nanizar
New Yo
Ubò1___
8.30 Naniza amore
9-40 Naniže
10 00 SKS
meo (d
Cukor, i. N. Shearer, L. Howard)
11.45	Informativna oddaja
12.15	Nanizanka:
Bravo Dick
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Un solo grande amore (kom., 1973, r. G. C. Hill, i. O. Muti, L. Bosè)
17.50	Nanizanka:
Lucy Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Film: Il mondo nelle mie braccia (pust., 1952, r. R. Walsh)
22.30	Filmske novosti
23.00	Nanizanke:
Mash, 23.30 Mai dire si, 0.20 Ironside, 1.10 Mod Squad
f|) ITALIA 1____________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donnabionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help
14.15 Glasbena oddaja
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Hello Spank
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce Memole
20.30	Nanizanki: Magnum PI, 21.25 Simon & Simon
22.20 Rubrika: Controcorrente
23.05 Film: Malou (dram., 1981, r. I. Meerapfel) 0.50 Nanizanki: Cannon, 1.40 Strike force
"jnpM TELEPADOVA ^
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke:
Calvin, Lamù, Peline story, Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Sbirro, la tua legge è lenta... la mia no! (krim., 1979, r. S. Massi)
22.30	Naniz.: Nero Wolfe
23.30	Film: Louis De Funes e il nonno surgelato (kom., 1970, r. E. Moli-naro)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
Lt TELEFRIULI
8.30 Sejem: Si o no
12.25 Dober dan, Furlanija
12.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
13.30	Nogomet: Triestina -Empoli
15.30	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Special
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Dnevnik
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
17.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.00	II caffè dello sport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	II caffè dello sport ( 2. del)
23.15 II caffè dello sport (ponov.)
23.45	Fatti e commenti (ponov.)
23.55 II caffè dello sport (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba, 13.20 Zborovska glasba: Primorska poje; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; 15.00 Mladinski pas: Glasbene pravljice. Nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 8.00 Jutranji spored; 8.05 Aktualni
problemi _ marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.30- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Janeza Kalška; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 . Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorska poje '86.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 1130 Na prvi strani; 12.00—14.30 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45—18.30 Glasbena oddaja; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Tedenski športni komentar, vodi Franko; med oddajami podnevi in ponoči, glasba.
Z zadnje seje sovodenjskega občinskega sveta
Težavam in zaprekam navkljub bo kmalu zgrajena nova cesta na Vrhu
Na cast prazniku OF
V torek v Kulturnem domu predstavitev Babičeve knjige
V občinskem svetu v Sovodnjah je bila na zadnji seji daljša razprava o gradnji občinske ceste na Vrhu, ki bo povezovala zaselek Cotiče z zaselkom Devetaki, mimo kulturnega in športnega središča. Dela so v zastoju, kakor je bilo slišati na seji, ker z dvema lastnikoma ni bilo mogoče skleniti sporazuma o odstopu zemljišča, ki je potrebno za razširitev ceste, kljub temu, da je bila s strani upraviteljev vložena vsa dobra volja in pripravljenost upoštevati želje in predloge zainteresiranih.
Spričo takega položaja in ker z nadaljevanjem del — na preostali trasi so bila namreč že opravljena glavna zemeljska dela — ni mogoče odlašati v nedogled, je občinski odbor sprejel odločitev, da se izdela varianta k prvotnemu izvršilnemu načrtu. Varianto je po hitrem postopku občinski odbor že tudi odobril in v istem dokumentu tudi sprejel sklep za uradno zasego zemljišča.
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sklep ožjega odbora (št. 49 z dne 1. aprila 1986) predložen v ratifikacijo. In prav ob tej priložnosti se je v svetu sprožila razprava. Pravza-
prav jo je sprožil načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, ki je dejal, da se ne strinja s prisilnim postopkom za razlastitev, ki ga je istočasno z odobritvijo variante k načrtu sprejela občinska uprava. Zahteval je pojasnila, ki mu jih je župan Primožič v zelo izčrpni obliki tudi posredoval in obenem nakazal tudi, da je z lastnikoma, pred uradnim zasegom, še zmeraj mogoč sporazum. Ni pa mogoče še naprej odlašati z izvedbo del.
Ob glasovanju za ratifikacijo sta se predstavnika SSk vzdržala. Podobno stališče sta zavzela tudi ob glasovanju, nekoliko kasneje, ko se je bilo treba izreči o predlogu ožjega odbora glede porazdelitve zazidalnih parcel v obrtniški coni v parcele, ki se bodo odstopale v izključno last in v parcele, ki se bodo odstopale s tako Imenovano pravico do izrabe. Načelnik svetovalske skupine SSk je predlagal, naj bi odločanje odgodili, ker da še ni zaključen postopek glede odkupa zemljišč. Odgovoril je načelnik svetovalske skupine Liste občinske e-notnosti Butkovič ter dejal, da bi od-goditev pomenila samo novo zapreko v postopku realizacije. Predlog Čer-
niča je občinski svet zavrnil z večino glasov, takoj zatem pa je bilo na vrsti glasovanje o predlogu odbora. Predlog — vse zazidalne parcele na prvem območju obrtniške cone se bodo odstopile v izključno last — je bil odobren z večino glasov. Vzdržala sta se predstavnika opozicije.
Nagrade dijakom jutri na pokrajini
V pokrajinski palači bodo jutri, ob 10.30 nagradili dijake in njihove šole. Gre za dijake, ki so sodelovali na natečaju ob 33. evropskem šolskem dnevu.
Obvestilo SDGZ
Vsi člani, ki se poslužujejo u-slug SDGZ Gorica, naj se nemudoma telefonsko javijo v pisarni združenja (tel. 32844) zaradi važnih obvestil v zvezi s prijavo dohodkov za Idto 1985.
V	teh dneh se na razne načine spominjamo na nekaj najsvetlejših dni naše sodobne zgodovine: na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda pred 45 leti in na osvoboditev izpod nacifašističnega jarma pred 41 leti.
V	okvir teh praznovanj sodi tudi gorička predstavitev knjige Branka Babiča »Odmevi«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v torek, 6. maja, zvečer, ob 20. uri.
Babičeva knjiga je izšla konec lanskega leta pri Založništvu tržaškega tiska (natisnjena je bila v gorički tiskarni Grafica Goriziana). V njej je Branko Babič, znani partizanski poveljnik in povojni politični voditelj slovenskega naprednega gibanja na Tržaškem, zbral vrsto pripomb na i-talijansko zgodovinopisje o dogajanju v naši deželi tako med narodnoosvobodilno vojno kot v povojnem obdobju. Babičevo pisanje je znano. Kritično ocenjuje preveč »italijansko« o-pisovanje dogodkov, tako s strani desničarjev kot levičarjev. Ti se skušajo opravičiti za svoje odločitve med zadnjo vojno in trdijo, da so vodili samostojno politično akcijo ter da niso sledili poveljstvu slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v vojnih letih. Babičeva knjiga je vzbudila veliko zanimanja. Prepričani smo, da
bo tako tudi v Gorici. To bo brez dvoma še en dokaz navezanosti naših ljudi na tradicije narodnoosvobodilnega gibanja. Avtor bo prisoten na torkovem večeru. Predstavil ga bo mag. Boris Gombač, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani.
GLASBENA MATICA GORICA
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE IZ TRSTA
ŽARKO HRVATIČ violina
ALEKSANDRA PERTOT violina PAVEL OTA viola
PETER FILIPČIČ violončelo
KULTURNI DOM — GORICA Sreda, 7. maja 1986, ob 20.30
čestitke
Jutri slavi v Doberdobu svoj 80. rojstni dan VERONIKA JARC. Ob njenem prazniku ji vse najlepše voščijo otroci z družinami.
JUTRI V DOBERDOBU ZAČETEK DELOVIŠČA ZA BREZPOSELNE
Tudi v Gorici zaskrbljenost zaradi jedrskega okuženja
V ponedeljek bo steklo v Doberdobu drugo delovišče za brezposelne. Po uspelem lanskoletnem poskusu, bo tokrat obsegalo 127 dni za 10 oseb, to je skoraj dva meseca manj od prvotnega. Medtem ko so prej očistili več občinskih poti, bo sedaj na vrsti ureditev šolskih poslopij, športnega središča in drugih občinskih objektov. Zaslužek ostaja nespremenjen; 13 tisoč lir dnevnice iz državnega sklada, ob koncu pa še 5 tisoč dnevnik lir prispevka občinske uprave. Ta strošek bo skupno z materialom in orodjem krepko obremenil občinski proračun. Težave z zaposlovanjem pa narekujejo prvenstveni posegi v to smer.
Na zadnji občinski seji je bil go-
SLOVENSKO STALNO „ „
’ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Jutri, 5. maja ob 20.30.
vor tudi o sečnji drv ob Doberdob-skem jezeru. Vprašanje je sprožil svetovalec Karlo Ferletič. Tožil je, da pogostoma lastniki zemljišč ob vodi očistijo parcele do golega. Brez vsake odgovornosti posekajo rastlinje, ki nudi hrano in zavetišče vedno redkejšim živalim. Predvsem bi se morale ohraniti rastline, ki rojevajo užitne divje sadeže. Pri vsej dobri volji bo ta predlog moral počakati na izdelavo in odobritev načrta, ki bo v tipičnih predelih določal tudi zaščito rastlinja.
Konec aprila je nehal delovati tajniški konzorcij z Zagrajem, tako o-staja trenutno občina Doberdob brez tajnika. Odhajajočemu Lučanu Kumarju se je župan Mario Lavrenčič toplo zahvalil za vse opravljeno delo. Tajniku se je zahvalil tudi predstavnik SSk v občinskem svetu Maks Gergolet, ki je obenem izrazil nezadovoljstvo nad odgovorom, ki mu ga je pismeno posredoval župan v zvezi s polemiko o pogrebu pusta Lo-vreta.
Občinski svet je soglasno odobril pravilnik protipožarne službe, ki bo delovala pod nadzorstvom občinske uprave.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
Navzlic zagotovilom odgovornih organov, da nivoji radioaktivnosti ne predstavljajo takojšnje nevarnosti za zdravje, je tudi na Goriškem opaziti večjo zaskrbljenost zaradi posledic jedrskega sevanja, previdnostni u-krepi, ki jih je z odlokom določilo ministrstvo za zdravstvo, namreč zadevajo vsakogar. Prvi so se včeraj že ob pol sedmih mobilizirali mestni stražniki, ki so navsezgodaj blokirah prodajo solate in druge sveže listnate zelenjave na obeh mestnih tržnicah. Še preden je prefektura posredovale ministrski odlok so policaji obiskali vse markete in zelenjavne trgovine. Prodajo je včeraj po Gorici nadzorovalo 9 policajev. Glede svežega mleka — prodaja je dovoljena, ne smejo ga pa uživati otroci do 10. leta in nosečnice, so poostrili nad-zorsto nad menzami, ki oskrbujejo večje skupnosti, kot so šolske menze, bolnišnice, vojašnice.
Nadzorstvo so poostrili tudi na meji, kjer velja prepoved uvoza živali iz držav vzhodne in srednje Evrope in tudi iz Jugoslavije. Prepoved zadeva vse živali, vključno kokoši, ki jih navadno prodajajo kmetice pred tržnico. Na tovornem postajališču so večkrat posegli gasilci, da bi izmerili stopnjo radioaktivnosti na tovornjakih, ki so privozili z vzhoda, toda podatkov o izmerjenih stopnjah nam
niso hoteli posredovati.
Nasploh so odgovorni organi zelo skopi z informacijami. Na večkrat postavljeno vprašanje o točni stopnji radioaktivnosti nismo dobili točnega odgovora, ne pri gasilcih ne pri civilni zaščiti, pač pa so nam oboji ponavljah, da zaenkrat ni neposrednih nevarnosti, čeprav je stopnja okuženosti včeraj še rahlo naraščala.
»Ukrepi so samo varnostnega značaja,« nam je povedal odgovorni za civilno zaščito na Prefekturi polk. Zilli. »Glede stopnje okuženosti ne dajemo številk, da ne bi po nepotrebnem plašib ljudi. Stopnja okuženosti v zraku je neznatna, pač pa se je zaradi poleganja prahu in zaradi ro se precej povečala pri tleh.« Kakšni pa so nasveti za ljudi, ob že sprejetih ukrepih? Varnejše je biti doma, kot pa na odprtem, pravijo pri civilni zaščiti, izogibati pa se je treba hrani, predvsem zelenjavi, ki je neposredno podvržena atmosferskim, vplivom. Kaj pa, če dežuje? »Ne sibte me z vprašanji, ki nanje nisem pristojen odgovarjati,« je dejal polk. Zil-Li, dal pa nam je razumeti, da bi se povečala okuženost na tleh.
Mnogi so te dni v lekarnah iskali jodove tablete, ki pa jih v Gorici ni. Samo nekatere lekarne so razpolagale z jodovimi kapljicami, ki so takoj pošle.
Pri Mirnu eksplodirali granati najbrž iz prve svetovne vojne
BLIZU POL MILIJARDE PLEN ROPA V TRŽIČU
Prebivalce Mima in okoliških vasi je v petek, nekaj minut po sedmi uri prebudila močna eksplozija, takoj zatem pa se je z območja Del dvignil visok steber črnega dima. Do eksplozije je prišlo na kraju, ki mu domačini pravijo Na Grivah, na strmi polici, kjer se goriška ravnica strmo spušča proti strugi Vipave. Pribhžno pol ure zatem je prav tam odjeknila še ena eksplozija.
Kaj se je točno zgodilo, zaenkrat še ni znano. Najbolj verjetno se zdi, da sta eksplodirala topovska izstrelka, zakopana v zemlji. Na kraju, kjer je namreč prišlo do eksplozije, so mirenski mladinci na predvečer prvega maja, tako kakor delajo že dolgo let, zakurib velik kres. Ob tem se je sprožila ogromna vročina, ki se je razširila v ozračje, ki pa je počasi segrela tudi precej globoko plast zemlje, kjer sta bila nevarna naboja. Na srečo sta eksplodirala z več kakor enodnevno zamudo. Lahko si mislimo, kakšne bi bile posledice, če bi prišlo do eksplozije 30. aprila zvečer, ko je bilo okrog kresa nekaj deset mladih...
Starejši prebivalci Mima vedo povedati, da je bilo Na Grivah (dokler se fronta ni premaknila) več zaklonišč in skladišč municije, saj je bil kraj razmeroma varen pred italijanskim obstreljevanjem. Nekaj nevarnega materiala je najbrž ostalo še v zemlji in je, kakor dokazuje prav zadnji primer, še zmeraj potencialno nevaren.
• Zaradi kratkega stika ob vžigu motorja se je predsinočnjim na Trgu sv.
Antona v Gorici vnel volvo, last Andreja Kosiča. Posegli so gasilci, ki so v kratkem zadušili ogenj.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
Mešani zbor »Lojze Bratuž« Gorica
priredi
koncert
motetov in slovenske sakralne glasbe
v četrtek, 8. maja 1986, ob 20.30, v Župnijski cerkvi v Števerjanu.
Dirigent Stanko Jericijo
Inventar je še v teku, toda policija ocenjuje, da so štirje roparji, ki so v petek popoldne vdrli v zlatarno Černigoj v Tržiču odnesb plen v vrednosti skoraj 500 mibjonov lir. Lastnika, prodajalke in kliente so roparji pod grožnjo orožja zaklenib v gornje nadstropje, kar jim je omogočilo povsem miren beg, ne da bi se kdo na cesti sploh zavedal, kaj se dogaja. Preiskovalna akcija je stekla nekaj minut kasneje, ko se je 71-letni lastnik Anton Černigoj osvobodil in obvéstil policijo, toda o roparjih ni bilo sledu. Nihče ni niti znal povedati v kakšnem avtomobilu so se odpeljab.
Preiskovalci zaenkrat nimajo dosti konkretnih podatkov. Po vsej verjetnosti gre za izvežbano skupino (obnašah'so se dokaj odločno) in za ljudi, ki niso iz naših krajev (po južnjaškem naglasu sodeč). Poleg opisa prisotnih v zlatarni je to tudi vse, s
čimer razpolagajo preiskovalci.
Anton Černigoj, Slovenec, po rodu z Vipavskega, je lastnik najbolj luksuzne zlatarne v Tržiču. V prejšnjih letih je bil že večkrat žrtev vlomov in poskusov ropa. Prav zaradi tega pa ni bil zavarovan, saj so zavarovalnice zaradi povečane nevarnosti tatvine zahtevale tako velike vsote — je povedal Černigoj — da bi ga v nekaj letih več stalo zavarovanje, kot pa bi lahko bil oškodovan pri ropu ah tatvini.
razna obvestila
Kmečka zveza nudi v svojem uradu v Ul. Malta 2 v Gorici vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev št. 740 za prijavo davkov, od ponedeljka, 5. maja dalje, vsak delavnik ob 8.30 do 13. in od 15. do 17.30.
Sekcija VZPI Jami je - Dol vabi na piknik v naravi v nedeljo, 11. t. m., ob 14. uri pri Sabličih. Vsakdo naj prinese s seboj za pod zob.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 10. t. m., izlet v Domžale na koncert pevskih zborov upokojencev. Nastopa tudi gori-ški zbor. Odhod v jutranjih urah iz Gorice, kosilo v Kamniški Bistrici, popoldne ogled arboretuma v Volčjem potoku. Prijave v torek, 6., in sredo, 7. t. m., od 10. do 12 ure na sedežu in pri poverjenikih. Omejeno število mest!
Danes slavje v Števerjanu
V	Števerjanu se danes iztekajo prvomajski prazniki, ki trajajo že več dni. Zjutraj bo na poti med Števctrjanom in Gonjačami že sedmi pohod. Odhod bo izpred spomenika padlim na Trgu Svobode v Števerjanu ob 9. uri. Cilj bo v Gonjačah.
Popoldne bo v Dvoru veselica. Kot gost nastopi skupina latinsko - ameriških plesov iz Nove Gorice. Kasneje bo seveda ples. Deloval bo dobro založeni bife.
V	kletnih prostorih v Dvoru pa je še danes odprta razstava briških vin iz Števerjana in z Oslavja.
Pravijo, da bo danes vreme sončno in toplo. To je prav primemo za izlet v Števerjan.
____________kino_______________
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »L’aquila d’acciaio«.
CORSO 15.30—21.30 »La mia Africa«.
VITTORIA 16.00—22.00 »Fremito d’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Piramide di paura«.
COMUNALE Danes zaprto.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 17.00, 21.30 »Cinger e Fred«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 »Življenje pod vprašanjem«; 20.00 »Ključ«.
DESKLE 17.00—19.30 »Karate Kid«.
prispevki
Za kulturno in športno središče na Vrhu sta darovala Ludvik in Cilka Cotič (Vrh 62) 100 tisoč lir in NN 50 tisoč br. Ob obletnici smrti staršev darujejo Nada, Vanda in Vilma 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori.
V	spomin na mamo daruje Wilma Bregant 20 tisoč lir za Kulturno društvo Andrej Paglavec.
Namesto cvetja na grob Emila Cingerli j a daruje Kmečko društvo v Štan-drežu 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Alenke Černič daruje učno osebje osnovne šole Alojz Gradnik 120 tisoč br za dekliški zbor v Števerjanu.
Namesto cvetja na grob Angele Ferletič vdove Jelen iz Doberdoba, matere člana zbora Jezero in odbornika Mladosti Jožefa, darujeta društvi 100 tisoč lir v sklad za popravilo prosvetnega doma.
V	spomin na Jožico Smet darujejo Kristina, Pepca in Gizela z Oslavja 60 tisoč Mr za Kulturno in športno društvo Naš prapor.
Namesto cvetja na grob Sonje Škerk darujeta Cvetka in Tonči Komac 30 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk.
Gizela in Milka Mikluš darujeta namesto cvetja na grob Emila Miklu-ša 15 tisoč lir za Dijaško matico v Gorici.
V	spomin na Sonjo Škerk darujeta Ebca in Jože Gorkič 50 tisoč lir za dijaški dom Simon Gregorčič.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 11. uri Renato De Savorgnani iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 14. uri Helena Vižintin vd. Butkovič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopabšče v Sovodnjah.
T	Za vedno nas je zapustila
*	naša draga
Helena Vižintin vd. Butkovič
Žalostno vest sporočajo hčeri in sin z družinami ter ostali sorodniki-Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 14.30 v cerkvi v Sovodnjah.
Sovodnje, 4. maja 1986
Lansko poslovanje kreditnih zavodov
. Optimizem je v bankah doma upanje v še boljše uspehe
Optimizem je v bankah doma. Nič čudnega, saj v bankah iz leta v leto beležijo porast hranilnih vlog, istočasno je ta višji od inflacijske stopnje. To pomeni, da ljudje povprečno zaslužijo več kot porabijo. Optimizem pa mora biti zmeren in umerjen. Tudi tega se v bankah zavedajo. To predvsem zaradi tega, ker jim denar ostaja, ne da bi kdo po njem segal, da bi z novo investicijo pripomogel k razvoju domačega gospodarstva. Tu pa se odraža kriza našega gospodarstva.
Ko smo v zadnjih tednih poslušali Poročila predsednikov upravnih odborov na občnih zborih slovenskih kreditnih zavodov na Goriškem, smo čutili, da so upravitelji zadovoljni, da jih Pa še vedno skrbi premajhna zavzetost gospodarskih operaterjev, da bi investirali v nove ali posodobljene obrate. Denar, naložen v bankah, se premalo uporablja v podporo domačemu gospodarstvu. Banke ga morajo seveda investirati. Zaradi tega kupujejo državne zadolžnice, delnice večjih finančnih družb. V zadnjem času so prišla v modo tudi vlaganja v skupne sklade. Seveda v to ne investirajo le banke. Po bankah se v to finančno življenje vključujejo tudi posamezniki, ki hočejo ne le na varno shraniti svojega denarja, marveč dobiti zaslužek z riskirano investicijo. Tega so se lotili tudi Pripadniki naše narodnostne skupnosti- Zakaj ne, saj taka investicija prinese zaslužek, ki je večji od bančnih obrestnih mer.
Slovenski kreditni zavodi na Goriš-, kem, Kmečka banka, ter posojilnici v Doberdobu in Sovodnjah so ob koncu lanskega leta razpolagali z več kot 92 milijardami lir. Toliko denarja so jim zaupali varčevalci. V primerjavi z letom prej je posojilnica v Doberdobu Povečala hranilne vloge kar za 28 odstotkov. V Sovodnjah so hranilne vloge povečali za 21 odstotkov, pri Kmečki banki pa za 19 odstotkov. Če pogledamo, koliko je to v denarju, bomo ugotovili, da so v Doberdobu imeli za dve milijardi hranilnih vlog več kot v prejšnjem letu, v Sovodnjah za več kot 1.600.000.000 lir, pri Kmečki banki pa kar za 12 milijard lir več.
Kam z vso to maso denarja? Trgov-C1’ obrtniki, industrijci pri nas investimi o malo. Trgovci, nekateri trgovci, so obrate posodobili že v letih booma jugoslovanskih turistov, ko so ti prina-sali v Gorico veliko denarja. Marsika-trgovec pa je kljub obilnim za-®tužkom pustil trgovino takšno, kakr-sna je bila pred desetletji, ko so bili zaslužki majhni. Obrtniki so v glavnem sodelovali z večjimi industrijskimi obrati. Seveda sodelujejo še vedno. Marsikatera večja tovarna je zaprla vrata. Druge delajo manj kot nekoč.
Zaradi tega je tudi manj dela za obrtnike. Ti niso zagotavljali le servisov, marveč skrbijo tudi za izdelavo nekaterih izdelkov, ki jih potem v tovarnah vgradijo v večje stroje. Ker je dela zmanjkalo, se je moral marsikateri obrtnik preusmeriti in poiskati nove naročnike. S prodajo pa ni vse lahko. Zaradi tega pa je tudi manjša potreba obrtnikov po posodobitvi delavnice. Zaradi tega tudi manj povpraševanja po denarju.
Zaradi krize, ki je zajela Goriško, je vse manj zaposlenih. Zaradi tega tudi manjša zahteva po gradnji stanovanj. Kdor je imel možnost, si je poiskal po-stanovanjski zadrugi posojilo dežele. Kljub temu pa je stanovanjska gradnja danes draga stvar. Zaradi tega tudi zmanjšanje povpraševanja po dolgoročnih stanovanjskih kreditih. Bolj se je to izplačalo v letih inflacije.
Seveda ne smemo samo tarnati. Inflacija je v Italiji premagana. Vsi znaki kažejo, da bo konjunktura letos in v prihodnjem letu še boljša. Vse kaže, da se bodo obrestne mere še zmanjšale. Zaradi tega bo lažje vzeti posojilo. To velja in bo še veljalo predvsem za obrtnike, kmete in trgovce. Še posebej, če vemo, da imajo vse te kategorije možnost dobiti posojila pod ugodnimi pogoji, izkoriščajoč razne deželne in državne kredite. O vseh teh pa je moč izvedeti tudi na slovenskih kreditnih zavodih pri nas. Vsi se namreč poslužujejo teh deželnih ali državnih kreditov za razne gospodarske operaterje: Kmečka banka tudi v sodelovanju z deželnim konzorcijem ljudskih bank; posojilnici v Doberdobu in Sovodnjah pa v sodelovanju z deželno zvezo kmečko-obrtnih posojilnic.
Prav tako bo najbrž zaživela gradbena dejavnost. V kratkem bo namreč pričel veljati nov deželni zakon, upoštevajoč katerega bodo lahko lastniki hiš dobili denar za obnovitev starih, marsikdaj že dotrajanih stavb. Za vse to bodo skrbeli tudi naši kreditni zavodi.
Slovenski kreditni zavodi na Goriškem delujejo po sili razmer v omejenem teritoriju. Vendar pa so že pokazali voljo in sposobnost, da pogledajo tudi drugam. Med klientelo imajo kar veliko italijanskih gospodarstvenikov. To je znak, da naše banke uživajo zaupanje. Vemo, tudi to je bilo povedano na občnih zborih, da imajo v načrtu odprtje novih poslovalnic. Ko bo to uresničeno, bodo dane možnosti za nadaljnji razvoj ne le bančnih zavodov, marveč celotnega manjšinskega in, širše gledano, celotnega gospodarstva Goriške.
MARKO WALTRITSCH
Prvi samostojni koncert Sovodenjskih deklet
Vokalna skupina Sovodenjskih deklet se bo v petek, 9. t. m., s pričetkom u.30 predstavila v Kulturnem domu v Sovodnjah s prvim samostojnim koncer-°m- Skupino sestavljajo dekleta, ki so se pred štirimi leti združila predvsem zaradi ljubezni do slovenske besede in veselja do petja. Sovodenjska dekleta so Pridno vadila pod vodstvom Sonje Pelicon in se s trdim in vztrajnim delom Povzpela z ravni vaškega zborčka na raven skupine, ki je pripravljena in Posobna nastopati tudi na važnejših prireditvah, pred zahtevnejšim občin-stvom.
Tokrat so se odločile za samostojen nastop pred domačim občinstvom s oncertom, ki ga posebej pripravljajo s pomočjo režiserja Janeza Starine in recitatorjev. »Kaj ti je, deklica...« je naslov koncerta slovenskih nani nii- Pesm*- Pravzaprav pa ne bo šlo zgolj za koncert, pravijo pri KD Sovod-nlf . Prireja večer, ampak za praznik slovenske bes'ède, praznik izročil in o Varjanja slovenskega naroda. Slo bo torej za kulturni dogodek, na katerega Pnzarjajo in vabijo vse, ki jim je pri srcu slovenska narodna pesem.
Agromorkel
GORICA
Ul. Favetti 5 - Telefon: (0481) 84741
TRAKTORJI
VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — T a E ~ ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI
stroji.
POSEBNI POPUSTI
^aši kmetijski stroji so posebej primerni za delo na kraških poljih.
PRIZNANO MEDNARODNO f! isji HOIV^
S.R.L.
GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 20-787, 20-866
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO prevoz vsakovrstnega blaga
			
BILANCA 77. poslovne dobe — 31. decembra 1985			
AKTIVA		PASIVA	'
— Blagajna	590.394.409	— Hranilne vloge	46.507.527.924
— Banke	22.126.218.203	— Tekoči računi	26.970.161.966
— Vrednostni papirji	27.369.075.279	— Dopisovalni T/R bapk	3.294.175.132
— Udeležbe	305.966.687	— Cedenti menic	*	
— Posojila	21.649.385.821	in dokumentov na inkaso	6.296.631.192
— Nepremičnine	1.674.749.101	— Razni upniki	2.583.501.863
— Oprema in stroji	707.914.943	— Skladi knjigovodskih odpisov	610.033.294
— Menice za vnovčenje	9.939.476.734	— Vezani skladi	893.838.931
— Razni dolžniki	9.069.192.536	— Pasivne izločitve	60.174.059
— Aktivne izločitve	988.550.719	— Čisti kapital in razni skladi	6.661.269.520
SKUPNO AKTIVA	94.420.924.432	— Poslovni dobiček	570.610.551
— Račun rizikov in obvez	18.524.498.335	SKUPNO PASIVA	94.420.924.432
— Razvidnostni računi	106.617.206.130	— Račun rizikov in obvez	18.524.498.335
		— Razvidnostni računi	106.617.206.130
SKUPAJ	219.562.628.897	SKUPAJ	219.562.628.897
IZDATKI		DOHODKI	
— Pasivne obresti	7.199.598.947	— Aktivne obresti na posojilih	4.543.297.426
— Stroški za osebje	1.404.989.739	— Obresti na bankah	1.239.766.343
— Davki in takse	428.703.602	— Obresti na obveznicah in dividende	4.339.376.207
— Splošni upravni stroški	1.291.005.120	— Dobiček pri vrednostnih papirjih	
— Knjigovodski dopisi	105.312.930	in menjalnici	260.487.767
— Višanje skladov	1.051.312.554	— Aktivne provizije in razni dohodki	1.124.720.349
— Skupni izdatki	11.480.922.892	— Uporaba skladov	543.885.351
— Poslovni dobiček	570.610.551		
SKUPAJ	12.051.533.443	SKUPAJ	12.051.533.443
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH			
	BILANCA 31. DECEMBRA 1985		
AKTIVA		PASIVA	
Blagajna	133.693.503	Glavnica	107.500
Depoziti in tekoči računi bank	4.338.962.605	Redni rezervni sklad	323.209.514
Lastne vrednotnice	1.643.128.182	Posebni rezervni sklad	^	91.170.187
Udeležbe	7.610.000	Revalutacijski sklad	63.000.000
Eskomptni portfelj	339.738.005	Sklad za odpravnine	24.526.822
Tekoči računi klientov	1.093.751.486	Sklad za amort. opreme in nepremičnin	53.254.436
Hipotekarna posojila	1.486.943.675	Sklad terjatvenih rizikov D.P.R. 597/73:	
Osebna posojila	684.796.054	— čl. 66 I odstavek	76.454.240
Menice in dokumenti na inkaso	11.711.348	— čl. 66, dodatni odstavek	5.199.905
Razni dolžniki	472.564.315	Obdavčljivi sklad	60.000.000
Oprema in stroji	89.239.895	Razni skladi	54.009.727
Nepremičnine	86.257.286	Hranilne vloge	8.436.165.137
Postavke v izterjevalcem postopku	162.871.467	Tekoči računi klientov	1.032.909.684
Prehodna aktiva	144.557.036	Cedenti menic in dokumenti na inkaso	52.375.139
		Razni upniki	169.676.636
	10.695.824.857	Reeskont aktive	37.813.582
		Dobiček poslovne dobe	215.952.328
			10.695.824.837
Razvidnostni računi	4.069.080.798	Razvidnostni računi	4.069.080.798
	14.764.905.655		14.764.905.635
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA POSLOVANJA 1985			
DOHODKI		IZDATKI	
Obresti klientov	842.636.623	Obresti klientom	838.893.378
Obresti bank	367.629.450	Stroški za osebje	191.589.842
Obresti, premije, dividende		Davki in takse	9.061.652
in drugi dohodki	274.452.606	Komisije, provizije in drugi izdatki	1.339.618
Dobiček pri vnovčenju vrednotnic	2.940.978	Razni izdatki	191.639.828
Obresti za davčni kredit	11.525.101	Amortizacije	18.379.705
Komisije, provizije in drugi dohodki	44.549.586	Akantonacije	126,262.016
Izkoriščene akantonacije	32.017.747	Nepredvideni razhodki	79.469.867
Nepredvideni dohodki	96.836.143		
		Skupni izdatki	1.456.635.906
		Dobiček poslovne dobe	215.952.328
SKUPNI DOHODKI	1.672.588.234	SKUPNO	1.672.588.234
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU
BILANCA 31. decembra 1985
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna	L.	33.102.532	Hranilne vloge	L.	9.093.427.821
Banka	L.	3.118.195.120	Razni računi	L.	110.701.434
Lastni vred. papirji	L.	1.513.376.115	Razni skladi	L.	184.008.790
Posojila	L.	4.992.754.042	Reeskompt aktive	L.	6.553.493
Premičnine, oprema, stroji	L.	109.702.244	Amortizacijski skladi	L.	37.281.788
Razni dolžniki	L.	335.517.442			
Aktivni pripisi	L.	124.440.351		L.	9.431.973.326
	L.	10.227.087.846	Zadružno premoženje:		
Evidenčni računi	L.	4.079.665.477	zadružni deleži	L.	97.000
			rezerve	L.	620.029.500
			Dobiček v letu 1985	L.	174.988.020
				L.	10.227.087.846
			Evidenčni računi	L.	4.079.665.477
	L.	14.306.753.323		L.	14.306.753.323
IZDATKI			DOHODKI		
Pasivne obresti	L.	894.854.183	Obresti vrednost, papirjev	L.	167.667.331
Upravni stroški	L.	337.342.351	Aktivne obresti	L.	1.243.249.934
Davki	L.	22.913.701	Komisije in razni dohodki	L.	112.684.004
Amortizacije in fondi	L.	90.503.014			
Razni stroški	L.	3.000.000			
Dobiček v letu 1985	L.	174.988.020			
	L.	1.523.601.269		L.	1.523.601.269
NOGOMET: v 1. jugoslovanski ligi
ŠE NIČ ODLOČENEGA
KOLESARSTVO: pojutrišnjem prva etapa Ljubljana-Portorož
20. jubilejna dirka Alpe-Adria
Tudi 27. kolo (do konca jih manjka še osem) verjetno ne bo prineslo bistvenih premikov in odločitev v 1. jugoslovanski nogometni ligi, v kateri je še vse odprto, od boja za končno prvo mesto do uvrstitev v pokal UEFA in boja za obstanek.
Vodeči Partizan bo danes gostil Osijek ki je v zadnjem kolu presenetil Hajduka, drugouvrščena Crvena zvezda pa bo igrala v Tuzli, kjer si proti Slobodi ne more privoščiti niti delnega spodrsljaja, če noče zgubiti stika s Partizanom.
SPORED 27. KOLA: Rijeka - Sutjeska, Dinamo (V) - Priština, Čelik -Sarajevo, Vojvodina - Velež, Partizan-Osijek, Dinamo (Z) - Budućnost, Željezničar - Vardar, Sloboda - C. zvezda, Beograd - Hajduk.
Koper na težkem
gostovanju v Šibeniku
V 2. jugoslovanski ligi - zahod bo Koper gostoval pri solidnem Šibeniku. Po zadnji spodbudni zmagi pro-
ti Borcu med Koprčani vlada precejšen optimizem, čeprav jih čakajo še zahtevni napori, da se rešijo nevarnosti pred izpadam.
SPORED 26. KOLA: Novi Sad -Spartak, Šibenik - Koper, Borac -Leotar, Zadar - Rudar, Proleter -Split, AK - Kikinda, Famos - Iskra, Vrbas - Jedinstvo (Br), GOŠK Jug -Jedinstvo (Bi).
Avtomobilizem: Saby zmagal
na Korziki
AJACCIO — Na avtomobilskem ral-lyju po Korziki je zmagal Francoz Bruno Saby (peugeot 205 turbo 16) pred rojakom Chatriotom (renault 5 maxi turbo) in Loubetom (alfa romeo GTV6). Rally je veljal kot 5. preizkušnja za svetovno prvenstvo, na katerem med avtomobilskimi hišami vodi peugeot (67 točk) pred lancio (51), med piloti pa Finec Kankkunen (36) pred rojakom Alenom (27) in Sabyjem (26).
Tudi letošnja, 20. jubilejna kolesarska dirka Alpe Adria, ki se bo pričela pojutrišnjem, ho potekala po o-zemlju treh sosednjih dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške v ponovno potrditev sodelovanja in prijateljstva med sosednjimi narodi ne samo na športnem, temveč tudi na kulturnem in drugih področjih.
Svojo udeležbo so doslej zagotovile državne in deželne reprezentance ter ekipe posameznih društev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in ZRN. Velja omeniti, da bodo nekatere etape izpeljane na progi za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Avstriji. Med soorganizatorji dirke je tudi lonjerska Adria, ki bo obenem odgovorna za potek dirke po tržaški pokrajini.
Letos bo na sporedu šest etap, od katerih bo zlasti naporna tretja, v kateri je predviden vzpon na Nevej-sko sedlo. Med četrto etapo bodo kor lesarji zaposleni na progi za svetovno prvenstvo v Droboljah, ki jo bodo
prevozili šestkrat. Prav tako težka bo peta etapa, ko bo najprej vožnja na kronometer ekipno in zatem še proga v Borovljah, ki jo bodo prevozili desetkrat. Tudi zadnja etapa do Ljubljane zna pripraviti marsikatero presenečenje.
Jugoslavijo bodo zastopale državna reprezentanca ter ekipe Slovenije, Hrvatske, Srbije in Roga iz Ljubljane. Skoraj gotovo bo nastopila tudi italijanska reprezentanca, ker ne gre na dirko miru Praga - Berlin -Varšava. Poleg nje bodo še reprezentanca Veneta ter ekipi Saccon Mio Crai in SC Zoceorinese. Avstrijo bo zastopala državna reprezentanca in ekipa Koroške, prisotni pa bosta tudi dve ekipi iz ZRN.
SPORED: 1. ETAPA (6.5.): Ljubljana - Portorož 146 km; 2. ETAPA (7.5.): Portorož - Pordenon 166 km; 3. ETAPA (8.5.) : Pordenon - Trbiž 145 km; 4. ETAPA (9.5.): Trbiž - Dro-bolje 116 km; 5. ETAPA (10.5.): Dro-bolje - Borovlje (kronometer) 37 km in proga po Borovljah 60 ktn; 6. ETA-
PA (11.5.): Borovlje - Ljubljana 110 kilometrov.
SPORED 1. ETAPE: start ob 11.45 v Ljubljani; 12.12 Vrhnika; 12.26 Logatec; 12.44 Planina; 13.00 Postojna; 13.29 Senožeče; 13.50 Sežana; 14.18 Kozina; 14.57 Koper; 15.07 Šmarje; 15.22 Sečovlje; 15.30 Portorož.
Odbojka: kvalifikacije za SP
Nov uspeh Italije
RIM — Na kvalifikacijskem turnirju za nastop na ženskem svetovnem odbojkarskem prvenstvu, ki bo septembra v Parizu, je Italija po predvčerajšnji zmagi proti Egiptu sinoči v izredno izenačeni in zanimivi tekmi s 3:2 (6:15, 11:15, 15:9, 17:15, 15:8) odpravila še Tajvan. V drugi tekmi B skupine je Poljska s 3:0 premagala Egipt.
LESTVICA A SKUPINE: Italija 4, Bolgarija in Poljska 2, Egipt in Tajvan 0 (Bolgarija in Poljska imata tekmo manj).
Umrl deželni delegat CONI Enzo Civelli
KOŠARKA: končnica promocijske lige
Kontovelcem prvič ni uspelo
ODBOJKA: ženska deželna C-2 liga
Borovkam zadnji derbi
TRST — Zaradi neozdravljive bolezni je v 62. letu starosti umrl deželni delegat CONI Enzo Civelli. V mladosti se je Civelli ukvarjal z raznimi športnimi disciplinami, bil pa je tudi med ustanovitelji univerzitetnega centra CUSI leta 1946 in leto kasneje še tržaškega CUS. Pokojni Civelli je bil nasploh odprt človek, ki je imel posluh tudi za probleme našega športa nasploh.
Alabarda — Kontovel Electronic shop 93:88 (49:44)
ALABARDA: Camelli ,Ruzzier 6 (2:6), Davide 2, Naccarato 19 (7:11), Cenzon Cova, Angeli 28 (6:8), Del Piero 17 (9:14), Coloniello 8 (2:3), Cumbat 13 (1:1).
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 20 (3:7), Ušaj, Vremec 15 (1:1), Štoka 13 (1:2), Kojanec 10 (4:4), Lisjak 5 (1:2), čuk 12, Starc 9 (2:2), Sedmak' 4, Gruden.
SODNIKA:	Vigini in Bais (oba
Trst). ON: Alabarda 22, Kontovel 37. PON: Štoka (74:79), Lisjak (74:82), Čuk (79:85), Kojanec (79:86), Cumbat (91:85), Grilanc (86:93). 3 TOČKE: Grilanc 3, Starc 1.
V prvi tekmi končnice promocijskega prvenstva je Kontovelovo moštvo sinoči igralo za zaprtimi vrati v šoli Galilei proti Alabardi ter po do-
kaj izenačenem in borbenem srečanju izgubilo s petimi točkami razlike. K on to velet m so bile usodne minute na sredini drugega polčasa, bo so morah po vrsti zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Štoka, Lisjak in Kojanec, kar se je še kako poznalo v boju pod košema. Sicer pa so Kon-tovelci včeraj dokazali, da so povsem enakovredni košarkarjem Alabarde in da stanje lahko izenačijo že v soboto v Repnu, ko bo na sporedu drugo srečanje, (bi)
Motociklizem: Spencer
ponovno najhitrejši
J AR AMA — Američan Freddie Spencer je bil najhitrejši v razredu do 500 ccm na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Španije v motociklizmu, ki bo danes na dirkališču Jarama. V razredu 125 ccm pa je bil Gresini daleč pred ostalimi.
Bor Friulexport — Sloga 3:1 (9:15, 15:8, 15:7, 16:14)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Stoper, Centazzo, čač, Fičur, Godina, Debenjak, Zergol in Mauri.
SLOGA: M. in V. Vidali, Adam, Milkovič, Dmovšček, A. in M. Sosič, Križmančič in Mijot.
TRAJANJE SETOV: 21, 15, 20 in 23 minut. SODNIKA: Borelli iz Vidma in Pipan iz Trsta. GLEDALCEV: 50.
Slovenski derbi ženske odbojkarske C-2 lige, edino deželno prvenstvo, ki se še ni končalo, se je iztekel s pričakovano zmago borovk, vendar njihova pot do točk ni bila ravno najlažja. Slogašice so se jim namreč srčno upirale in tekma je bila pravzaprav bolj izenačena, kot bi bilo mogoče sklepati sodeč po izidih posameznih nizov, zlasti drugega in tretjega. Varovanke trenerja Peterli-
na, ki so znatno mlajše od borovk (v zadnjem nizu je že od vsega začetka v postavi igralo pet deklet under 16), se pozna neizkušenost, saj od časa do časa popolnoma izgubijo zbranost, kar pomeni, da lahko nasprotniki nizajo točke kot na tekočem traku. Slabše pripravljene, a mnogo bolj zrele borovke, so to s pridom izkoristile, čeprav je pomanjkanje treninga zlasti v sprejemu in obrambi, več kot opazno, »prakse« p«, še vedno izredni Kusovi (zakaj ne igra P»ri Meblu?) in ostalim njenim tovarišicam, vsekakor ne manjka.
S sinočnjo zmago so si borovke praktično zagotovile najmanj končno četrto mesto, slogašice pia so dejansko izpadle iz lige, a se še lahko potegujejo za končno 9. mesto, ki pio zadnjih razpletih v C-l ligi najbrž piameni možnost ponovne vključitve med tretjeligašice. (ak)
kratke domače vesti
Nogometni turnir za osnovnošolce in nižjesrednješolce
Jutri prva srečanja
REGATA V BARKOVLJAH
Žetko in Poljšak osvojila drugo mesto
SV Barcola Grignano je organizirala pred barkovljansko obalo regato za jadralne deske v razredih 2. divizije iyru - lahka in težka kategorija ter windsurf. Vreme ni bilo preveč naklonjeno. Veter je stalno menjaval smer, deskarji so zato imeli velike težave pri jadranju. Regata je bila mednarodna, udeležilo se je je tudi nekaj tekmovalcev iz Jugoslavije, med temi jugoslovanski pr-vsak v drugi diviziji iyru - laske kategorije.
KONČNA LESTVICA: 2. DIVIZIJA IYRU - LAHKA KATEGORIJA: 1. Igor Dernovšek (Snežinka Ljubljana),
2.	David Poljšak (TPK Sirena), 3. Kolberen (Snežinka Ljubljana); 2. DIVIZIJA IYRU - težka kategorija:
1.	Dario Benvenuto (CV Muggia), 2. Aleš Žetko (TPK Sirena), 3. Vianello (SCSV Grado). WINDSURF: 1. Serin (SV Grignano), 2. Bossi (SV Barcola Grignano), 3. Maraspdn (CV Muggia). (M. G.)
V NOGOMETNI TEKMI
Časnikarji tesno
ČASNIKARJI — STAVCI, URADNIKI 2:1 (2:0)
STRELCI: Koren, Gruden iz 11-me-trovke, Miot.
ČASNIKARJI :	Kemperle, Gergo-
let, Tence, Lakovič, Gruden, Kalc, Koren, Jelinčič.
STAVCI, URADNIKI: Kufersin, Se-stan, Jančar (k), Švab,, Canciani, Novak, Corbatti, Bucik (Miot).
Časnikarji in stavci-uradniki ZTT so včeraj na malem nogometnem igrišču v Trebčah igrali »tradicionalno prijateljsko tekmo«, v kateri so bili tokrat boljši časnikarji.
KOŠARKA 1. DIVIZIJA
SOKOL — CGI	56:68 (33:34)
SOKOL: Pavel Busan 8, David Busan 2, Terčon 8, Svetlič, Caharija
3,	Žbogar 6, Devetak 16, Pahor 2, Vi-doni, Pupis 11.
Prvega maja se je Sokol soočal z doslej še nepremagano vodečo ekipo CGI iz Milj. Le ta se je predstavila na igrišče le s šestimi igralci, kar na žalost Nabrežine! niso znali izkoristiti, predvsem zaradi občutka manjvrednosti, ki je vladal pri domači pieterki. Prepričani smo namreč, da bi z nekoliko večjo odločnostjo Sokol tokrat lahko pripravil presenečenje in premagal okrnjeno vodilno ekipo prvenstva. (Mitja)
MLADINCI
DOM — SABA	118:43 (55:20)
DOM: Košuta 12, Corsi 16, Kocjančič 6, Orzan 59, Romano 10, Cubril-lo 5, Rinelli, Roner, Battello 10.
PON: Košuta v 32. min.. Corsi v 37. min. ON: Dom 26, Saba 17. TRI TOČKE: Orzan 6.
V zaostalem srečanju mladincev so se belo-rdeči oddolžili nasprotniku za neroden poraz, ki so ga doživeli v Trstu. Tokrat so igrali vsi, izstopala pa sta Battello in razigrani Orzan, ki je le za točko zgrešil šestdesetico. Prihodnje zadnje zaostalo srečanje bodo domovci odigrali v soboto, 10. maja, na domačih tleh proti ekipa In-ter Muggia s pričetkom ob 18. uri.
(M. Čubej)
PROPAGANDA: Breg - Bor 82:69 (37:41)
ODBOJKA
UNDER 14 MOŠKI
ACLI — VAL	0:3
(4:15, 3:15, 6:15)
VAL: Bensa, Bizai, Makus, Pete-jan, Šuligoj, Volčič.
Tudi v drugem prvenstvenem na-stopm so valovci zanesljivo zmagali. Čeprav so nastopili brez Roberta Bensa, enega izmed ključnih igralcev naše ekipe, so plavo-rdečd povsem nadigrali nasprotnika. Po dveh kolih je jasno, da bo Val skupno s Sočo odigral vodilno vlogo v tem prvenstvu. (ZIP)
UNDER 16: Val - Fincantieri 2:0 (15:6, 15:0)
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI (pokal Pacco) : Kras - Breg 4:1 (1:1); PRIJATELJSKA TEKMA: Breg 1. ekipa - Bivši člani 1. ekipe 2:1 (1:1).
V organizaciji nogometne komisije pri ZSŠDI se bo začel jutri nogometni turnir za osnovnošolce in nižješol-ce. Kot so piokazali treningi, je med našimi učenci in dijaki zanimanje izredno, saj se jih je udeležilo v velikem številu.
JUTRIŠNJI SPORED:
CICIBANI (2. in 3. razred OŠ) SKUPINA B (igrišče v Trebčah). 18.00: Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ivan - Bazovica; 18.45 Opčine, Gropada - Trebče, Repientabor.
SKUPINA C (igrišče na Proseku). 18.00: Rojan, Barkovlje - Šempiolaj. ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ) SKUPINA A (igrišče v Dolini) 18.15: Sv. Ana, Skedenj - Boljunec.
SKUPINA B (igrišče v Bazovici). 18.00: Sv. Jakob - Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ivan. 18.45: Ba-
Pomanjkanje zadostnega števila tehničnega in strokovno dovolj izobraženega odborniškega kadra je problem, s katerim se danes sooča skoraj večina naših športnih društev. Naša zamejska kultura se je namreč v vseh teh letih zelo razbohotila, dosegla je že neke vrste množični vrhunec, segla je po neslutenih uspehih. Ves ta razpon je prehitel vsa pričakovanja, prerasel je zmogljivosti našega odborniškega kadra. Ta je večinoma strokovno zaostajal, marsikomu so v vseh teh letih pošle moči, ngstale so vrzeli. Kje dobiti odbornika, kako ga graditi, to je bil naslov aktualne teme, s katero so se naši telesnokulturni delavci spopadli na diskusijskem večeru v Zgoniku prav ta teden.
Uradni referat je pripravil prof. Ivan Peterlin in v njem dokaj natančno in poglobljeno analiziral vse vidike problema. Najprej je začrtal splošno sliko današnjega stanja v naših društvih, ki seveda ni najbolj rožnato, potem pa se je lotil korenite obravnave tega, kako bi moral
zoviea, Katinara - Opičine, Gropada.
SKUPINA C: 18.45 na Proseku: Prosek - Rojan, Barkovlje, Devin. 18.00 v Repnu: Repientabor, Trebče - Slivno, Zgonik.
MLADINCI
Torek', 6. t.m., na Padričah ob 18.45 Sv. Jakob - Nabrežina.
Prireditelj napiroša starše udeležencev turnirja, naj pripieljejo svoje otroke na posamezna igrišča vsaj 15 minut pred pričetkom tekme.
Odbojka: polfinale
italijanskega play offa
MILAN — V polfinalu play-offa i-talijanskega odbojkarskega prvenstva v moški A-l ligi so takole igrali: Tar-tarini - Kutiba 3:1 (6:15, 15:6, 15:10, 15:3); Panini - Bistefani 3:0 (16:14, 15:10, 15:9).
strukturalno stati in delovati vsak naš odbor. Iznesel je vrsto tez in u-gotovitev, predvsem o profilu današnjega telesnokultumega delavca, se dalj časa zaustavil pri specifiki naših društev (slovenski pečat delovanja), potem pa utemeljeno nakazal več smeri iskanja možnih kandidatov za društveni odbor. Tako je nakazal smer šole, kjer je treba poiskati leaderja, ga pedagoško graditi ter presajati v društveni odbor. Nato je nakazal možnost vključevanja še aktivnih atletov v društveno delo, tu so še starši in kot četrto možnost je navedel še možnost vključevanja delamo uspešnih ljudi — poslovnežev v društvene odbore.
Ob nanizanih tezah se je razvila dokaj bogata in poglobljena diskusija. Predvsem so diskutanti poudarili, da je gradnja odbornika težavna in dolgotrajna stvar in da bo treba temu problemu posvetiti še nekaj takih večerov. Zavzeli so se predvsem za pot vključevanja v odbore bivših ali še aktimih atletov, vendar tudi to ni enostavno, če v društvu že od
Od naših atletov najboljši A. Škabar
Atletsko društvo Gorizia je organiziralo mednarodni ekipni miting za člane. Tekmovanje je bilo dokaj kakovostno, sap so se ga udeležile močne ekipie, kot so Fiamme Oro iz Padove, Lìbertas Mestre, AK Nova Gorica, Banca del Friuli iz Vidma, Cassa di Rispiarmio iz Gorice in CUS Trst. Poleg ekip pia so se tekmovanja lahko udeležili tudi pxisamez-niki. AD Bor Infordata so na tem mitingu zastopali trije atleti. Izmed vseh gre najbolj pohvaliti Aljošo Škabarja, ki je pretekel progo 110 metrov z ovirami v odličnem času 15”8. S tem rezultatom se je zelo približal normi za nastopi na državnem prvenstvu. Naj omenimo, da se je tekmovanja v metu kopja udeležil tudi Jugoslovan Cujnik (72,86 m).
Rezultati Borovih atletov: 110 m OVIRE: 5. Aljoša Škabar 15”8; KOPJE: 4. Borut Race 42,85 m, 5. Alan Oberdan 41,76 m. (B. R.)
prvega koraka dalje ne navajamo mladinca ali mladinke k odgovornosti in organizacijskemu, pa čeprav minimalnemu delu. Predvsem je tu bistvena vloga, ki jo lahko odigra trener, ki je največ v kontaktu z atletom in od njegovih pedagoških posegov med treningom bo veliko odvisno v kolikšni meri bo atleta pripravil tudi na takem področju. Tako so navzoči na večeru še poudarili, da bi moral izvršni odbor ZSŠDI prirediti tak večer tudi za trenerje, jih s problemom soočiti in jim dati napotke kako naj tudi iz tega zornega kota. v društvu vplivajo na mlade atlete. Padla je tudi zamisel o izdaji posebnega biltena, kjer naj se razni strokovnjaki soočijo tudi s to problematiko, kjer naj bo glavni poudarek tovrstnemu pedagoškemu procesu.
Ob koncu so prisotni še kritično ugotovili, da so svoje odbornike na večer poslala le štiri naša društva, kar je v hudo kričečem nasprotju z vsem jamranjem, da razni odbori prav glede kadra ne najdejo poti iz zagate. (Inka)
Z okrogle mize ZSŠDI o odbornikih
Končnica ital. košarkarjev
Le Simacu lahko?
Povratno kolo četrtine finala italijanskega košarkarskega prvenstva o-beta vsaj dve dodatni tekmi. Malo verjetno je, da bo Simac klonil v Riminiju, Silverstone pa bi lahko obrnil položaj proti Berloniju, še ugodnejše pa so številke za Bancoromo proti Are-xonsu.
Glede na moč ekip v regularnem delu prvenstva so vedno bolj postavlja kandidatura Arexonsa kot najverjetnejšega nasprotnika Simacu v finalu končnice. Ključna bi morala biti tretja tekma med Arexonsom in Bancoromo, v kateri bi morali Rimljani ponoviti izredno igro prve tekme z dodatkom športne sreče v zadnjih sekundah. V prvem krogu četrtine finala se je domače igrišče vedno izkazalo kot važen prispevek zmagi.
DANAŠNJI SPORED: Marr - Si-fflac; Silverstone - Barioni ; Bancoro-ma - Arexons.
Sinočnji izid: Divarese - Mobilgirgi 86:97. Kval.: Mobilgirgi.
Dodatne tekme bodo na sporedu 7. tnaja.
Triestina pred domačo tekmo B lige
Proti Empoliju za dve točki
Ker je med vodilnimi ekipami nogometne B lige tudi ena tistih, o kateri se precej govori glede črnih stav, postaja prvenstvo za Triestino zanimivo in ob priliki današnjega domačega srečanja z Empolijem celo zelo važno.
Do tretjega mesta je celili 5 točk, do današnjega četrtega pa samo tri in ekipa, ki to mesto drži bo danes popoldan igrala na »Grezarju«. Triestina, ki je v prejšnjem kolu iztržila neodločen izid vodečemu Ascoliju do-b,ro obeta. Na dan je prišla nevarnost protinapada, ki je poleg začasnega vodstva v Ascoliju, večkrat resno ogrozil vrata domačinov. Trener Ferrari je za današnjo tekmo proti Empoliju napovedal napadalno igro, s katero naj bi se skušalo dokaj kmalu priti do gola in nato ostati na preži ter izkoristiti učinkovitost protinapada v primeru, da bi se Empoli prevesil v polovico domačinov.
Seveda bo treba vse te taktične na-
črte spremeniti v stvarnost, kar proti Empoliju ne bo lahko. Gosti iz Toskane so predvsem dobri branilci. V dosedanjih 31 tekmah so iztržili kar 16 neodločenih izidov, polovico na tujem. Na tujem so tudi dvakrat zmagali, 4-krat pa izgubili. Z ozirom na položaj na lestvici je napad odločno slab. Dal je samo 28 golov, le dva manj pa je prejela obramba.
Med neposrednimi tekmeci Triestine naj bi danes lažje delo imela Cesena. Do dveh točk bi morala priti tudi Genoa proti nezanesljivemu Laziu, Bologna pa bo nedvomno veliko tvegala proti Arezzu.
DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) : A-rezzo - Bologna: Catanzaro - Cagliari; Cesena - Perugia; Cremonese - Vicenza; Genoa - Lazio; Monza - Brescia; Palermo - Catania; Pescara -Ascoli; Sambenedettese - Campobasso; Triestina - Empoli.
Razgovor s nogometnim strokovnjakom Milanom Mikušem
»Bistvena je osebnost trenerja«
Razgovor z Milanom Mikušem steče mimo zadnjih domačih nogometnih dogodkov. Naj le povemo, da se je pod njegovim krmilom proseško Primorje uvrstilo na prvo mesto 3. AL in pridobilo pravico prestopa v 2. AL.
Milan Mikuš spada v pionirske čase domačega nogometa. Začel je pri ekipi Roianese, z uvrstitvijo Brega pa je pri 15 letih začel nastopati za domače moštvo. Od Brega se je nato preselil k Triestini in zanjo igral v deželni mladinski ligi, nekaj tekem pa tudi v okviru trofeje Berretti (današnje »Primavere«). Zaradi poškodbe za Triestino ni bil več primeren. Vrnil se je k Bregu in nato igral tudi za Zarjo. Končno je šel k Primorju in se iz igralca postopoma spremenil v trenerja.
»Opravil sem predviden tečaj FI GC, vendar sem se zelo veliko naučil tudi na izpopolnjevalnih tečajih v Jugoslaviji. Med mojimi predavatelji so nili Elsner, Miljanič, psiholog državne reprezentance Stefanovič in prof. Verdenik. V veliko pomoč mi je bil tudi Lučo Pertič, ki sedaj trenira Koper.«
»Teoretsko cenim svoje znanje kot dobro, stalno pa se je treba izpopolnjevati. Italijansko čtivo se komaj sedaj začenja razvijati. V znatni meri se poslužujem jugoslovanske in tudi nemške literature. Svoje treninge pro-gramiram skrbno in do potankosti.«
Ka] pa Coverciano?
»Že nekajkrat sem vložil prošnjo, žal pa moja igralska kariera ni bila na taki ravni, da bi mi dajala določene prednosti pri sprejemanju v to trenersko šolo. Brez zunanje pomoči je v Coverciano težko priti, ker je število omejeno.«
Med nogometnimi prvenstvi so trenerji ekip, ki jim gre slabše večkrat na prepihu. Kako gledaš na take primere?
»Bistvena je osebnost trenerja. Če je trener tudi človek, ki vzpostavi z igralci dialog in jim je blizu v more-
bitnih osebnih težavah, bo ustvaril zelo homogeno enoto, ki ga bo v primeru sile tudi branila. V pomanjkanju takih lastnosti je zelo verjetno vmešavanje društvenega vodstva v e-kipne zadeve, čemur sledi izguba avtoritete in nevarnost neprijetnih od ločitev.«
Ima zamenjava trenerja res tako čudežne učinke?
»Trener navadno plača zato, ker se lažje zamenja enega človeka kot 16 ali 17 igralcev. Če trener ni imel ekipe v rokah, bodo igralci težko videli tudi sebe za krive neuspehov. Vsekakor so nadaljnji rezultati pokazatelji prejšnjega dela. Če je bila podlaga dobra se rezultati lahko tudi popravijo, v nasprotnem primeru pa se bo krivulja storilnosti zelo težko dvignila.«
Svet nestrpno' pričakuje svetovno nogometno prvenstvo. Kaj meniš o izbirah Bearzota?
»Kandidate pozna bolje kot vsi novinarji in priložnostni izvedenci. Glede na okoliščine, v katerih se bo igralo, je gotovo izbral najboljše. Za tako priložnost ni mogoče upoštevati samo trenutno formo, temveč homogenost celotnega kolektiva.«
Se nogometaši v amaterskih ligah živo zanimajo za tekme A in B lige?
»Od svoje ekipe terjam pred tekmo In med njo največjo zbranost.«
BRUNO KRIŽMAN
Resnej:
O finančnem položaju doberdobske-	ključila z izvolitvijo novega odbora,
ga združenja je Mario Gergolet podal	V tem so Olinto Zanier, Giorgio in
zelo stvarno sliko, ki ne daje povoda
2 občnega zbora Športnega združenja Mladost iz Doberdoba
jši pristop pri premagovanju ovir
Težave, ki trenutno pestijo Športno mruženje Mladost, predvsem organi-^cijske in finančne, bodo odslej zahtevale od vseh, ki jim je pri srcu uspeh te organizacije na zahodnem eiu Krasa, resnejši pristop pri pre-?)agovanju ovir. To je glavna misel, d hfe izluščila na občnem zboru °bardobskega športnega združenja.
Uvodoma je zbranim spregovoril Rednik Dario Gergolet, ki je ugo-šrr- i se ie društvo znašlo v dokaj-j kadrovski stisM, tako da je vse ; 0 slonelo na ramenih maloštevilnih
Preobremenjenih odbornikov. V tem u Vlru’ je nadaljeval predsednik, je tre-; ^gativno oceniti teritorialno ome-, ost združenja, ki svoje sile črpa DrvVf Doberdobu, medtem ko je bil « , ni namen organizacije, da bi po-òixiÌa n'iiina v celotni doberdobski ob,-Zorn T** 10 * * j0 Tudi truba s posebno po-venc°S^0 siedati na sodelovanje s Sloditi 1 V baškem, katerim je treba nu-jeni 'lit? pom°0. da ne ostanejo odtu-Sajanja vsal<danjega slovenskega do-
fi^rflet je v svojem poročilu pod-da s h * kDtike, ki so bile izrečene totn % društvo ukvarja le z nogome-da i - Uditve je zavrnil in povedal, zdn”? ^olja odbora, da bi v okviru nost e-ri'ia razvijaii tudi drugo dejav-se tù Se pr®dysem za dekleta. Da pa
bor „,uresniči, je potrebno, da se od-
q okrepi.
je nn®ometu' Predvsem mladinskem, t°dčrl?i80|VOril Ev§en Ferfolja, ki je berdnh , kakovostni skok mladih do-itha h S U i nogometašev. Društvo, ki nos ?ve1/nladinski ekipi, se lahko da-sko vi13, vredno kosa z organizacij-2ahval0<7ejšnni društvi, za kar gre bosehr? Ustim, ki so mladim posvetili bi kaza? pozt>rn°st. Tudi pri tem pa vsem o aneti večje sodelovanje pred-s strani staršev.
za prevelik optimizem. Potem ko se je zahvalil vsem, ustanovam in zasebnikom, za izkazano pomoč, je podčrtal potrebo, da bi sama občina v večji meri pomagala društvu, ki mora premagovati velike težave pri vzdrževanju nogometnega igrišča. Občni zbor je bil tudi priložnost, da je predstavnik našega časopisa izročil predsedniku Mladosti priznanje, ki si ga je zagotovila z zmago na posebni lestvici slovenskih derbijev v prvenstvu 3. AL.
Sama razprava pa je razkrila še nekatere druge probleme, ki so bili v uvodnih poročilih le načeti. Tako se je glede možnosti združevanja v nogometu podčrtalo, da to zahteva trdno osnovo, na kateri delovati. Poudarjeno je bilo tudi dejstvo, da se šola premalo zanima za telesnokultumi razvoj otroka in to tudi v odnosu do športnih društev. Nazadnje je beseda tekla okoli možnosti razširitve dejavnosti v okviru domačega združenja. Vse kaže, da bi bilo najbolj primemo, če bi društvo začelo tudi z žensko odbojko, predvsem z mladinsko.
Kot je že običaj, se je skupščina za-
Claudio Uhan, Ladi Dario in Mario Gergolet, Borut Spacal, Edi Gargnel in Ivo Devetta. Nadzorni odbor pa sestavljajo Nordio Gergolet, Alvise Lo-renzut in Franco Košič.
Naj ob koncu povemo, da so se občnega zbora udeležih le predstavniki kulturnih društev Jezero in Kras. Odsotni pa so bili predstavniki ostalih športnih in drugih organizacij ter občine. (pr).
Statistični pregled 3. AL
Statistični pregled nogometnega prvenstva 3. AL končujemo danes z Ga-jo, s Krasom, Primorcem in Primorjem.
GAJA
Gaja je zbrala 26 točk in zasedla 5 mesto (lani je v 26 tekmah osvojila 29 točk in končala na šestem mestu).
V	prvem delu prvenstva so gajevci osvojili 10 točk (3 zmage, 4 remiji, 4 porazi). V drugem delu prvenstva je Gaja doma premagala Chiarbolo, Primorec in Campanelle, remizirala z Aurisino in zgubila proti Unionu. 0-svojila je torej 7 točk, dala 8 prejela pa 6 golov. V gosteh so gajevci premagali Kras, Breg, S. Marco- in S. Nazario, remizirali s Cusom in podlegli Primorju. Zbrali so 9 točk, dali 9 in prejeli 6 golov. V 11 tekmah na Padričah je Gaja osvojila 14 točk (5 zmag, 4 remiji, 2 poraza), dala 15, prejela pa 11 golov. V 11 tekmah v gosteh je zbrala 12 točk (5 zmag, 2 remija, 4 poraze), dala 9 prejela 6 golov. Skupni obračun Gaje je torej 26 točk (10 zmag, 6 remijev, 6 porazov), 26 danih in 22 prejetih golov.
V	povratnem delu prvenstva je Gaja imela na razpolago le eno 11-me-trovko. Strel Pečarja je ubranil vratar Uniona. V korist pa so imeli gajevci avtogol proti Cusu.
Trener Severino Kozina je skupno poslal na igrišče 21 nogometašev od katerih ni nihče igral vseh tekem (v oklepaju število golov).
21	tekem M. Rismondo, Gabrielli (5); 20 tekem Žemanek, V. Kalc; 19 tekem Viviani (1), Somma (7); 18 tekem B. Rismondo, Stranščak; 17 tekem M. Grgič. (2); 16 tekem Pečar (1); 15 tekem Alfieri (2); 14 tekem Bacer (1), B. Grgič (1); 12 tekem Vrše (1); 9 tekem Lenarduzzi (4); 8 tekem Dubiani; 7 tekem Čorbo; 5 tekem Dalla Riva; 4 tekme Simon ut; 3 tekme Salvi; 2 tekmi Cante.
KRAS
Kras je v 22 tekmah zbral 32 točk In končal na drugem mestu. S tem Ima sedaj možnost, da se v kvalifikacijskih tekmah poteguje za napredovanje v 2. AL. Lani je Kras v 24 tekmah osvojil 24 točk in končal prvenstvo na osmem mestu. V prvem delu prvenstva je Kras osvojil 16 točk (6 zmag, 4 remiji, 1 poraz). V nadaljevanju pa je doma premagal S. Nazario, Union, S. Marco in Chiarbolo, zgubil pa proti Gaji in Primorcu. O-svojil je 8 točk, dal 9, prejel pa 6 golov. V gosteh so nogometaši Krasa premagal Aurisino, Campanelle in Cus, ter remizirali z Bregam in Primorjem. Osvojili so torej 8 točk, dali 12, prejeli pa 3 gole. V 11 tekmah v Repnu je Kras zbral 17 točk (8 zmag, 1 remi, 2 poraza) dal 21, prejel 7 golov. V 11 gostovanjih pa o-svojil 15 točk (5 zmag, 5 remijev, 1 poraz), dal 15, prejel 5 golov. Skupni obračun Krasa v letošnjem prvenstvu je torej 32 točk (13 zmag, 6 remijev, 3 porazi), 36 danih, 12 prejetih golov.
V	povratnem delu prvenstva smo v vrstah Krasa zabeležili le izključitev Vidalija (Union). Na razpolago so Kraševci imeli dve 11-metrovki, venda je strela Villalte in De Meglia u-branil vratar Brega Hrvatin. Imeli so proti tudi eno 11-metrovko in sicer v derbiju s Primorcem.
Trener Fulvio Ellini je skupno po slal na igrišče 19 nogometašev, od katerih je bil le Cinque vedno prisoten.
22	tekem Cinque; 21 tekem Mezza-villa; 20 tekem R. Purič, Škabar (2), Puntar (1), M. Terčon (6), Gnesda (1); 19 tekem Vidah (4), Košuta (11); 18 tekem Granata (3); 15 tekem Vil-lalta (3); 13 tekem Sugan (1); 9 tekem De Meglio (4); 8 tekem Blasi-na; 7 tekem Šuc; 6 tekem Padovan, Škerk; 3 tekme M. Milič; 1 tekmo Adamič.
PRIMOREC
Trebenci so končali prvenstvo na četrtem mestu. Zbrali so 27 točk. Lani so v 24 tekmah osvojili 24 točk in končali na sedmem mestu. V prvem delu prvenstva je Primorec osvojil 15 točk (6 zmag, 3 remiji, 2 poraza). V nadaljevanju so Trebenci doma premagali Cus, Aurisino, S. Marco, remizirali s Campanellami in podlegli Primorju in Unionu. Osvojili so torej 7 točk, dali 12, prejeli pa 9 golov.
V	gosteh so premagali Chiarbolo in Kras, remizirali z Bregom in zgubili s S. Nazariem in Gajo. Zbrah so
domači šport
Danes
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
19.00	v Bergamu, Ul. Battisti 16: Celima - Jadran
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, šola Addobbati; Prevenire - Polet; 15.00 v Trstu, šola Mor-purgo: Basket TS - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Križu: Vesna - Muggesana;
16.00	v Bazovici: Zarja - Opicina.
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Zaule; 9.15 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola B - Primorje; 9.30 v štandrežu: Juventi-na » Itala
MEMORIAL DEVETAK
15.00	v Dolu: finale
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor -Sloga Sklad Mitja čuk
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	v Trstu, pri Sv. Ani: Poggipae-se - Gaja
torej 5 točk, dali 10, prejeli pa 9 golov. V 11 tekmah v Trebčah je Primorec zbral 14 točk (6 zmag, 2 remija, 3 porazi), 18 danih, 13 prejetih golov. Obračun 11 gostovanj pa znaša 13 točk (5 zmag, 3 remije, 3 porazi), 18 danih in 14 prejetih golov. Skupno je torej Primorec v letošnjem prvenstvu osvojil 27 točk (11 zmag, 5 remijev, 6 porazov), 36 danih in 27 prejetih golov. V povratnem delu je bil izključen le Mauro Kralj (U-mon). Na razpolago so Trebenci imeli kar šest 11-metrovk, vendar kar dve (Campanelle in Aurisina) je zastre-Ijal Husu, ki pa je bil uspešen proti Campanellam in S. Marcu. Ostali dve (Kras in Union) je uspešno izvedel Boris Kralj. Trebenci so imeli tudi eno 11-metrovko proti in sicer v tekmi z Unionom.
Trener Aldo Kralj je skupno poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih sta bila vedno prisotna le E. Kralj in Husu.
22 tekem E. Kralj (5), Husu (13); 21 tekem Janarelli; 20 tekem Carotta, Florean, Facchin (9), W. Milkovič; 18 tekem Marko Kralj (1); 16 tekem Canciani, Coppola (1); 15 tekem Mauro Kralj; 12 tekem Leone; 11 tekem Serra; 8 tekem L Milkovič (1), Bacchia, B. Kralj (4); 6 tekem Sarabotti, Borelli (2) ; 1 tekmo Battistella, F. Čuk, F. Milkovič.
PRIMORJE
S 34 osvojenimi točkami je Primorje zmagalo prvenstvo in si zagotovilo prestop v 2. AL. Lani so Prosečani v 24 tekmah zbrali 19 točk in končali prvenstvo na 10. mestu. V prvem delu prvenstva je Primorje zbralo 15 točk
USPEH NOGOMETAŠA MLADOSTI
Tudi Colja v izbrani vrsti »najmlajših«
Danes bo v Doberdobu (16.30) nogometno srečanje med reprezentancama Goriške in Tržiške (kategorija najmlajših). V tržiški vrsti bo igral tudi član dobdrdobske Mladosti Luka Colja, ki se je dobro izkazal v letošnjem prvenstvu in si je zato tudi zaslužil nastop v izbrani vrsti.
(6 zmag, 3 remije, 2 porazi). V nadaljevanju pa je na Proseku premagalo Chiarbolo, S. Nazario, Gajo in Breg ter prepustilo točko le Krasu. Zbralo je torej 9 točk, dalo 12, prejelo pa 2 gola. V gosteh so Prosečani premagah Primorec, S. Marco, Aurisino in Union, točko prepustih Cusu in Campanellam. Osvojili so 10 točk, dah 18, prejeli pa 4 gole. V 11 tekmah pred domačim občinstvom je Primorje zbra-
lo 18 točk (8 zmag, 2 remija, 1 poraz), 31 danih in samo 3 prejeti goli. V 11 gostovanjih pa so »rdečo - rumeni« zbrali 16 točk (6 zmag, 4 remije, 1 poraz), 25 danih in 9 prejetih golov. Skupni obračun Primorja je torej 34 točk (14 zmag, 6 remijev, 2 poraza), 56 danih, 12 prejetih golov. _
V povratnem delu je bil izključen Pascon v derbiju z Bregom, dva avtogola sta zakrivila Milani (Campanelle) in Lombardo (Cus). Medtem ko je D. Olivo zastreljal 11-metrovko proti Campanellam, so najstrožjo kazen uspešno izvedli S. Olivo (S. Marco), Starc (Chiarbola in dve proti Unionu).
Edino 11-metrovko proti pa so za-streljali nogometaši S. Marca.
Trener Milan Mikuš je skupno poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih je le Samese igral vse tekme.
22 tekem Samese; 21 tekem Lombardo, Milani, Starc (16), D. Olivo (5); 20 tekem Manzin (3), W. Husu (1)’ S. Olivo (6); 18 tekum Micor, Antoni (5), Roiaz (1), Pascon (13); 17 tekem Livan (4); 9 tekem Caharija (1); 4 tekme Colautti; 3 tekme S. Husu; 2 tekmi Štoka, 1 tekmo Dinoi, Be-zin, Pertot.
Ob koncu še beseda o derbijih med našimi ekipami, ki jih je bilo kar 20 in prav zaradi tega je vladalo za to prvenstvo precej zanimanja tudi med navijači naših ekip. Zato posredujemo tudi končno lestvico na podlagi izi-
dov derbijev med našimi ekipami.
Primorje
Gaja
Kras
Primorec
Breg
10:5
10:6
10:9
5:13
5:13
10
10
8
4
4
(Bruno Rupel)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Čez dve leti volitve v Veliki Britaniji, morda pa tudi poprej
Laburisti se obračajo k srednjemu sloju
LONDON V pričakovanju novih volitev si laburistična stranka oblikuje nov obraz. Pekoč poraz 1983. leta voditelja stranke Neila Kinnocka navaja k temu, da izkoristi odpor državljanov do Thatcherjeve in si z zmerno politiko zagotovi podporo srednjega sloja, tistih podjetnih štiride-setletnikov, ki bi svoj dober življenjski standard radi utrdili, k temu pa dodali tudi svojo osebno uveljavitev v družbi.
Da bi bil image stranke čimbolj sprejemljiv, so laburisti »spravili v podstrešje« rdečo zastavo in potisnili na rob skrajno levico, da ne bi več »strašila« volivcev.
Trockistično krilo je ostro reagiralo in obsodilo laburistični Manifest, nekakšen volilni program, češ da je »žaljiv za pretekle in sedanje socialiste, ki so v potu svojega obraza gradili laburistično gibanje«.
V propagandni dejavnosti Kinnock postavlja na prvo mesto osebno svobodo in individualne izbire. V času, ko se
javno mnenje zaradi gospodarske krize, brezposelnosti, podpore ameriškemu napadu na Libijo in invazije ameriškega kapitala obrača od Thatcherjeve, je laburistični voditelj sklenil »pozabiti« na rdečo zastavo, mednarodni simbol socializma, izognil pa se je tudi nekaterim temam (nacionalizaciji industrij), ki so svojčas obeleževale laburistično politiko.
Po sedanjih raziskavah so laburisti prehiteli konservativce. Kako bo šlo naprej, pa nihče ne ve. Politične volitve naj bi bile čez dve leti, lahko pa tudi prej, čez kakšno leto, vsekakor takrat, ko bo Thatcherjeva začutila, da je zanjo najbolj ugoden čas.
Bo Kinnock odbil srdit napad desnice, ki očita laburistom, da se kot »nedemokratični marksisti niso odrekli utopiji socialistične revolucije«?
Kratke od tod in tam
TOKIO Japonci so dobili novo kost, ki jo bodo oglodali do kosti. Te dni bo namreč prišel v goste britanski par, Charles in Diana, ki je postal veliko bolj zanimiv kot sedmerica vipov, beri predstavnikov sedmih industrijsko najbolj razvitih zahodnih držav na svetu, ki se sestajajo v glavnem mestu dežele vzhajajočega sonca. Dnevnik Mainichi piše, da bo zaradi originalnih klobučkov in nasmeška, ki očarjuje množice, Diana potisnila v senco celo svojega moža, samega waleškega princa Charlesa.
Po vsem otočju so v teku velike priprave na sprejem bodočega kraljevskega parai mrzlica »lady D« se je polastila tudi predsednika Nakasona. Oblikovalec Hanae Mori pa trdi, da bo Diana navdihnila japonske modne kreatorje.
MOSKVA Armenska policija, ki je raziskovala izvor za poln avtomobil zlatih odlitkov, je v glavnem mestu te republike, Jerevanu, odkrila nedovoljeno zlatarno, last »brezposelnega« Davtjana, podjetnega 27-letnega mladeniča. Armenski list je zapisal, da je v nasprotju s srednjeveškimi alkimisti, ki so hoteli zlato pridobivati iz »revnih« rudnin, naš znanec s posebpo kemično obdelavo zlato pridobival iz različnih pozlačenih predmetov. Med temi predmeti so bili tudi deli strojey, ki so mu jih inženirji in tehniki pošiljali iz tovarne. Glavnega krivca in njegove pomočnike so obsodili na dolge zaporne kazni.
RIM - Kdor ima očesno mreno, mora na operacijo čakati dve leti, je izjavil direktor očesne klinike univerze v Palermu prof. Ponte. Ker pa se življenjska doba, s katero se ta bolezen povečuje, podaljšuje, se bo z leti podaljšala tudi čakalna doba na operacijo, kajti specialisti za takšne zdravniške posege občutno primanjkujejo.
LOS ANGELES V nekaterih državah ZDA je v prodaji cigareta, ki ne gori in se torej ne kadi. Nekadilci jih ponujajo kadilcem, da jim dima ne puhajo v obraz. Cigareta FAVOR imajo stisnjen tobak, iz katerega kadilec vdihuje nikotin. Gre za najnovejši pripomoček, s katerim hočejo lajšati krize kadilcev, ki jih v ZDA vedno bolj preganjajo.
Razstava v Benetkah
BENETKE — V Grassijevi palači v Benetkah so včeraj, ob prisotnosti predsednika Cossige, odprli razstavo o futuristih in futurizmu. Na sliki dvoriščni prostor z letalom.

EDOARDO FURLANI spa

#is
- J
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST - Ulica Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4

I vergoni pelletterie ::
^	Trg sv. »takaba (i
»Fast foodi« na pohodu
RIM — 28. februar 1982 je datum, ki ga baje vsi italijanski »paninari« (prodajalci obloženih kruhkov) z veliko vnemo proslavjajo. Na ta dan so namreč v Milanu odprli prvo »restavracijo-Burghy« v Italiji. Od tistega dne hamburgerji, pomfrit, pohane rezine rib, kruhki, ki imajo vrhnji del posut s sezam-skimi semeni, v notranjosti pa meso, paradižnike, solato, čebulo, kumarice in »ketchup«, postopoma rušijo gastronomske mite države špagetov. Še pred kratkim je delegacija rimskih osebnosti in kulturnih delavcev priredila množično in ironično demonstracijo proti valu »fast-foodov«, ki prepravljajo Italijo. Mladina, »paninari« in ne, pa se očividno bolj mdlo meni za protinapade ljubiteljev pristne italijanske hrane, (naj povemo, da so nekatera podjetja že poskrbela za stroje, ki delijo "fast-špagete"), če je res, da se vse več mladih italijanskih podjetnikov odloča za odprtje novih »fast-foodov«. Že leta 1982 so jih namreč v Italiji odprli pet, leto potem je njihovo število naraslo na 30, leta 1984 jih je bilo 69, do konca lanskega leta pa je bilo na voljo požrešnih »paninarov« kar 122 centrov, kjer delijo standardno hrano po najhitrejšem postopku. Največ takih »fast-foodov« premore trenutno Lombardija (23, od katerih jih je 14 v Milanu), ki ji sledijo Lazio (16, 12 v Rimu), Emilija (15), Piemont (14) in Veneto (11). Furlanija-Julijska krajina ima en sam uradni in priznani »fast-food«. Pri teh centrih moramo namreč razlikovati med »fast-foodi« pristnega ameriškega porekla in domačimi variantami. V Furlaniji-Julijski krajini je nič koliko Quickov, McDonaldov in Burghyjev. Kakorkoli že, v primeru »fast-foodov« moramo gledati tudi in predvsem na »business«, kot bi rekli Američani, ki so si prehrano z hamburgerji in »milk-shaki« tudi izmislili. Najbolj konkretne podatke o uspehih »fast-fooda« pa lahko dobimo s seštevanjem količine zmrznjene hrane s katero industrija zalaga vsa italijanska prodajna središča hamburgerjev in podobnih »poslastic«. Leta 1983 so prodali 220 tisoč ton zmrznjene hrane, leta 1984 pa kar 241 tisoč ton.
HI EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. D) Vittorio 12 • tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
M»morehjzzo
Olajšave pri plačilu