76
Gospodarske novice.
Prvi hrvaški vinski somenj v Zagrebu.
Hrvaška slav. kmetijska družba razpošilja imenik za vinski somenj prijavljenih vin. Iz tega imenika se razvidi, da se je za vinski somenj ponudilo za prodajo do 80.000 veder vina in to od 1. 1834. do 1879. Cena je najniža 3 gold. 92 kr. vedro in najviša 30 gold. 80 kraje, vedro. Za naše vinske trgovce bode gotovo ta somenj velike važnosti, zatoraj jim priporočamo, da se
ga udeležijo, ker na sejmu smejo prodavati svoja vina samo vinorejci, ter bodo imeli priliko spoznati se z vinorejci hrvatskimi in z njihovim pridelkom.
Somenj bode v prostorih hrvatske slavonske kmetijske družbe 17., 18, in 19. marca.
Katalogi za ta somenj se morejo dobiti zastonj pri kmetijski družbi in trgovski zbornici v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Gorici, Gradcu itd., kakor tudi pri hrv.-slav. kmetijski družbi in trgovski zbornici v Zagrebu.
S sejmo n bode združena tudi izložba orodja za ˇinorejo in kletarstvo.
Trtna uŠ — phylloxera — ni pozebla v letošnji hudi zimij kakor so poročali Časniki.
Gospod Lichtenstein je po naročilu aklimatizijske družbe v Parizu skušnje delal s trtami, da bi se iz vedel vpliv mraza na ta mrčes. Dal je za to nekatere trte, ki so bile zelo ušive, izkopati in uši več dni razpostaviti prostemu zraku v mrazu deset do enajst stopinj. In kaj se je pokazalo? Ves mrčes je ostal popolno živ in zdrav. Dal je trtne uši tudi z vodo politi, ki je o mrazu potem zmrznila; al tudi zdaj niso po-zeble.
Na vinorejski Šoli v Mariboru
je bila konecletna preskušnja učencev 16. dne u. m. Ker ravnatelj gosp. Gothe zarad bolehnosti biva v Gorici pod milejšim nebom, je adjunkt gosp. Hanzel skoro iz vseh predmetov sam izpraševal in to s prav dobrim vspehom sebi na čast in učencem na hvalo. Tako poroča časnik „Slov. Gosp.", pa miluje večino učencev slovenskega rodu, katerim se je videlo, koliko so trpeli, predno so toliko se privadili nemščine, da so mogli nemška predavanja razumeti. Po takem se povsod vidi, koliki trpini so Slovenci, da si morajo tudi izobraženja v kmetijstvu iskati na poti nemškega jezika, kakor da ne bi zmožen bil slovenski jezik za predavanja kmetijska!
Poročila o pretekli zimi.
Na Ogerskem so po izvedbah kupčijskega mini-aterstva skoro povsodi vsa sadna drevesa tako zel6 pozebla, da bodo komaj v 3 ali 4 letih zopet sad dona-sala. — Okoli Pariza je bil tak mraz, da imajo samo na rožah okoli 140.000 frankov, to je, 35.000 gld. škode. Cel6 prav stare cedre, o katerih se je mislilo, da jih noben mraz ne pomori, so mrtve. Od leta 1837. Francozi ne pomnijo take grozne zime. Tudi sadni pridelek je za letošnje leto pokončan. — Iz Aleksandrije v ˇročem Egiptu se poroča, da je veliko sadnega drevja konec vzelo in da so ljudje, nevajeni tacega mraza, veliko trpeli. — Okoli Genove na Laškem je pozeblo toliko oljk, da se njih škoda ceni na 5 milijonov lir. — Prav nasproti Evropi pa je bilo v Ameriki toplo vreme, in sicer tako, da so o božiču imeli nov grah in fižol, novo solato in novo zelenjad; tudi rudečih jagod so imeli celo zimo.
—   77  —