Preširnova oporoka.
rači se; noč mi skoraj svet zakrije,
Na veke trudne zamiže oči; Naj bo! Naj beli dan jim več ne sije,
Dovolj so gledale, kaj svet terpi; Čas, da serce ubogo si počije, Nemira vedrega se oprosti. Končan je trudapolni pot; pokoja Željno je truplo, željna duša moja.
A predno v kraj, kjer spijo bolečine, V kraj večnega miru nastopim pot; Kjer up in strah, serca nepokoj mine,
Kjer hrepenenja nij, strastij in zmot: Povzdignem še iz serca globoeine
Glas tebi, mili moj slovenski rod! Cuj pevca, ki umira, oporoko — V spomin, serce si vtisni jo globoko.
352390

Drevo v domačo vsadil sem dobravo,
Ki ne rodi ga zemeljska pomlad; Sladko ti diha blagi cvet vonjavo,
Telo in dušo ti oživlja sad; •Pod njim položi v senco vročo glavo,
Uteši bolečine njen ti hlad: Jaz vsadil sem drevo ti v zemlji tvoji, Ti hrani, brani ga, ti zvesto goji!
Gorje narodu, kteri slep zameta
Nebeške poezije blagi dar; Za svetnim blagom vedno spehan leta,
Dejanje vodita mu prid in lcvar; Iz serca globočine pesem peta
Serca ne dviga, blaži mu nikdar! Gorje sloven ti, ako pevska Vila Jokaje bi kedaj te zapustila!
Ti mladi rod! Oči zaupajoče
V te vpirajo pogled poslednji svoj; Če v tebe nij mi upati mogoče,
Kako bi mirno ločil duh se moj ? Ti boje doživiš duševne vroče —
Ko pride dan, na mestu svojem stoj! Za dom, svobodo bori se, resnico, Za bratoljubje gori in pravico!
5. II. 1985 1)^3

Nikdar te v boji slepa strast ne vodi,
Ne moti te, kaj dela ona stran; Orožje v svetem boji sveto bodi,
Serce naj čisto bo in čista dlan! Ti druge milo, sebe ostro sodi:
Izgled naj blagodušja bo Slovan! Sovraštvo naj ti bode vedno tuje, Brat brata naj nikdar ne zaničuje!
Prikaže se na svitlem ti prestoli
Malik — zlata ti kaže blesk, rekoč: „Glej, to ti dam, poklekni ter me moli!"
Tedaj kreposti svoje kaži moč! Nikjer nikdar v krivico ne privoli,
Sovraži dela, ki rodi jih noč; Pravice domovine svoje brani, Njej v izkušnjavi vsaki zvest ostani.
Ime slovensko sveto tebi bodi —
Ne srami ga, sramiti ga ne daj! Da bode spoštovano med narodi, Surovosti, podlosti ne poznaj; Povsod naj plemenitost tebe vodi, Ta pravega Slovenca znači naj! To prosi pevec te umirajoči, To mu obljubi — rad potem se loči.
J. Stritar.