Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, poiletno din 16—, Četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, ' • strani din 250 —, l'i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Zmfofta za zvcsioSso! I ßreosnoira Hr. SicüdlnotfiCcve mat Prijateljstvo je velika dobrina. Njeno vrednost takole proslavlja sv. pismo Stare zaveze v Sirahovi knjigi: »Zvest prijatelj je močna bramba; kdor ga je našel, je našel zaklad. Z zvestim prijateljem se nič ne meri; težko zlato in srebro ni vredno cene njegove zvestobe« (Sir 6, 14. 15). Naš list je tak zvest prijatelj slovenskega ljudstva. Njegova zvestoba je bila preizkušena v dolgi dobi, od kar naš list izhaja. Bil je našemu ljudstvu vedno močna bramba, ki se ni nikdar izneverila. Vodil je ostre in hude borbe za naš narodni obstoj v času, ko je bil ta obstoj v največji meri ogrožen. Tudi sedaj odločno in dosledno brani narodno samobitnost slovenskega ljudstva z vsemi zahtevami, ki iz tega dejstva sledijo. Kakor narodne pravice so tudi gospodarski interesi našega ljudstva imeli ter imajo v »Slovenskem gospodarju« hra brega branitelja. Naš list se je tudi vedno trudil, da je bil Slovencem učitelj, ki ¿'lh je poučeval v vseh zadevah, ki se tičejo njihovega časnega in večnega življenja. Noseč med naše ljudstvo pravo, vsestransko p: "veto, daie ljudstvu, vsem njegovim slojem, zlasti kmečkemu stanu zaklad, ki je vreden višje cene kot zlato in srebro. Zvestoba za zvestobo! Prijateljstvo mo ra biti dvostransko ter temeljiti na med sebojni ljubezni. Čustv?, ki jih gojimo d. n- "-ga ljudstva, naj nam ljudstvo vrač: z isto iskrenostjo. S tem daie priznanje resnici, pravici in poštenosti, ki smo se za njo vedno borili. Mnogo je "mes takšnih ljudi, ki resnice in pravice ne prenašajo ter si izbirajo kot piljr.'3lia takšne liste in časnike, ki ne služijo resnici in kreno-sti, marveč strežejo nizkim nagonom z grehom polr.ariene človei' narave, napoveduje jih sv. apostol Pavel s temi opo-minjajočimi besedami: »Pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljan-'e ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam« (2 Tim 4, 3). Takšni učitelji ljudstva, naj so ljudje ali listi, niso prijatelji ljudstva, marveč njegovi največji sovražniki. Pot, ki jo kažejo ljudem, vodi v pogubo. Kristjani se usodnega vpliva slabega tiska ne zavedajo dovolj i:, zato tudi krščanskemu tisku ne poklanjajo tistega smisla in tiste podpore, ki jo zasluži. Vrhovni poglavarji katol;ške cerkve so premnogokrat izrekli svarilne in bodrilne besede. V-liki papež Pij X. je na kristjane vesoljnega sveta naslovil ta-le opomin: »Zaman boste gradili cerkve, olhajali mi-sijone, ustanavljali šole. Vsa vača dobra dela bodo uničena, vsi naoori se izjalovili, če ne boste istočasno znali porrMjati ob- Kakor je običaj po končanih volitvah, je podal predsednik vlade dr. Stojadinovič 21. decembra ostavko z vsemi ministri. Po sprejetem odstopu je sestavil novo vlado zopet dr. Stojadinovič in je izjavil glede nove vlade, da ne pomeni nikake spremembe smeri niti v zunanji niti v notranji politiki. Osebne spremembe so bile izvršene radi stvarnih potreb in ostanejo vsi bivši ministri sodelavci pri skupnem poslu. Ministri preosnovaue vlade: Predsednik nove vlade in zuninji minister je dr. Milan Stojadinovič; prometni minister dr. Mehmed Spa'io; kmetijski minister Svetozar.Stankovič; prosvetni minister Bogoljub Kujundžič (dosedaj minister za gozdove in rudnike); minister za socialno politiko in narodno zdravje Bra-giša Cvetkovič; minister za gozdove in rudnike Dobrivoj Stoševič (doslej gradbeni minister); finančni minister je ostal dr. Dušan Letica; gradbeni minister dr. Miha Krek (doslej minister brez listnice); vojni minister je ostal armijski general Miljutin Nedič; minister za trgovino in industrijo je ostal Nikola Kabalin; minister za telesno vzgojo je ostal Ante Msštrovič; minister pošte in telegrafa Panta Jovano- Mevarita f$m Postne Odkar je bila Češkoslovaška znatno okrnjena od Hitlerja in je nova Češko-Slova-ška dala Ukrajincem v Podkarpatski Rusiji avtonomijo, je ves svet zopet zvedel, da živi v Evropi 40 milijonov Ukrajincev, kateri so porazdeljeni na sovjetsko Rusijo, Poljsko in že omenjeno Podkarpatsko Rusijo. Kakor hitro je nova Češko-Slova-ška dala svojim Ukrajincem samoupravo, so vložili ukrajinski poslanci na Poljskem pred tremi tedni na pristojno mesto prošnjo z zahtevo po avtonomiji v okviru Poljske. Poljski sejm ah zbornica je 21. decembra zahtevo Ukrajincev zavrgla med burnim prerekanjem. Ker je poljski parlament odklonil zahtevo ukrajinskega naroda, da bi razpravljal o njegovi avtono- vič, župan mesta Skopi je in bivši poslanec; notranji minister Miian Aclmovič, upravnik mesta Beograda; minister brez listnice Franc Snoj, ravnatelj Kmet. posojilnice v Gornji Radgoni; ostala sta še ministra brez listnice Vojislav Djordjevič in Djofer Kulenovič. Od članov prejšnje vlade ni v novem ministrskem svetu več naslednjih: doseda-niega notranjega ministra dr. Antona I'Io-rošca, dosedanjega prosvetnega ministra Dimitrija Magaraševiča, dosedanjih ministrov brez listnice Nika Novakoviča in in Svetislava Hodjera ter dosedanjega ministra za pošte in telegraf Vojka Cvrkiča. * Novi notranji minister Acimovič je rodom iz beograjske okolice in star 40 let. Po končanih pravnih naukih je stopil leta 1921 v upravno politično službo, v kateri je ostal do sedaj. Novi minister je poznavalec policijske stroke in je bil ieta 1926 izvoljen za podm-edsednika mednarodne policijske komisije. Novi slovenski minister Franc Snoj se je rodil leta 1602 v Toplicah pri Zagorju ob Savi. Po svojem poklicu je odličen za-drugar in znan po svojem zadružnem in nacionalnem delovanju. miji, bodo skušali'Ukrajinci priti do svojih pravic po drugi poti, katera Poljski ne bo ljuba. Nemčija dela na vse kriplje na to, da pride do osnovanja velike ukrajinske države, ki bi bila podvržena političnemu in gospodarskemu vplivu Nemčije in koje ustanovitev bi bil smrtonosen sunek za sovjetsko Rusijo. Kako resna je zadeva z Veliko Ukrajino in v kako nevarno igro se spušča Poljska, nam je dokaz dejstvo, da ukrajinski izseljenci in begunci, ki živijo v tujini, že organizirajo svojo prostovoljsko armado, katera bi pod oovelj-stvom kneza Razumovskega, vplivnega ukrajinskega voditelja, v potrebnem trenutku nomagala pri ustanavljanju neodvisne Ukrajine. rambnega in napadalnega orožja — krščanskega tiska.« Katoličani v Mehiki in Španiji so zgradil' cerkve ustanovili šole ter opravili mnogo dobrih del. Vsa ta dela so bila uničena, vsi njihovi napori so bili zaman, ker so zanemarili svojo dolžnost do krščanskega tiska ter prepustili javno življenje oblasti nasprotnikov Boga in krščanstva. Osvestimo se ter se zavedajmo svoje dolžnosti! Ne navezujmo prijateljstva z nekrščanskimi listi in časniki! To so navidezni prijatelji, v resnici pa so- vražniki. Pred njimi svari v začetku omenjeni modri Sirah: »Tudi taki prijatelji so, ki se izpremene v sovražnike, in prijatelji, ki razglašajo sovraštvo in prepir in obrekovanje« (Sir 6, 9). Pravo prijateljstvo je krščanskemu ljudstvu mogoče samo s krščanskimi listi. V tem smislu kličemo našemu ljudstvu, vsem slojem in stanovom in vsem posameznikom: Ostanite nam zvesti v naprej! Pridobite nam novih či-tateljev in naročnikov! Prijatelji, srečno novo leto. rsolno božjega blagoslova! frečno ifi Veselo flo^o leto 19391 želita vsem cenjenim naročnikom, inserentom, čitateljem in prijateljem „Slovenskega gospodarja" uredništvo in uorava Iz raznih držav Romunija dobila novega zunanjega ministra. Romunski zunanji minister Petre-scu Ccmnen je odstopil 22. decembra in pride za poslanika v Vatikan. Za novega zunanjega ministra je imenovan bivši senator Gregor Grafencu. Spremembo nove vodilne osebnosti pri vodstvu romunske zunanje politike toplo pozdravlja Nemčija. Dogodki na Madžarskem v dnevih oji-ska italijanskega zunanjega ministra. O obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana v Budimpešti je že svetovno časopisje dolgo pisalo in je naglašalo velik politični pomen ter važnost poseta. Visoki italijanski gost je dospel v madžarsko pre-stelico 19. decembra in je bil na kolodvoru sprejet z velikimi svečanostmi. Dopoldne omenjenega dne je grof Ciano položil venec pred spomenik v svetovni vojni padlih Vojakov, nato je pa obiskal zunanjega ministra grofa Czakyja in predsednika vlade Imredyja. Opoldne je grofa Ciana sprejel v avdienci regent, po avdienci sta pa regent Horthy in njegova gospa priredila grofu Cianu na čast kosilo. Že drugi dan obiska je bila podana uradna izjava, da Cianov obisk ni službenega značaja, ampak zasebnega in da ne bo za njegovega obiska nobenih političnih razgovorov. Dne 20. decembra ob osmih zjutraj je odpeljal regent Horthy Ciana na lov v Godolo. Lova so se udeležili razen Horthyja in Ciana ministrski predsednik Imredy, zunanji minister Czaky in nekateri drugi ministri. Po vrnitvi z lova je £>ila v Budimpešti na čast grofu Cianu slavnostna večerja, katero je priredil madžarski zunanji minister. Opolnoči 20. decembra sta regent Horthy in grof Ciano odpotovala na lov na severno Madžarsko. V zvezi z naštetimi dogodki je dejstvo, da je bil italijanski minister skrajno ogorčen, ker so izzvali ob njegovem prihodu madžarske silne tolpe na slovaškem obmejnem ozemlju hude in krvave spopade s češkoslovaško voisko. Madžari so hoteli z nemiri dokazati Cianu, ki je bil razsodnik na Dunaju med Slovaki in Madžari, da niso zadovoljni z njegovo razsodbo. Upravičeno je vzel italijanski gost najnovejše dogodke ob slovaško-madžarski meji kot osebno žalitev in je za svoiega bivanja v Budimpešti po možnosti skrčil v znak protesta vsa politična pogajanja. Obča pozornost na Slovaško. V zadnjih dneh je vzbujala občo pozornost avtonomna Slovaška, ki je izvolila svoj prvi narodni zbor. Pri volitvah v avtonomno poslansko zbornico je nastopila ena sama stranka, v katero so se združile vse bivše slovaške politične stranke razen komunistov in socialistov. Zaradi tega je bila postavljena ena sama kandidatna lista. To so volilci ali potrdili ali odklonili Volilci so morali pri glasovanju odgovoriti na vprašanje: »Ali hočete sodelovati pri zidanju nove svobodne in neodvisne Slovaške?« — z »da« ali z »ne«. Volitve so potekle po vsem Slovaškem v največjem redu in miru med silnim navdušenjem prebivalstva. Vlada je dobila od vsega. števila glasov 97.5%. Novi slovaški narodni zbor bo štei 63 poslancev, ki so po večini vsi člani Hlin-kove slovaške ljudske stranke. Od narodnih manjšin sta izvoljena dva nemška poslanca. Z ukazom predsednika češko-slo-vaške republike je sklican novo izvoljeni slovaški avtonomni parlament k otvoritveni seji za 18. januar. Naloga te zbornice bo, da potrdi sedanjo slovaško vlado in od nje doslej izdane ukrepe ter da izdela novo avtonomno ustavo, po kateri bodo prihodnje leto spet volitve. — Slovaško ljudstvo je sprejelo z velikim veseljem vest, d . "^o predsednik republike obiskal Slovaško. Povsod se pripravljajo, da po- glavarju države prirede sijajen sprejem ter mu na ta način izkažejo hvaležnost, spoštovanje in vdanost. — Radi drznih vpadov madžarskih nasilnih tolp na slovaško ozemlje, ki so bfli zavrnjeni od češkoslovaškega vojaštva, je slovaška vlada v znak protesta nrekinila vsa pogajanja z Madžari in predvsem tudi pogajanja glede končnoveljavne razmejitve. Trije državni tajniki Slovaške, ki so nastavljeni v skupnih ministrstvih v Pragi, so prevzeli 20. decembra dolžnost, in sicer Jožef Zvr-škovec v zunanjem ministrstvu, Štefan Hasis v ministrstvu ra narodno obrambo in Aleksander Brnciia v finančnem ministrstvu. Ti trije tajniki bodo pod predsed-ništvom podpredsednika vlade Slovaka Karla Sidorja tvorili neke vrste slovaško vlado v Pragi. Dne 20. decembra so imeli prvo sejo. I Komunistom je odklenkalo v novi Češkoslovaški. Eno prvih hvalevrednih dejanj nove Češko-Slovaške je bil razpust komunistične stranke, ki je imela pod predsednikom dr. Benešem v Pragi za vso osrednjo Evropo svoje glavno agitacijsko in propagandno gnezdo. Razpust komunistične stranke je postal pravomočen 20. decembra. Ta dan je bilo razveljavljenih 25 mandatov komunističnih poslancev. V senatu je bilo razveljavljenih 13 komunističnih senatorskih mandatov. Komunistična stranka je prodala tiskarno, kjer je tiskala svoj strankarski list, znani delniški družbi Bata. Po krščanskem svelu Papež začel 60. leto mašništva. Sv. oče papež Pij XI. je v torek, 20. decembra, stopil v 60. leto svojega mašniškega življenja. Rojen 31. maja 1857 je bil v maš-nika posvečen 20. decembra 1879. Kljub svoji visoki starosti (star je 81 let 7 mesecev) z izredno svežostjo duha izvršuje mnogovrstne in težke posle svoje visoke službe, ki je naivišja na zemlji. Zadnji 3 as precej -rpi na bolezni v nogah in na srčni astmi (naduhi). Včasih se napadi bolezni pojačajo, osobito če prevelik napor svetega očeta zmanjša telesno odpornost. Ko si nekoliko odpočije, pa si zopet opomore, da more spet posvetiti svoje moči delu, ki ga zelo ljubi. Nedavno je imel hud bolezenski napad, kmalu pa se je njegovo stanje zbolj-šalo, tako da je zdaj povsem zadovoljivo. Vtorek, 20. decembra, je sv. oče opravil v svoji zasebni kapelici daritev sv. maše ter tako začel 60 letnico svojega duhovni-štva. Naj bi ga Bog ohranil, da bi mogel čez leto dni praznovati biserni jubilej svojega mašništva! Duhovniki kot mučeniki. Komunisti črtijo duhovnike z vso sovražnostjo ter jih preganjajo, mučijo in morijo, kjer le morejo. Ta prilika se jim poleg Rusije sedaj nudi v Španiji. Koliko duhovnikov in redovnikov so rdečkarji v Španiji pomorih, se do zdaj ne da povsem natanko določiti. Ugotavlja se to število zlasti potem, ko so rdečkarji s svojimi vojaki morali zapustiti kakšno špansko pokrajino. Že večkrat smo imeli priliko, da smo iz teh pokrajin poročali o žrtvah komunistične razdivjanosti. Danes dostavimo še nekaj primerov. Na ot^ku Minorki je bil umorjen mlad duhovnik Jean Huquet. Maševal je samo tri tedne, ker ga je tri tedne po njegovi novi sv. maši zadela smrt. Ko so rdeče vojaške čete prišle v vas Ferrerias, kjer je mladi duhovnik bival, so mu strgali duhovniško obleko s telesa. Komandant mu je vzel križ, ga primaknil k njegovim ustom ter rekel: »Pljuni na svojega Boga, drugače te usmrtimo!« Mladi duhovnik pa dvigne svoje roke z vzklikom: »Živel Kristus Kralj!« Zadet od dveh krogel je padel mrtev na tla. Težka usoda je zadela škofa iz Alme-rije in Cadiksa. komunisti so ju ujeli in kot nosilca premoga zaposlili na vojni ladji »Jaime I.«. Ko je ta ladja zaplula v morje, sta morala škofa v strojišču delati. Ko sta utrujena od težkega dela nekoliko legla na tla, da bi si odpočila, so prihiteli mornarji ter polih tla z vodo, da sta morala vstati. Čez nekaj dni so oba škofa z drugimi ujetniki povezali v veliko mrežo ter jih žive vrgli v morje. Kurata (duhovnega pastirja) v Torrijosu so slekli, ga ogrnili v rdeč plašč, mu pritisnili trnjevo krono na glavo, naložili križ na rame ter ga tirali po ulicah in cestah. Ko je obnemogel padel na tla, so ga udarjali s palicami ter ga pognali naprej. Tri dni je moral hoditi križev pot, dokler ni naposled krogla rdečega vojaka napravila konec njegovemu trpljenju. Kurata v Parrillasu, ki ni hotel pobegniti, so vrgli v ječo. Zahtevali so od njega: »Vrzi proč duhovniško obleko! Religije je sedaj konec!« Duhovnik mirno odgovori: »Religija ne bo nikdar umrla, cerkev bo iz teh težav in bojev vstala zmagoslavna!« Za te besede so ga ustrelili. Njegova mati je pokazala teto junaštvo. Ko je bil sin v ječi, so rdečkarji materi prigovarjali, naj nanj vpliva, da odpade od duhovništva ter sprejme službo tajnika krajevnega komunističnega odbora. »Nikdar,« tako je odgovorila mati, »moj sin ne bo hotel zgubiti duše, da bi rešil svoje telo!« Kurata v Car- rascaleji so ujeli z materjo vred. Ko so ga obsodili na smrt, je mati zanj prosila s solzami v očeh. Ko niso ničesar zalegle ne prošnje ne solze, je prosila, naj jo s sinom yred umorijo. To se "»a tudi zgodilo. Prav lepi prizori verske zvestobe in hrabrosti se poročajo tudi iz vrst laikov (svetnih ljudi). 12 letni deček je srečal na ulici mesta Barij astro tovorni avto, iz katerega so donele m mmmmmmammmmmmaamamMamgM Januš Goleč: Sporazum (Spomin ob 20 letnici Jugoslavije) Obsotlska dolina je slavila prevrat pred 20 leti v največjem navdušenju. Hrvati na drugi strani Sotle so bili precej hladni. Bilo pa je tudi med Zagorci mnogo pravih rodoljubov, kateri so želeli med svojim narodom isto veselje pri ustvarjanju nove države, kakor so ga gledali na lastne oči na shodih ter taborih na štajerski strani. Za Jugoslavijo vneti možje so bih prepričani, da je treba Hrvatom pouka v vprašanju: Kaj je Jugoslavija in kaka naj bo? Kakor hitro bo znal vsak priprosti kmet, kake cilje hoče zasledovati ter doseči težko za-željena nova država, se bo ogrel za njo ter jo ognjevito vzljubil. G. dr. Fran Jankovič Mož, kateri se je veselil ob prevratu po spodnjih krajih zaupanja naroda na obeh straneh Sotle, je bil rajni g. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem ter državni in deželni poslanec. Hrvati so prisegah nanj, Iker je bil kot zdravnik tedensko oblegan od zagorskih bolnikov. Slovel je po govorniškem daru in so ga imenovali zaradi milo-ganljivega glasu Gregorčiča med našimi politiki. Ljubega dr. Jankoviča so naprosili neka- cerkvene pesmi. Deček se postavi pred napolnjeni avto ter vpraša šoferja: »Koga voziš?« Šofer odgovori: »Kristjane, ki jih peljem v smrt.« Deček zahteva in prosi: »Vzemi s seboj tudi mene! Tudi jaz sem kristjan in hočem z drugimi umreti!« Šofer je dovolil, da je deček stopil na tovorni avto. Ko so se pripeljali na morišče, so ga z drugimi kristjani ustrelili. teri tako zvani velikaši od Sv. Katarine na Selah na hrvaški strani Sotle, naj bi raz-tolmačil na javnem shodu narodu, kaj je sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci za stvaritev skupne države in zakaj se ga naj tudi kmet oklene z dušo in telesom. Dvojni g. poslanec je bil vesel povabila in je vzel s seboj še pisca teh spominov, ki bi naj izpopolnil z živo besedo, kar bi mogoče on sam v vlogi glavnega govornika nehote prezrl ah bi mu ušlo. Otvoritev shoda Na Hrvate je treba napraviti že ob prihodu mogočen vtis. Iz tega vzroka sva se tudi pripeljala na Sele k Sv. Katarini s par konji ter v kočiji. Zagorski »plač«, na katerem se je vršilo sončno nedeljo popoldne zborovanje pod milim nebom, je bil poln naroda. Prevladovali so moški v podrapa-nih avstrijskih uniformah, kar je bilo dokaz, da je navzoča pretežna večina bivših frontnih vojakov. Sklicatelji zborovanja so naju prisrčno sprejeli ter pozdravih in hoteli, da bi naj nastopila kar sredi med ljudstvom, ki koprni po razlagi: Kaj hočemo in kam plo-vemo? Poznal sem že tedaj prav dobro Zagorca, o katerem nikoli ne veš ob priliki javnega zborovanja, s kom bo potegnil in če ne bo dejansko s teboj obračunal. PRAZNIK SV. TREH KRALJEV — PRAZNIK ZA KATOLIŠKI TISK! »Vzajemnost«, glasilo slovenske duhovščine, je prinesla pretekli mesec navodila za praznik katoliškega tiska, to je za praznik sv. Treh Kraljev. Ta dan naj vsa Slovenija napravi temeljite aačrte, kako s korenino vred izruvati vse, kar je pri nas protikatoliškega in protislovenskega! Poročajte nam, kako ste pri vas ta praznik obhajali in kakšne uspehe svojega dela za katoliški tisk ste dosegli. pol osmih zvečer huda nesreča. Brzovlak iz Trsta je na omenjenem prelazu treščil z vso silo v poštni nabiralni avto. Avtomobil je strahoviti sunek pognal v loku eser^ metrov daleč v stranski jarek in nasip, kjer je razbit obležal s kolesi navzgor. Zaradi silnega sunka se je razbila vsa karoserija. Vrata kabine so se odprla in šofer in njegov spremljevalec zta. zletela iz avtomobila ter obležala kraj njega negibna drug rx>-leg drugega, oba z obrazom na zemljo. Na mesto nesreče poklicani reševalci so odpeljali v bolnišnico šoferja Andreja Majerja, očeta dv'en otrok, in 40 letnega poštnega zvaničnika Rudolfa Batis, ki je ožsnjen. Batis je kmalu po prevozu umrl radi prebite lobanje in hudih notranjih poškodb. Šofer Majer je hudo poškodovan po glavi in vsem telesu, vendar je bil po nesreči pri zavesti in je še celo govoril. junaško dekle. V Škofjo Loko sta se pripeljala na koleslju gospod in gospa K. iz St. Vida nad Ljubljano. Ko sta se vračala, se je podal gospod v trafiko v kapu cinskem predmestiu, gospa je pazila sama na vozu na konja. Konja sta se splašila mimo brzečega avtomobila in sta zdivjala. Voz se je kmalu toliko nagnil, da je padla gospa pod voz in sta jo vlekla zdivjana konja s seboj. K sreči se je ojunačila 18 letna Minka Ziherl, doma iz Litlče, da Poslal sem konje ter kočijo nazaj preko Sotle. Vztrajal sem odločno na tem, da go voriva z balkona prvega nadstropja ravnokar dograjene nove hiše, odkoder je bil naj lepši razgled na vse strani in sva bila varna pred nepredvidenimi iznenadenji. Zbor je otvoril s pozdravom na vse šte vilne zbrane eden velikašev, kateremu je bilo res na tem, da bi padlo zrno besede na rodovitna tla. Predstavil je oba govornika in je glede moje malenkosti povedal, da sem sin Hrvata iz Ivaniča pri Deseniču ter vojni invalid. Predstava je bila sprejeta mirno, brez si-cer običajnega burnega nazdravljanja. Obča rabuka Priznati moram, da sva se pripravila a dr. Jankovičem za pouk Zagorcev o sporazumu vsak s skrbno spisanim ter natančno naučenim govorom. G. doktor se je v dostojanstvu dvojne poslanske časti ter zdravniškega čudodelstva med Hrvati prvi prikazal na balkonu ter začel svoj pesniško sestavljeni govor o tro-bratskem sporazumu, kateri je že sklenjen od voditeljev ter še mora narodu preiti v kri in meso. Ni pognal med poslušalce pet dobro pre-udarjenih stavkov, že so priletele od vseh! strani burne opazke:. Osebne resti Škof izročil trboveljskemu g. župniku imenovanje za monsignora. Škof dr. Ivan Tomažič je izročil g. Gašperiču, župniku in duhovnemu svetniku v Trbovljah, iz Rima došlo imenovanje za monsignora in mu je k visokemu odlikovanju časti tal v prisrčnih besedah, številnim častitkam se pridružuje »Slov. gospodar« z željo, da bi vneto delovni dušni pastir se še dolgo let čil in zdrav veselil papeževega odlikovanja! Rečički gospod župnik imenovan za monsignora. Za monsignora je bil imenovan iz Rima g. Alfonz Požar, župnik na Rečici ob Savinji in upravitelj gornjegrajske dekani-je. K imenovanju naše častitke! Nesreče ____ V zadnjem trenutku rešena strašne smrti V Legnu v župniji Ribnica na Pohorju živi pri svojem zetu Alojzu Kotniku 74 letna tašča Marija Sušeč. S prižgano petrolejko se je podala na podstrešje po živila. Na podstrešju je starki spodrsnilo in je padla. Radi razbite svetilke se je na mah vnela na dilah nakopičena slama. Ogenj je uničil 15.000 din vredno hišo. Gospodar Kotnik ji je v zadnjem trenutku priskočil na pomoč in rešil taščo strašne smrti. Dve nesreči. 54 letna delavka Marija Ko-larič iz Sv. Kungote na Dravskem polju je spodrsnila na oledeneli cesti in si je pri padcu zlomila levo nogo. — V Spuhlji pod Ptujem je padel 48 letni dninar Ivan Čeh z lestve in si je zlomil levo nogo. Imenovana ponesrečenca sta se zatekla v ptujsko bolnišnico. Otrok podlegel opeklinam. Dušanček Va-nušek, dveletni sinček šoferja v Celju, se je polil s kropom po vsem telesu. Otroka so koj prenesli v bolnišnico, kjer je podlegel prehudim opeklinam po večdnevnem trpljenju. Šestletna deklica prepeljana v brezupnem stanju v bolnišnico. V Globokem pri Brežicah se je opekla po vsem životu šestletna Zefka Verbič, hčerka vdovele najemnice, ki je pustila otroka samega doma, ker je morala po opravkih v Brežice. Najbrž je deklica odprla vratca zakurjenega železnega štedilnika. Pri tem je padla žerjavica na obleko in jo vžgala. Ko je prišel starejši brat domov, je našel sestrico golo in hudo opečeno po vsem telesu. Grozno trpečo Zef-ko so prepeljali v brezupnem stanju v brežiško bolnišnico. Plini od premoga so ga zadušili. Ferdinand Knez, samski uslužbenec gostilničar-ske pivovarne v Laškem, je zanesel v svojo sobico žerjavico, na katero je nametal premoga, da bi se ogrel, in je legel spat. Kneza so našli drugo jutro zadušenega od strupenih plinov, katere je širil tleči premog in niso mogli nikamor iz zaprte sobe. Vlak razbil poštni nabiralni avto. Na železniškem prelazu za tobačno tovarno v Ljubljani se je zgodila 20. decembra krog je skočila — ne meneč se za lastno varnost — pred kcnja, ju zaustavila in rešila materi treh otrok življenje. Jiazne novic* Eožične počitnice za vse šole trajajo do 9. januarja. Bela fazanka in črni fazan. G. Voršič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je ustrelil belo fazaiiko, g. Sarine iz Slov. Bistrice pa črnega fazana. Oboji lovski plen je redkost. Pogrešan. Že nekaj dni pogrešajo Franca Petrovič, 46 letnega posestnika v Stojncih pri Ptuiu. Ker je bil v zadnjem času zaposlen pri popravljanju obrežja Drave pri Borlu, so nekateri mnenia, da je po nesreči padel v Dravo ter utonil. Družba sv. Mohor "a je v radrrem času izdala te-;c nove knjige: Janez Jalen, Cvetkova Cilka, bi-oa. E3 din, vez. 68 d'n; S3ver Sonja, čevljarček Paičcli in dru<"3 pravljice, broš. 52 din, vez. 64; Ovcltar Ježa, Izbrano delo, broš. 44 din, vez. 53; Ereznik Albn, V plamenih rdeečga pekla, broš. J2 d:n, vez. 20 din; Salten-Lavrič, Bambek, broš. 28 din, vez. 40 d'.n; Anton Tomaž Linhart, Izbra-ro delo, broš. 20 din, vez. 32 dn. Knjige dobite po vseh knjigarnah. Udje Družbe sv. Mohorja jih dobijo 25;,; ceneje, če jih naročijo naravnost pri Dražbi sv. Mohorja v Celju. 1Š37 Mna hranilnica ? Maribora pupllerno farni denarni zavod mesia Maribora Baje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodn; obrestni meri. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuie najugodneje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od 9 do 12 v Orož-novi ulici 2. 1791 Vaiogeffe v dtmmi mzsim (Rfiianti zavod! ZARADI TOPLE JESENI in prevelike zaloge PRODAJA ZIMSKO BLAGO po izredno nizkih cenah FR. BOBOVIČNIK, CELJE, Gosposka 15 Udeležite se velikega žrebanja knjižnih nagrad, ki ga je razpisala Družba sv. Mohorja. Prva nagrada je 100 vezanih knjig »Mohorjeve knjižnice«. Rok natečaja je omejen. Na zahtevo Vam takoj pcšlje seznam nagrad in pogoje za udeležbo pri žrebanju Družba sv. Mohorja v Celju. 1837 Nov koledar za leto 1939. Predstojništvo svetišča na Ptujski gori je izdalo za leto 1939 ličen stenski koledar s sliko Gorske Matere božje in služabnika božjega Antona Martina Slomšeka, ki je bil velik častilec Gorske Matere božje. Koledar bo v okras vsaki krščanski hiši. Posamezen "'"'ar stane 2 din. »Oven« terpentinovo milo sestoji iz najboljših surovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek! Obža/oranja vredni shiran Preprečen vlom v mežiško cerkev. Ko je šel organistov sin Štefan Lednik ob devetih dopoldne zvonit, Me zapazil za glavnim oltarjem fantalina okrog 14 let, ki je hotel z vitrihom vlomiti v puščico. Tat se je pri tem skril na prižnico, kjer so ga potem dobili. Fantalin je bil v družbi starejšega mo-j škega, kateremu pa se je posrečilo pobeg-' niti. Je nekako 22—30 let star, vitke po-j stave, oblečen v kratek siv površnik, ima hlače pumparice, na glavi pa športno če-ipico. V prejšnji noči sta ukradla nekemu i hlapcu čevlje iz hleva, katere pa je k sreči I že dobil nazaj. Vlom v planinski dom. S puškami oboroženi neznani vlomilci so vlomili s pomočje lestve v prvo nadstropje planinskega doma na Uršlji gori, ki je last podružnice SPD v Slovenjgradcu. S sekiro so razbili drzneži kuhinjska vrata in še dvoje vrat. Na ta način so prišli vlomilci v pritličje, kjer so shrambe. Odnesli so mnogo posteljnine, jedilnega orodja, nekaj steklenic niva in vina, živeža ter nekatere stvari, last oskrbnice. Ni jim uspelo, da bi bili vdrli v glavno shrambo, kjer bi bil plen nekoliko večji. Vlomilci so bili pri tatinskem poslu zasa-čeni od cerkovnika, katerega so pregnali s puškami. Junaški cerkovnik je odbrzel v dve uri oddaljeni Uršljin dom, od koder je telefonično poklical orožnike iz Prevalj. Pred prihodom orožniške patrulje, kateri so se še pridružili oboroženi lovci, so pobegnili lopovi s plenom. Zasledovalci so jih sledili po snegu co Prevalj, kjer se je zgubila sled proti Lešam. Vlom v stanovanje. V Mariboru v Erjavčevi 14 je pri belem dnevu vlomil neznanec v stanovanje tkalskega mojstra Otmarja Bošak. Odnesel je obleke in zlatnine za 6000 din. Tat je bil celo toliko drzen, da se je v Eošakovem stanovanju preoblekel in pustil tam že močno ponošeno obleko. Dva vloma. V noči sta bila izvršena v Limbušu pri Mariboru dva drzna vloma. Vlomilci eo vdrli najprej skozi okno v poštni urad, od koder so odšli praznih rok, ker si niso upali lotiti blagajne, v predalih pa ni bilo denar ja. Za pošto so obiskali gospo Pavlo Robičevo, kateri so odnesli ir gostilne cigarete in tobak, 80 din, več litrov vina ter žganja, dva moška plašča, dva para gojzaric ter precej mesa in klobas od kolin. Najbrž so poskušali isti ptiči vlomiti tisto noč v Selnici ob Dravi v občinsko pisarno, kjer so bili pa prepodeni. V prepiru obklan. V Jurovcih pri Ptuju sta se sprla 28 letni posestniški sin Jakob Kozel in enako stari delavec Jožef Krajnc. »Mi smo iirvati. Vrag po onem, kaj so sklepali voditelji. Nas ni vprašal ni kdo!« G. Jankoviču je* sicer postalo vroče, a ni se dal oplašiti in je po umirjenju nadaljeval : »Bratje Hrvati, vaši, naši ter srbski voditelji so se zedinili ter sporazumeli za osnovanje skupne ...« Besede »države« že ni bilo slišati, ker je nastala obča rabuka in so kumeki v vojaških oblekah vpili iz polnih grl: »Tisoč vragov! Narod ni dal nobenemu voditelju pooblastila! Kaj nam mar, kar so sklenili posamezniki!« Govornik je skušal v tretje ubrati čisto drugo stran o bratstvu med Jugoslovani. S pobratimijo je tako razdražil sršenovo gnezdo milega naroda, da so začele brenčati nevarne psovke ter pretnje, kakor: »Šuti (utihni), mehak (debeluh) kranjski! Dol z njim! Kranjci nas ne bodo ko-mandirali!« Na kako nadaljevanje govora o bratskem sporazumu ni bilo niti misliti. Gospod doktor je bil že tudi toliko zbegan, da je ostr-mel nad nezakrivljeno podivjanostjo in je zrl nemo ter pomilovalno na kričače ter hujskače, kateri so re vedno bolj razvnemali in je bila nevarnost, da bodo obsuli govorniški balkon s kamenjem. Zagorski veliaki so tiščali mene na bal- kon, da pomirim razkačeni narod kot napol sorojak ter vojni pohabljenec. Očividno je bilo, da so razpihali rabuko frontarji in osobito oni, kateri so se vrnili iz boljševi-ške Rusije. Navdih v zadnjem trenutku Mati božja bistriška! Jaz bi naj bil pomiril brez najmanjšega vzroka vzvalovljeni narod, ko sta iz mene kar izžarevala najčistejše bratstvo in sporazum! Tiščal sem v žepu črno na belem beležen govor ravno o tem, česar Hrvati nočejo slišati in radi česar bova prejela kot nagrado kamenje ter še batine oba govornika z zagorskimi velikaši vred, kateri so že bili uverjeni, da so samo krajevni voditelji brez naroda. Nikdar prej in ne pozneje nisem občutil tolike onemoglosti, ko v onih trenutkih, ko so me drezali od vseh strani, naj zamenjam tovariša na balkonu in udarim na druge strune, če ne, bo joj za vse v prvem nadstropju nove hiše! Zavedam se še danes, da sem moral na-pravljati na vse vtis obupanca, kateremu so se potrgale vse rešilne bilke in mu ie samo na tem, da bi se sploh ne pokazal, ker je itak vse zgubljeno. Kar vstati mi ni dalo s stola. Gledal sem skozi okno na levo, kjer so na »placu« dvigali Hrvati pesti, ozrl sem se še proti desni, kjer je leno tekla Sotla in je bila preko nje tolikanj z bratskim sporazumom prežeta Slovenska Štajerska. Ravno pri zadnjem pogledu me je prešinilo navdihnjen je, ko mi je ob viselo oko na obsotlski bajti starega Nikole Škalič-kega. Bajta Nikole škaličkega Bogznaj, kdo in kdaj je postavil skoro tik ob brvi preko Sotle na hrvaški strani bajto, katera je bila last starega Škaličkega. Bajta je bila lesena. Spredaj je stari v poletnem času streho podaljšal ter razširil z gabrovim vejevjem in pod listnato senco so stale ob lepem vremenu pivske mize ter v zemljo zabite klopi. Zadaj za pravo bajto z dvema točilnima prostoroma je bilo na pol z deskami pokrito ognjišče, na katerem je pekel stari »birtaš« ob nedeljah in praznikih mastno proletino ter jagnjetino in kuhal ter varil nekako kislo juho. Bajta starega Škaličkega je bila obmejna oštarija, zatočišče vseh predvojnih švercarjev in sploh obmejnega prometa s prepovedanim mrtvim in živim blagom. Pod streho te bajte in na travniku krog nje so si bili štajerski Slovenci in Hrvati od pamtiveka res pravi bratje in so živeli v najboljšem sporazumu. Tukaj so pri skupnih mizah jedli, pili, prepevali, plesali na prostem, kvartali, se PRIJATELJEM! Kakor vsako leto, bomo tudi letos vsem onim prijateljem, bodisi društvom ali posameznikom, za trud, če nam pridobijo nove naročnike, dali primerno nagrado. I^^^MBiHMBHHn V prepiru je potegnil Kranjc nož in je nevarno obklal Kozela po glavi in vratu. Dve tatvini v ptujski okolici. Jožefu Kranjcu iz Bukove v župniji Sv. Marko niže Ptuja je zginila skoraj nova ladja, ki ima na zadnji strani naslov lastnika. Posestniku Jožefu Kukoviču v Stojncih je ukradel nekdo kolo z zapravljivčka. Pojasnjen roparski umor. V Tržiču :ia Gorenjskem je bil v noči na 30. november umorjen in izropan 52 letni čevljarski pri-rezovalec Sikst Ribič, doma iz Kokrice pri Kranju. Priče so izpovedale, da bi naj bil zagrešil roparski urnor mlajši moški, ki je prenočeval pri Ribiču in se je izdajal za zastopnika dr. Krekove gospodinjske šole v Ljubljani. Oblast je prejela kmalu več zasebnih ovadb o gologlavem mladeniču, kateri se klati po deželi in nabira članice in članarino za nedeljske gospodinjske tečaje, katere je sam iztuhtal. Mladi slepar se je zadnje dni ujel v mreže celjske policije, katera ga je zaprla radi tatvine kolesa in mu je začela izpraševati vest. Gre za 231et-nega Franca Mimika, doma iz Liboj pri Celju. Radi tatvin in goljufij je že bil obsojen enkrat na 20 in drugič na 22 mesecev ječe. Prijeti je priznal sleparije z gospodinjskimi tečaji, za katere je pobiral po 30 din od udeleženke in je presleparil na ta način nad 30 ljudi. Izvršil je več goljufij po raznih knjigarnah in pri zasebnikih. Po natančnejšem zasliševanju se je moral pod težo dokazov vdati radi roparskega umora v Tržiču. Izpovedal je, da je v noči na 30. november v Tržiču z lesenim drogom ubil Ribiča. Umorjenemu je vzel 1500 din, zlato žepno uro, zlato zapestnico, dvo- posvetovali o skupnih tihotapskih pohodih ter sklepali zarote proti financarjem ter orožnikom. Bajte starega škaličkega se je ognil ob nedeljah ter praznikih daleč vsak hrvaški financar ter orožnik, ker sicer bi bil okušal v Sotli, kaj se pravi dražiti ter motiti pri jedi, pijači in v veselju tesno spora-zumljene obmejne Slovence in Hrvate, kateri se ravno na tem zbirališču niso nikdar sprli, kaj šele stepli! Najbolj viden ter zgodovinsko preizkušen znak sporazuma med hrvaškim Zagorjem in slovenskimi obsotlskimi kraji je bila od nekdaj razklopotana bajta starega Nikole Škaličkega. Bajta — rešitev Pogled in spomin na bajto ob Sotli sta me prešinila in sta mi pošepnila, kaj bo iz vojne vrnulega Hrvata umirilo ter zadovoljilo vsaj za tako dolgo, da odneseva srečno apostola sporazuma pete nazaj čez Sotlo. Razsvitljen ter trenutno ojunačen sem se pognal na balkon. Premeril sem z zavestjo osvojevalca razburkano množico, pokazal z desnico na vsem vidno bajto starega Škaličkega ter zaklical: »Vsi poznate bajto Nikole Škaličkega!« Kakor en mož in na povelje so se zagledali vsi navzdol s hriba proti Sotli. je oblek, črn suknjič in še razne malenkosti. Celjska policija je izročila mladega tolovajskega izprijenca ljubljanski. Izpred sodišča Obsojena ljudska pijavka. Konrad Čeh, 34 letni posestnik, trgovec, gostilničar in trgovski potnik v Sp. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, se je vrgel leta 1934 radi prezadolženosti na barantijo s hranilnimi knjižicami. Ponujal je lahkovernim podeželanom do 70%, medtem ko so drugi agenti izvabljali kmetom hranilne prihranke samo za 30—40%. Čeh je pri visoki procentih ponudbi »kupoval« take knjižice, katere so se glasile na večje zneske. Nečedni posel je uganjal po okolici Ptuja in je raznim kmetom izvabil hranilnih knjižic E— 100.000 din. Plačilnih obljub ni držal kljub vsem opominom. Tu in tam je vrgel kaki žrtvi malenkost, večina pa je ob zaupane mu prihranke. Z izvablienimi knjižicami je Čeh deloma poravnal svoje dolgove, kateri so ga stiskali, pri raznih denarnih zavodih, deloma je plačal dobavitelje blaga za svoio trgovino, deloma jih je prodal prekupčevalcem za mnogo nižjo ceno, kakor jih je sam »kupil«. Mariborsko sodišče je obsodilo 21. decembra ljudsko pijavko za vse zagrešene sleparije, s katerimi je tako občutno oškodovai štedljive kmečke ljudi, na eno leto robije. Umor za 1 din gotovine pred sodniki. Dopoldne 7. oktobra sta prišla v točilnici v Gosposki ulici v Celju skupaj 55 letni prodajalec lesenih rezbarij Jakob Tratnik in 28 letni Ivan Špajzer iz Lave pri Celju. Iz mesta sta krenila proti Levcu, kjer sta se oglasila v Majdičevi gostilni. Vinjeni in sitni špajzer je imel s seboj kramp, katerega je ponujal pivski družbi za 20 din. Orodja ni nikdo kupil radi bojazni, da je najbrž ukradeno. S časom se ga je tudi stari Tratnik navlekel in se je začel bahati, da ima več tisočakov. Med Tratnikom in Špajzer-jem se je vnel prepir in med kreganjem sta Privreli so mi iz polnih prs spomini, kako sta pred in pri tej bajti pila, pela, rajala, z združenimi močmi se branila skupnega sovražnika v financarski ali orožni-ški uniformi ter sporazumno kovala načrte za šverc s soljo, šibicami, tobakom, svinjami ter živino Slovenec in Hrvat. Ob bajti Škaličkega teče Sotla, katera je bila od nekdaj zapreka, da ni smel kupovati Hrvat na Štajerskenj cenejše soli ter boljšega tobaka; in ne Slovenec trgovati z živim blagom, za katero se je dalo med Hrvati dobiti bolj trgovini prikladno ceno kakor po štajerskih sejmih. Ko so pred kratkim najbolj razboriti ku-meki pri spominu na predvojno skupnost že zadovoljno migali z mustačami in so se jim razlezla lica v prirojeno dobrovoljnost, sem naobrnil obsotlsko bajto na najnovejši prevratni sporazum, po katerem Sotla ne bo več obmejna zapreka. Po sporazumu med trobratskim jugoslovanskim narodom bo štajerski tobak tudi hrvaški, slovenska sol zagorska, dogon na sejme z obeh strani Sotle prost in ob Sotli ne bo več ne tolikokrat prekletega financarja in ne žandarja. Najsrditejši uporniki napram dr. Janko-vičevem sporazumu so mojega o izginu švercarskih ovir za bodoče še izpopolnjevali s pripombami: »Če bo tak, bomo še brez financarja pe- FAZITE PRI BATERIJAH na znamko CROATIA prišla iz Majdičeve krčme pred Zadelovo gostilno, kjer so bili že zaprli. Od tam sta krevsala proti Drešinji vasi in sta se prerekala. Na samotnem kraju je Špajzer udaril Tratnika najprej s pestjo po glavi, nato pa še s krampom, da se je stari zgrudil "A tla. Fobitemu a še živemu je preiskal žene in našel en sam dinar. Slekel ie žrtvi suknjo in hlače ter čevlje in jih obul. Vzel je tudi nahrbtnik, katerega je vrgel s Tratnikom vred v Savinjo. Truplo umorjenega in izropanega je naplavila Savinja v gramoznici v Medlogu, kjer so ga potegnili delavci na suho. Špajzerja, ki se je skrival pred orožniki, so kmalu imeli. Na sodni razpravi 22. decembra v Celju je bil roparski morilec obsojen na dosmrtno ječo. Dva Kajnova zločinca pred sodniki. Celjsko okrožno sodišče je letos sodilo v osmih primerih, v katerih ie šlo za Kajnov bratomorni zločin. Dne 20. decembra sta dajala v Celju odgovor kar dva Kajna. Komaj 18 letni posestniški sin Karel R. iz Kladja blizu Blance pri Sevnici ob Savi je zabodel v prepiru 17. oktobra svojega brata Jožeta, da je takoj izdihnil. Sodišče je obsodilo brata-morilca na štiri leta strogega zapora in na 500 din povprečnine. — Anton Žepek iz Starih Slemen pri Konjicah je bil že 12 krat kaznovan radi vlomov, tatvin in potepov. Letos 15. oktobra pa je s kolom udaril svojega lastnega brata Ludovika po glavi tako hudo, da je čez 11 dni umrl v celjski bolnišnici. Druga kainovska hudoba je bil obsojen na pet let robije. kli rakijo (kuhali žganje) in prosto streljali hrvaške in štajerske zajce.« Tako nekako se je sukal moj nenapisani in hipno iz starih spominov privreli govor od bajte starega Nikole Škaličkega, krog prastare pobratimije in skupnega nastopanja Hrvatov in Slovencev v borbi zoper trinoške prepovedi madžarske in avstrijske oblasti do popolne in tolikanj zaželjene seljaške svobode v prosti žganjekuhi in od gospode ne nadziranem lovu. Razhod v sporazumu Shod na Selah v Zagorju je končal čisto mirno z odobravanjem bratskih predvojnih razmer in z željo na še boljše poprevratne pri bajti starega Nikole Škaličkega, katera je postala znak za sporazum, na kakršnega mora pristati vsak pošten Zagorec. Zborovalci so se razšli v zavesti, da sporazum ne bo nič kaj krivega, četudi je bil sklenjen od voditeljev brez predhodnega pooblastila od strani milega naroda ... ★ Žalibog je ob 20 letnici Jugoslavije bratski narod na levi strani Sotle po krivdi voditeljev ravno tako malo poučen, kak bi naj bil "n kaj bi naj vseboval tolikokrat dnevno od vseh strani premlevani in do danes ne jasno očrtani sporazum, kakor je bil v onih nezabnih časih ob prevratu. SLOVENCI! Kakor smo pri volitvah sijajno zmagali, tako sijajno moramo tudi razširiti našega »Slov. gospodarja«! Kako lahko delo so imeli v dotičnlh krajih, kjer naš list prihaja v vsako hišo! Zdaj ob novem letu — na delo za našega »Slov. gospodarja«! Slovenska Krajina Lendava. Našim zavednim volilcem obeh okrajev gre vsa čast, da so za časa volilne borbe tako mirno in dostojanstveno vzdržali teror opozicije in da nikjer ni prišlo do izgredov. Ljudstvu se je zelo dopadlo, da na dan volitev ni bilo videti orožnikov z nasajenimi bajoneti, kot se jo to godilo pri prejšnjih režimih. Nedeljica. V nedeljo, 4. decembra, so proslavili 90 letnico svojega zgledno-katoliškega življenja gospod Jožef Cigiit. Na ta slovesni dan se je zbralo vse njihovo potomstvo, sinovi, hčere, vnuki in pravnuki, katerih živi 59, a bilo jih je 63. Na ta slovesni dan je svojemu očetu podelil sv. obhajilo njihov sin-duhovnik. Dobremu Ciguto-vemu očetu, ki so za svoja leta še zelo dobro ohranjeni, želimo, da bi v krogu svo;ih dragih proslavljali tudi 100 letnico rojstva. Turnišče. Pretekli teden je bil premeščen iz kabineta notranjega ministrstva na okrajno na-čelstvo v Murski Soboti g. Terboča Ludovik. Našemu domačinu izrekamo svojo dobrodošlico in mu želimo,- da bi se med nami prav dobro počutil! * Januš Goleč: pikadota Leta 1917. umrli g. Jožef Kralj, dolgoletni župnik in dekan na Zavrču v Halozah, je rad pripovedoval kot svarilen zgled kmečkim škrtljavcem in skopuhom resnično zgodbo o Dikadoji. Površna fotografija Dikadoje Desetletja pred svetovno vojno je bil znan po Halozah berač Dikadoja. Kje mu je mati podarila življenje, o tem molči ustno izročilo. Sam ni mogel zaupati radovednežem rojstnega kraja, ker je izsu-val komaj in komaj iz sebe par človeških glasov, iz katerih je zložil narod njemu samemu ime ter ga je krstil za »Dika-dojo«. Bil je na pol mutast ter najbrž tudi gluh, sicer pa krepko zrasel pohajač ter delamržnež. Hranili in oblačili so ga usmiljeni Haložani, dasi bi se z lahkoto sam preživljal s kmečkim delom. Njegova posebnost so bile haloške koline ali fu-reži, kateri so sloveli v predvojni dobi kot pravi domači ter ljudski prazniki. Dakadoji ni ušel noben večji furež. Haložani so pripovedovali, da razbere v zimskem času zgodaj zjutraj iz proti nebu se dvigajoče mogočnosti dima, pri kateri hiši bodo zaklali dotično jutro kaj posebno težkega ter izdatnega. Kakor hitro je presodil ter določil s kakega razglednega griča smer ter kraj kolin, jo je Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja «Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.) 1138 ubral tjakaj in je že bil deležen prvih ko-linskih dobrot — jeter. Kmetje ga niso gcmili ob teh slovesnih prilikah od hiš. Užival je svinjske darove za pečjo, dokler ni zakolobaril furež oznanjajoč dim pri kakem drugem dobrotniku. Cb času kolin se je odebelil lenoba, da je komaj kobacal z enega hriba na drugega. Haložani so se navadili z leti na nepovabljenega gosta in mu niti zamerili niso, ker je živel prav dobro liki ptice pod nebom brez setve in žetve. Zakonca Čorbek Na Turškem vrhu v župniji Zavrč sta gospodarila v onih dobrih časih pred vojno prav dobro zakonca Blaž in Marjeta Čorbek. Dasi jima Bog ni naklonil haloškega blagoslova — kopice otrok, pa nista bila kot samotarja na lepi posesti samo štedljiva, ampak naravnost prava — skopuha! Sveta jima ni bila niti haloška navada praznovanja fureža. Kar sta zredila svinjskega za zakol, sta pospravila sama, ne da bi bila vabila na domači praznik sosede. V pomoč jima je bil pri razdelavi kolin edino podobno škrtljavi Salatjekov Tuna iz Dobrave. Podčrtana skrivnost Čorbekovih furežev je bila še ta, da niti Dikadoja ni uganil, kdaj so kolinili. Be-raški prihaiač se je zglašal na Čorbeko-vini ali pred ali po furežu in se je moral zadovoljiti z voglom zmesnega kruha, če ni maral lačen od hiše. Slučajno na kolinah Kakor slepa kura zrno je zadel debeli ter močni Dikadoja nekega jutra par dni pred božičnimi prazniki pri Čorbekovih na furež. Ravno so harali v kropu debelega prolenka, ko se je zarežal škodoželjno za hrbtom v delo zatopljenih Čorbe-kov in mesarja Tuneta Dikadoja. Gospodinja Marjeta se je tako prestrašila, da je na ves glas kriknila: »Jezus Marija, ta gladovnjak nam bo pospravil polovico praseta! Odpravita to nenasitno lakoto, sicer ga bomo morali pitati čez cele — dolge praznike!« Dikadoja ni razumel skopuškega očitka, roke je prekrižal na hrbtu, se zagledal z zadovoljnim posmehom v mastno pečenko, s katere so strugali s starimi žlicami kolinarji ščetine. Ko je bil prolenk obešen za zadnji nogi ter pripravljen za razpolovitev, se je spustil mesar Tuna z mutcem v razgovor s kazanjem. Dopovedal je beraču, naj gre k obdravskemu mesarju Debelaku na mejo barbarške ter zavrčke župnije in mu naj prinese na vrh veliko mesarsko klado. Dikadoja je kimal na desno ter levo in kazal, da razume, kaj hočejo od njega. Ko mu je ponudil gospodar še par šilcev tropinovca, jo je ubral brez obotavljanja v grabo po za navadnega človeka veliko pretežko breme za toliko razdaljo navzdol ter zopet navzgor. Dikadoja je odšklapotal po klado, sko-puška trojica pa v glasen krohot, ker se je znebila tako poceni orjaškega potepuha, kateri bi bil jedel nekaj dni za dobre tri. Ko so se od srca nasmejali gluhonemi lahkovernosti, so pospešili delo v prepričanju, da požeruha najbrž ne bo nazaj, ko bo zagledal toliko težo, kateri ne bo kos pri prirojeni in vkoreninjeni lenobi. Za slučaj, da bi se le vrnil, bo našel vse zaklenjeno po hitro opravljenem furežu in naj odide nadlega malharska za praznike kam drugam, saj so Haloze raz-sežne. S težko klado v vrata Dikadoja se je prestrašil na prvi p©* gled res težke ter obilne mesarske klade. Ako se mu ne bi bil Debelak posmehoval, ker so ga skopuhi na Turškem vrhu tako na debelo potegnili, bi bil vzel milo za drago ter odšel praznih rok. Kakor hitro pa je razbral v nezakrivljeni omejenosti, a telesni izredni moči, da hočeta briti norca iz njega kar dve partiji, je dvignil brez priprav trinožno klado, si jo naložil na rame in hajdi z njo proti cilju kljub ugovarjanju naenkrat presenečenega mesarja. Kmalu popoldne je prisopihal liki kovaški meh mutec oznojen, kakor še najbrž nikoli v življenju, s klado na Čorbe-kovino, katero je našel skrbno zaklenjeno in nikjer žive človeške duše. Rignil je iz prsnih globin kot razbesnili bivol, postavil klado na tla, jo zopet pograbil z obema šapama, jo zavihtel z vso goljatsko močjo in jo treščil v hrastova kletna vrata! S podboji vred so se razletela na drobne kose... Prvi pogled v klet je razblinil vso podivjano beračevo jezo. Mesto, da bi bil znova zarjul, je krohotnil, kolikor je mogel. Z železne spone v obokani kleti sta ga trenutno potolažili za zadnje noge viseči polovici Čorbekovega prolenka, za katerega je vlačil po tako dolgi ter mučni poti težko mesarsko klado. Ni premišljal, kaj bi storil, kako bi se maščeval nad skopuhi. Klado je pustil, kamor se je bila zakotalila, snel je raz-polovljenega praseta, si naložil vsako polovico na levo ter desno ramo in je še odnesel s seboj za razsekavanje mesa pripravljen daljši nož ter sekirico in zapustil klet blaženega obraza. Izpred kleti je še zagrozil pri oknu v hiši zaklenjenima Čorbekoma in je odklopotal z v najkrajšem času zasluženim božičnim furežom v grabo, iz katere je bil prinesel leseno klado. Dikadoja dobrotnik V gluhonemem življenju najbrž naj srečnejši malhar je pritovoril neovirano koline do najbolj siromašnega viničarja v zavrčki fari. Tam je kar sam razsekal ter razrezal vsako polovico prolenka na več prav izdatnih komadov s Čorbekovim nožem ter sekirico. Največji falad je podaril viničarju, pri katerem je mesaril med smehom ter nerazumljivo zadovoljnim ri-ganjem. Ostale dele je zložil v izposojeni koš, s katerim je romal celo noč od vrha do vrha ter razdeljeval najlepšo liki repa belo svinjsko pečenko med siromake, kateri niti za božične praznike niso imeli kaj koliniti. ★ Kako je zamenjal gluhi ter mutasti bebec Debelakovo klado za Čorbekovega prolenka, se je razletelo v par dneh po celih Halozah. Haložani so bili odločno na Dikadojevi strani in so privoščili prav od srca znanima skopuhoma mesto svinjskega mesa za najlepše .božične praznike — leseno klado! Kdor trpi škodo, ga doleti še posmeh. Tako je bilo tudi z Blažem ter Marjeto Čorbek, ki beraškega kolinarja niti ovadila nista iz strahu, da bi jima v razjarjeni neodgovornosti ne posadil še rdečega petelina na streho lepe domačije. Dopisi Sv. Primož na Pohorju. Neradi se oglašamo. Prvič imamo hribovci zmirom preveč dela, drugič se nam zdi, da se svet že tako dovolj meša. Vendar ne smemo zamolčati lepe božičnice naših šolarjev. Na kvatrno nedeljo popoldne so igrali prelepo mladinsko igro »Desetnic in sirotica« prav dovršeno. Med tednom pa so se obdarovali šolarji z bogatimi in koristnimi darovi. 92 otrok obdarovati, da vsak vsaj nekaj malega dobi, revnejši pa dobe obuvalo ali obleko, ni tako lahko! Najlepša hvala g. šolskemu upravitelju, ki je s pomočjo banske uprave in nekaterih dobrotnikov (dr. Korošec 1000 din i. dr.) priredil tako lepo prireditev! Košaki-Krčevina. (Božičnica.) Pred božinimi prazniki so naši dobri učitelji in učiteljice pri1- krajih, zato si kot dober župan in slovenski narodnjak zasluži, da na tem mestu spregovorimo o njem par besed. Redil se je leta 1876 pri Filipovih v vasi Starešinci. Ob prevratu je bil imenovan za gerenta občine črešnjevci. S tem imenovanjem je prešlo vodstvo te občine v slovenske roke, dočim so jo do tedaj vodili nemčurji. Leta 1920 je bil izvoljen za župana občine črešnjevci na splošno zadovoljnost vseh občanov. V znanih letih nasilnega pritiska — 1933 — je bil razrešen svoje dolžnosti za tri mesece radi svojega slovenskega in katoliškega prepričanja, še isto leto pa ga je prebivalstvo ponovno izvolilo za župana ter je tako izvojeval častno zmago nad kandidatom JNS stranke, ki ji je bil nosilec nemčur. Ob združitvi občin Gornja Radgona trg „Slovenski gospodar" — je izkaznica, da vaša hiša katoliška in slovenska I je pravili v šoli s pomočjo mnogih velikodušnih dobrotnikov našim revnim šolarjem bogato božič-nico. Mnogo potrebnih učencev in učenk je bilo ob razsvetljenem božičnem drevesu in petju lepih božičnih pesmi obdarovanih z oblekami, čevlji in s kosi perila. Vsem blagim dobrotnikom, znanim in neznanim, bodi božje Detece bogat plačnik! Sv. Barbara pri Maribora. Ker se bliža leto h koncu, moramo tudi pregledati, ali smo napredovali ali nazadovali. Naš občinski odbor je to leto bil marljivo na delu. Končal je cesto skozi Ko-reno, popravil in zboljšal vse druge, postavil nov zid pri pokopališču, dobili smo tudi telefonsko zvezo po zaslugi g. župnika J. Potočnika in po pametni občinski politiki, tako da občina ni mnogo prispevala. Tudi nove občinske mape smo dobili. Ker je naš občinski odbor tako agilen, zato se mačkovcem silno cedijo sline po njem. Mi pa jim tiho povemo, da naj najprej poagitirajo, da bodo pri nas večletni zaostali davki plačani, potem občina ne bo eno leto pobirala nobenih doklad, ker bo z zaostanki lahko gospodarila. Povemo pa še to, da nas priseljenci ne bodo komandirali! Ptuj. Kakor smo že poročali, posluje okrajno tajništvo JRZ v Ptuju vsak delavnik od 9 do 12 v Vseh svetnikov ulici 11 (poleg Narodnega doma). G. poslanec Marko Krajnc pa bo po novem letu — kadar ne bo zadržan v Beogradu — svojim volilcem na razpolago v istih prostorih vsak ponedeljek od 8 do 12. Slovenja vas pri Ptuju. Dne 21. decembra je pogorelo gospodarsko poslopje poljskega čuvaja Jakoba Gojčič, ko je bil ta na obisku pri sestri. Središče. 80 letnico rojstva je praznoval 24. decembra gospod Ivan Serec. Naš jubilant je lep zgled vzornega gospodarja, poštenjaka in odločnega katoličana, katerega spoštujejo vsi, ki ga poznajo. Vzgojil je v lcatoliškem in narodnem duhu osem otrok, od katerih jih živi še šest, ki so vsi dobro preskrbljeni. Bog ohrani vrlega moža do skrajnih mej človeškega življenja zdravega in zadovoljnega! Gornja Radgona. Obmejna Gornja Radgona slavi te dni pomemben jubilej. Pred dnevi je namreč slavil njen župan g. šantl Franc 20 letnico svojega županovanja. Ker je bil imenovani vedno branitelj slovenske besede v tukajšnjih obmejnih Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se d--bi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 in okolica je bil ponovno izvoljen za župana. Tako ga sedaj dohitela čast, s katero se more ponašati le malokateri od gospodov županov — da slavi 20 letnico županovanja. Za državne zasluge je bil odlikovan z redom 3V. Save V. vrste. Vkljub materialnim izgubam, ki jih je utrpel radi svoje ljubezni do bližnjega, stoji danes še bolj trdno. Jasen dokaz, da gornjeradgonski folza ob nesreči v njegovem očesu, a ko je prejel zadnjo tolažbo — sveto Popotnico, je postal miren in vdan. Kako je bil priljubljen, je pokr-"' pogreb. Tudi ga je spremljala prvič na taki poti naša lepa nova zastava mož in fantov. »Oj, težka pot, oj, tožna pot, ko od srca srce se loči! Mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš cd tod. — Oj, solzna pot, oj, zackra p^" Ti v kraje romaš nam neznane, od koder več vrnitve ni. Slovo nam bridke seka rane, solze roaijo nam oči, — oj, z Bogom drago srce ti!« Drrgi Jurij! Prcsimo To !e eno: Pred božjim prestolom prosi tolažbe ženi, sinu, hčerki in nam vsem, a po naši smrti ra srečno svidenje nad zvezdami! Spavaj sladko in se odpočij od trudov in trpljenja svojega življenja! Ivenca pri Vojrvku. Po dolgotrajni mučni bolezni je v Gospodu zaspala v 68. !etu starosti Marija R a v n a k , p. d. Vivodova mama, bivša Novi madžarski zunanji minister Czaky Angleški min. predsednik Chamber-lain bo obiskal kmalu v spremstvu zunanjega ministra lorda Haiifaxa italijansko prestolico Rim Dr. E. Hacha, novi češkoslovaški predsednik, na grobu neznanega vojaka v Pragi v spremstvu generalov Syrovega in Krejčija. Bivši angleški zunanji minister Eden jo predaval v zadnjem času v Nju-jorku. Za eno predavanje je prejel 220.000 dinarjev Ruski veliki knez Vladimir je bil v Parizu proglašen od ruskih beguncev za bodočega ruskega vladarja posestnica v Ivenci. Na zadnji poti so jo spremljali njeni domači, sosedje, prijatelji in znanci na božični dan. Pokojna je bila pridna in vea-na žena vedno in povsod. V njeni hiši se je čitalo katoliško časopisje. Spominjajmo se njene duše v molitvah! — žalujočim naše sožalje! Šmarje pri Jelšah. V veselo razpoloženje božičnih praznikov je udaril glas zvonov z žalostnim naznanilom, da je umrla stara mama priljub- Franeosko vojaštvo v severnoafriški koloniji Tunis, kjer zahteva Italija za svoj živelj avtonomijo. — Desno: Zgodovinska meča. Ta iva »^ Id sta posuta a najdragocenejšimi kamni, je podaril turški sultan Abdul Hamid ruskemu carju Aleksandru IL Dragocenosti »ta spravljeni v londonski državni zakladnici. ' Ijeni Lorgerjevi, p. d. Vrbovški družini v Seno-vici, Marija L o r g e r. Rajna je dosegla starost 84 let Bila je skozi vse dolgo življenje skrbna in marljiva. Zadnji čas je mnogo bolehala In trpela Bog jo je poklical po zasluženo plačilo. Naj počiva v miru! — Vrbovškim naše sožalje! Osmrtnice, žalne podobice, žalna pisma v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Društvene ^estl Na tem mestu vam vse leto pomaga »Slovenski gospodar« pri vašem prosvetnem delu. Danes pa vas prosi, da vi njemu enkrat na leto pomagate. Tudi za vas bo dobro, ako bo v vsaki hiši vašega delokroga »Slov. gospodar«! Poročajte nam o uspehih, po katerih vas bomo primerno nagradni s knjigami za vašo knjižnico! # Vurberg. 20 letnico obstoja Jugoslavije proslavi naše Prosvetno društvo na praznik sv. Treh Kraljev s sledečim sporedom: po večernicah bo v župnijskem domu primeren nagovor, nato zborovska deklamacija, petje in kot glavna točka »živ pokopan«, prizori iz svetovne vojne. Pridite pogledat! Laporje. Prosvetno društvo priredi na Novo leto ob treh popoldiie v šoli lepo božično igro -»Trije kralji«. Iskreno vabljeni! Slovenska Bistrica. Na Štefanovo se je v Slom-šekovem domu uprizorila velika narodna igra »Mlinarjev Janez« v uspeli režiji Kobale Franceta. Ker kljub prostorni dvorani niso mogli dobiti vsi prostora, se bo na novega leta dan igra na splošno željo občinstva ponovila. Pridite! 17 letna Alojzija Adams iz Oklaho-me je zmagala pri tekmovalnem kuhanju v Oikagi — Vendar enkrat pametna tekma! Hčerka indijanskega poglavarja Atil-da je izborila pevka, katera zabava s svojim glasom rojake in Ameri-kance po radio Stražarjem svetilnikov ob angleški obali dovažajo po najbolj razburkanem morju s parnikl prehrano Krizo angleške vlade napovedujejo. Zamenjana naj bi bila obrambni minister Inslup In vojni minister Hore Beliaha. Hong-kong, znamenito angleško kolonijo na Kitajskem, zahteva Kitajska zopet zase Novice iz drugih držav Strahovita železniška nesreča v Romuniji. Velika železniška nesreča se je zgodila v noči na 25. december na romunski železniški postaji Frakaceja. Radi napačno postavljenih kretnic sta trčila dva potniška vlsaka, ki sta prevažala za praznike predvsem vojake in častnike. Radi trčenja sta uničeni obe lokomotivi in sedem potniških vagonov. Ubitih je okrog 100 ljudi, ranjenih pa nad 300. V Španiji za božične praznike ni bilo miru. Pred božičnimi prazniki je začel general Franco na katalonskem bojišču zmagovito potekajočo ofenzivo. Nacionalne čete so zavzele mesta Garoso, Aspe in Al-matra. Na južnem odseku so napredovali nacionalisti kljub srditemu odporu rdečih za 8 km. Nacionalisti so zajeli pri svoji božični ofenzivi v Kataloniji 7000 rdečih in so zaplenili velike količine raznega vojnega materiala. Domače novice Knez namestnik visoko odlikoval g. dr. Antona Korošca. Knez namestnik Pavle je podelil g. dr. Antonu Korošcu red Kara-djordjeve zvezde 1. stopnje. K visokemu odlikovanju naše iskrene častitke! Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je ostal čez božič v inozemstvu. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je odpeljal čez božične praznike v inozemstvo. Predsednika vlade zastopa v njegovi odsotnosti prometni minister dr. Mehmed Spaho. Tutli g. dr. Korošec čez praznike v inozemstvu, V inozemstvo je odpotoval za praznike minister na razpoloženju g. dr. Anton Korošec. Na železniško postajo v Beogradu ga je spremilo več ministrov, ki so mu želeli srečno pot. Novi slovenski minister slovesno sprejet na postaji v Gornji Radgoni. G. Fran Snoj, novi slovenski minister, je prebil božične praznike v krogu svoje družine v Gornji Radgoni, kamor je prispel v soboto, dne 24. decembra, s popoldanskim vlakom. Za sprejem g. ministra in poslanca se je odela Gornja Radgona v zastave. Odlični Gor-njeradgončani so prioravili g. ministru pri- EVHARISTIČNA TRIDNEVNICA V MARIBORU V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo od 29. do 31. decembra običajna tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim. Letošnjo pobožnost bo vodil p. n. g. dr. Alojzij Tome, salezijanec-ravnatelj Mladinskega doma v Ljubljani. Vse tri dni bo ob pol šestih zjutraj pridiga, nato se pred sv. mašo podeli sv. blagoslov z Najsvetejšim, ki se izpostavi in ostane izpostavljeno do konca večernic, ki sledijo večerni pridigi ob 17; po večernicah se še podeli sv. blagoslov. Na Silvestrov večer bodo po sklepni pridigi slovesne večernice z žahvalno pesmijo in blagoslov z Najsvetejšim. Leto, ki se že poslavlja, nam kliče v spomin besede Gospodove: »Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov« (Luka 12, 40), srčen in slovesen sprejem, katerega so se udeležili vsi zastopniki radgonskih uradov, vsi občinski odborniki z g. županom na čelu ter četa slovenskih fantov v krojih. G. minister je bil veselo presenečen nad nepričakovanim sprejemom, se je zahvalil vsem navdušeno pozdravljajočim in je obljubil, da bo posvečal največjo skrb in pozornost gospodarskemu in narodnemu razvoju severnih obmejnih krajev in posebej še Gornje Radgone. Žrtev poledice. V Mariboru je spodrsnil za praznike na oledeneli Vetrinjski ulici in si je zlomil nogo 50 letni železničar Franc Sterger. Vlom v božični noči. Na sveti večer je bilo vlomljeno v stanovanje v dr. Ipavče-vem sanatoriju v Tomšičevem drevoredu v Mariboru. Vlomilec je odnesel 300 din gotovine in 10.000 din vredno starinsko zlato zapestnico in zlate uhane. Železničar in oče dveh otrok smrtno ponesrečil. Tomaž Božnar, 36 letni železniški zavirač iz Zgornje Šiške pri Ljubljani, je spremljal 23. decembra tovorni vlak. Med postajama Rakek in Planina mu je najbrž spodrsnilo na poledenelih stopnicah vagona. Padel je naravnost pod kolesa, ki so ga smrtno razmesarila. Božnar zapušča ženo z dvema otrokoma. Neznano mrtvo žensko so našli. Med Rošnjo in Loko pri Št. Janžu na Dravskem polju so našli mrtvo 50—55 let staro kmečko ženskp, katera ni imela ničesar pri sebi, po čemer bi bilo mogoče koj ob najdbi pozabi^ da itm: jo celoletni naročniki svojo hišo zavarovano za 1000 din od »Slovenskega gospodarja«! Po posebnem pravilniku zavaruje »Slov. gospodar« stanovanjsko hišo svojim celoletnim naročnikom za 1000 din. Treba je le, da naročniki plačajo celoletno naročnino v decembru ali vsaj v januarju za celo prihodnje leto. Do sedaj smo izplačali 280.000 din. Imena vseh teh, ki so prejeli to zavarovalnino, so v koledarju »Slov, gospodarja« objavljena. Ne pozabite na to in postanite celoletni naročnik »Slov. gospodarja«! IIIIBMimmiMHIM^ ugotoviti, kdo in od kod je. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja, sklepajo, da je neznanka zmrznila na poti iz Slovenskih goric, ko se je mislila prepeljati z bro-dom preko Drave. Spodnještajerska ljudska posojilnica in Mestna hranilnica v Mariboru v ponedeljek, 2. januarja 1939, radi nujnega notranjega dela za stranke ne bosta uradovali. Koledar, ki je priložen današnji številki, je koledar Zadružne zveze, naše največje zadružne organizacije. Velika večina naših posojilnic je včlanjena pri njej. Besedilo na koledarju res preberite! Koledar pritrdite na tako mesto, da bo njegovo besedilo vse leto opozarjalo na važnost zadružništva. Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka stane 1 din Štev. 1 Maribor, dne 1. januarja 1939 Leto 11 MED TEDNIK ZA VERSKO ŽIVLJENJE Izhaja vsak petek. - Cena: celoletno 24 din, polletno 12 din, mesečno 2 din. Inozemstvo 48 din Uredništvo: Maribor, stolno župnišče. - Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. - Ček. rač. 15.237 TT1M1WII lil '»iii mmii li i1ih1iii H 1iiiiih ii H lili il |im i lllll ii MWIii llllll lil i l"lll'ihihh li i l mihi 'ii i CcloSeliii naročniki jencSfc" so zavarovali za primer smrtne icsrcče! Pravilnik Vsak celoleten naročnik »Nedelje« je za primer smrtne nesreče zavarovan za tisoč dinarjev po sledečem pravilniku: § 1. Celoleten naročnik »Nedelje« se smatra oni, ki je vplačal v teku meseca decembra 1938 ali v teku meseca januarja 1939 din 24,— kot celoletno naročnino za leto 1939. § 2. Vsak, ki je vplačal 24 din v teku decembra 1938 ali v teku januarja 1939, je za primer smrtne nesreče zavarovan do dne 31. decembra 1939 za čistih tisoč dinarjev, s katerimi lahko tudi testamenta-rično razpolaga. § 3. Poleg tega osebnega zavarovanja je v vsaki družini zavarovan družinski oče, ki za družino dejansko skrbi. Ako se ta ponesreči, pa je bila na »Nedeljo« naročena žena ali kak otrok, tudi dobi družina 1000 din izplačanih. § 4. Smrtna nesreča se smatra, ako je bil kdo povožen, ubit, ali sicer na kak način tako poškodovan, da je zaradi tega takoj ali pa kmalu umrl. Smrt zaradi bolezni ali kapi se ne smatra za smrtno nesrečo. § 5. V primeru smrtne nesreče se mora predložiti upravi »Nedelje« kolka prost mrliški list in kolka prosto zdravniško izjavo v teku enega meseca po nesreči. § 6. To zavarovanje je povsem prostovoljni dar uprave »Nedelje«, ki ga za njo izplačuje »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani. Vsak eventualni spor rešuje končnoveljavno uprava »Nedelje«. Vsako sodno postopanje se izključuje. Kmečka trgovina Na tem mestu bomo objavljali vse, kar je potrebno za kmečko trgovanje. Marsikateri naročnik, ki je bral ta poročila, si je stota-ke prihranil, ker je vedel za prave cene. In tako tudi vi preračunajte, ali ni tudi Vam že bilo v korist? Zato ostanite naročnik, zato pridobite še svojega soseda! V novem letu pridobi vsak naročnik vsaj še enega novega naročnika! Gospodarstvo severnih držav Z ozirom na stalno gospodarsko borbo med Anglijo in Nemčijo, o kateri smo pisali zadnjič, so se severne države, to je Danska, Finska, Norveška in švedska tesno povezale med seboj. Te države predstavljajo v Evropi gospodarsko-kul-turno enoto. Združujejo se v skupnih naporih za povzdigo gospodarstva ter lojalno sodelovanje na obnovi in konsolidaciji mednarodnih gospodarskih odnosov. Nad sto let uživajo severne države medsebojni mir, kar je v zvezi z ogromnim gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom. Vse dežele delajo za mir z vsemi silami, zavedajoč se, da je to koristno za njih neodvisnost in svobodo na političnem in gospodarskem polju. Sodelovanje med severnimi državami se je v zadnjih letih še podvojilo in je bil leta 1934 ustanovljen poseben organ za to sodelovanje pod imenom »Delegacija za napredek gospodarskega sodelovanja severnih držav«. Na mednarodnem tržišču so se severne države pojavile sredi 19. stoletja in zavzele važno mesto za svoje proizvode, kot: maslo, sir, jajca, celuloza, les, papir, ribe itd. Istočasno pa so severne dežele, na katere odpade 16,7 milij. od 553 milij. vsega prebivalstva v Evropi, postale kupci surovin in najraz-novrstnejših industriiskih proizvodov raznih drugih držav. Na ta način so se severne dežele osamosvojile ter se niso vezale na nobeno izmed tekmujočih držav. Isto gospodarsko smer hočejo ubrati tudi države Balkanske zveze pod modrim vodstvom sedanjih jugoslovanskih gospodarstvenikov. Cene goveje živine Voli. V Mariboru so poldebeli voli 4 din, plemenski 3 din za kg žive teže. V Ptuju so debeli 4.75 din, poldebeli 4.50 din, plemenski 4 din. V Krškem so debeli voli 6 din, poldebeli 5 din, plemenski 4 din. V Murski Soboti debeli 4.50—5, poldebeli 3.50—4 din. V Dolenjem Logatcu debeli 5.50, poldebeli 4.50 din. Krave. V Mariboru so plemenske krave 3 din. klobasarice 2 din. V Ptuju debele krave in mle-karice 3.70 za kg, plemenske 3 din, klobasarice 1.75 din. V Krškem debele krave 5 din, plemenske 4.50, klobasarice 3 din. V Murski Soboti pol-debele 2—3 din, v Dolenjem Logatcu pa 3—1 din. Telice in mladi junčki. V Mariboru debele 4 din, poldebele 3.50, plemenske 3 din; v Ptuju 'debele 4 din, poldebele 3.50, plemenske 3 din; v Krškem debele 5 din, poldebele 4 din, plemenske 3.50; v Murski Soboti debele 4.50—5 din, poldebele 4, plemenske 3.50 din; v Dol. Logatcu debele 5.50, poldebele 5 din, plemenske 4.50 din za kg žive teže. Telet.». V Mariboru debela 6 din, poldebela 5; V Krškem debela 7 din, poldebela 6 din; v Mur. Soboti debela 6 din, poldebela 5 din; v Dol. Logatcu debela 8 din, poldebela 7 din. Svinje Debele svinje. Maribor 7 din, Ptuj 8 din, Krško 10 din, Mur. Sobota 9 din, Dol. Logatec 9 din za kg žive teže. Pršutarji. Maribor 6 din, Ptuj 7.25—7.75 din, Krško 8 din, Mur. Sobota 8—8.50 din, Dolenji Logatec 8 din za kg žive teže. Meso Govedina. V Mariboru 6—12 din, Ptuj 10—12, liCrško 7—10, Mur. Sobota 10—14 din, Dolenji Logatec 8—12 din za kg. Svinjsko meso. Maribor 12—14 din, Ptuj 13 do 16 din, Krško 10—16 din, Mur. Sobota 14 do 16 din, Dol. Logatec 14 din kg- Slanina. Maribor 14—17 din, Ptuj 17 din, Kr-feko 17 din, Mur. Sobota 16 din, Dol. Logatec 16 din kg. Svinjska mast (špeh). Maribor 16—18 din, Ptuj 18 din, Krško 18—20 din, Mur. Sobota 16 do 18 din, Dol. I^ogatec 18 din kg. Med Maribor 16 din, Ptuj 16 din, Krško 18—20, Murska Sobota 16 din, Dolenji Logatec 16 din kg. Kože in volna Goveje: Maribor 14 din, Ptuj 9 din, Krško 8 do 12 din, Murska Sobota 8 din, Dol. Logatec 8 din za kg. Telečje: Maribor 18 din, Ptuj 11 din, Krško 10—14 din, Murska Sobota 9 din, Dolenji Logatec 10 din kg. Svinjske: Maribor 12 din, Ptuj 7 din, Krško 4 din, Murska Sobota 5 din, Dol. Logatec 7 din. Neoprana volna se je prodajala v Krškem po 16 din, oprana pa po 20 din kilogram. Vino Navadno mešano vino pri vinogradnikih v Mariboru 5—6 din, v Ptuju 4.25 din, v Krškem 3.50 do 4 din liter. Fine j še sortirano vino pri vinogradnikih v okolici Maribora 7—8 din, v Ptuju 10 din, v Krškem 4—6 din liter. žito Pšenica v Mariboru 1.50—1.75 din, v Ptuju 1.80 din, v Krškem 1.50—2 din, v Murski Soboti 1.60 din, v Dol. Logatcu 2 din, v Somboru 1.50 din, v Novem Sadu 1.55 din kg. Rž: Maribor 1.50—1.75 din, Ptuj 1.50 din, Krško 1.30 din. Murska Sobota 1.40 din kg. Ječmen: Maribor 1.50 din, Ptuj 2 din, Krško 1.20 din, Murska Sobota 1.20 din, Dolenji Logatec 1.80 din kg. Oves: Maribor 1 din, Ptuj 1.50 din, Krško 1 din, Murska Sobota 1.20 din, Dolenji Logatec 1.70 din kg. Koruza: Maribor 1.25—1.50 din, Ptuj 1.10 din, Krško 1.50 din, Murska Sobota 1 din, Dolenji Logatec 1.35 din, Sombor 0.90—0.92 din, Novi Sad 0.96—1.10 din kg. Fižol: Maribor 2—3 din, Ptuj 2 din, Krško 2.50 din, Murska Sobota 1.70 din, Dol. Logatec 2.50 din, Sombor 2.90 din kg. Krompir: Maribor 0.75—1 din, Ptuj 0.50 din. Krško 0.50—1 din, Murska Sobota 0.50 din, Dolenji Logatec 0.75 din kg. Krma Seno: Maribor 0.70 din, Ptuj 0.50 din, Krško 0.75 din, Murska Sobota 0.40 din kg. Slama: Maribor 0.30 din, Ptuj 0.25 din, Krško 0.50 din, Murska Sobota 0.25 din kg. Sadje Jabolka: Maribor 3—6 din, Ptuj 4.50 din, Murska Sobota 2.25 din, Dol. Logatec 3.50 din kg. Suhe slive: Maribor 8—12 din, Dolenji Logatec 7—9 din kg. Orehi: celi 10 din, luščeni 30—32 din kg. Mlečni izdelki Mlako v Mariboru 3 din (prazniki!), v Murski Soboti 0.75 din liter. Smetana 12—15 din, surovo maslo 24—26, čajno 28—32 din, domači sir 10 din kg. — Jajca 0.70—1.25 din komad. Perutnina Kokoš 20—30 din, par piščancev 22—65 din, gos 50—70 din, puran 45—85 din, raca 16—22. Zelenjad Čebula 3—4 din, česen 6—10 din kg; glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, 3—5 komadov repe 1 din, kg kisle repe 2 din; karfijola 1—8 din, ohrovt komad 0.50—1.50 din, kg hrena 8—9 din, komad zelene 0.50—2.50 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, komad endivije 0.25—1, kup motovilca .radiča, špinače in vrtnega korenja 1 din, 2—4 kolerabe 1 din, 3—5 komadov redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din. Razgovori z našim! naročniki Vprašanja in odgovori Selitev (Žagarja). J. G. Od marca letos ste v službi pri sedanjem gospodarju, ki Vam je v začetku decembra odpovedal službo za 31. december in se morate s 1. januarjem izseliti iz službenega stanovanja. — Ako se niste s služboda-jalcem izrecno dogovorili, kako dolgo bo trajalo Vaše službeno razmerje, Vam ga je smel odpovedati s 14 dnevnim rokom brez kakega posebnega razloga. Ako pa ste dogovorili, da bo služba trajala eno leto, je odpoved neveljavna, razen ako bi bil podan kak razlog za predčasno odpoved, kateri razlog bi pa moral gospodar navesti. Ako je stanovanje službeno, ga morate izprazniti, ko konča službeno razmerje. Ako ste ga pa najeli s posebno najemno pogodbo, bi ga morali izprazniti po predhodni odpovedi v dogovorjenem ali krajevno običajnem roku; po zakonu znaša odpovedni rok 14 dni, ki pa velja le, ako ni kak drug dogovorjen ali krajevno običajen. Odtegljaji prispevkov za OUZD od delavčevega zaslužka. G. J. Dnevno zaslužite 20 din, pri OUZD ste zavarovani v četrtem mezdnem razredu. Vprašate, koliko Vam sme delodajalec odtegniti iz naslova prispevkov za OUZD. — V četrtem mezdnem razredu so zavarovani delojemalci, katerih dnevni zaslužek znaša 11.60 do 14 din. Za en delovni dan znaša prispevek 1 din, od katerega sme delodajalec odtegniti 0.75 din; za nadaljnje dneve prispevek raste, tako da je za 10 delavnih dni plačati 13 din, od katerih sme odtegnjaj znašati 6.25 din; za 15 dni 19 din, odtegljaj 9 din; za 26 dni 33 din, odtegljaj 16 din. Ako znaša Vaš dnevni zaslužek, odnosno zavarovana mezda 20 din, tedaj ste zavarovani v šestem mezdnem razredu. V tem znaša prispevek za en delavni dan 2 din, odtegljaj 1 din; za 10 dni 19 din, odtegljaj 9 din; za 15 dni 27 din, odtegljaj 13 din; za 26 dni 48 din, odtegljaj 23.25 dinarjev. Kolo, kupljeno od 19 letnega prodajalca, terja pravi lastnik nazaj. I: K. Kupili ste rabljeno dvokolo za 500 din od 19 letnega posestniškega sina. Ta ga je kupil za 1400 din na obroke od nekega mehanika, mu plačal le 400 din, radi česar zahteva mehanik kolo od Vas nazaj. — Mehanik si je skoro gotovo pridržal lastnino na prodanem kolesu do popolnega plačila kupnine; radi tega prvi kupec (posestniški sin) sploh še ni po3tal lastnik kolesa. Ako bi bil posestniški sin že 21 let star, bi mehanik ne mogel od Vas zahtevati izročitve kolesa, ker ga je posestniškemu sinu zaupal in ste ga Vi kupili od pas. sina v dobri veri, da je le on lastnik kolesa. Ker pa pes. sin še ni polnoleten, ne more brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika (očeta) ničesar svojega odsvojiti (še manj seve tuje stvari), niti prevzeti nobene obveze. Izjema velja le za stvari (denar), ki jih nedoletrtik pridobi s svojo marljivostjo, ali ki so mu bile izročene v njegovo rabo, ko je dosegel 14. leto. Izgleda, da ie kupoprodajna pogodba med Vami in 19 letnim pos. sinom neveljavna. Ako je ne bo njegov oče naknadno odobril, boste morali kolo vrniti. Seve Vam mora prodajalec (pos. sin) vrniti sprejetih 500 din. Po zakonu njegovi starši ne jamčijo za to obvezo, vendar pa menimo, da Vam bodo dali navedenih 500 din, kajti sicer bi Vi lahko ovadili sina radi prevare in bi bil kaznovan, čeprav najbrž le pogojno. Ali je dolg pod zaščito? Mihael S. Leta 1929 ste si izposodili od nekega »samskega« 1000 din. Leta 1934 je umrl brez oporoke, na kar je bilo pri zapuščinski razpravi določeno, da boste to posojilo vrnili njegovi sestri. Ta sestra zahteva sedaj plačilo vsega dolga, češ da ni pod zaščito. Grozi Vam z odvetnikom; obračuna (nove za-dolžnice) Vam še ni izročila. — Ni se Vam treba bati odvetnika. Dolg je pod zaščito (ako so podani drugi, splošni pogoji). Ko Vam bo upnica izročila novo zadolžnico za znižan dolg, boste dolžni plačati dotlej zapadle, to je prve tri obroke. Tudi obresti se morajo znižati, kakor smo o tem že pisali. Oddaja krave v rejo — plačilo? V. B. Oddali ste kravo v rejo brez kakega posebnega dogovora o tem, kdaj jo boste zahtevali nazaj in ali, odnosno kdo bo moral za to kaj plačati. — V takem primeru smete kravo zahtevati nazaj kadar hočete. Kar tiče plačila, bi trebalo preračunati na eni strani vse koristi, ki jih je imel rejec (mleko, gnoj, vožnje, te?) in vse njegove izdatke (krma), na drugi strani Vašo korist (ako se je krava zredila, ali je tele pripadlo Vam). Potem se bo videlo, ali in koliko je rejec upravičen od Vas zahtevati. Hranilnica izplačuje le 50 um mesečno. Isti. Ako hranilnica ni pod zaščito, Vi pa ste star in nujno potrebujete svoj naložen denar, bi Vam morala hranilnica pač kaj več izplačati, nego le 50 din mesečno. Skušajte doseči zlepega kaj več; tožba ni preveč priporočljiva. Kazen radi posesti letaksiranih igralnih kart. T. E. Fo zakonu je kaznjiv vsakdo, ki poseduje igralne karte, ki niso taksirane; ni treba, da bi ga bili financarji zalotili baš pri igranju, še manj, da bi mcral igrati za donar. Plačati je treta redno takso 50 din, razen tega pa kazen v iznosu petkratna redne takse, torej skupaj 3C0 din. Čudno se nam zdi, da so Vas obsodili na plačilo 4C0 d in. — Navedene kazni niso bile amnestirans; morali jo boste torej plačati. Spori mod solastniki istega posaatva. Franc F. Ste lastnik tretjine posestva. Erat-solastnik Vas geni ia hiše, češ da nimate do hiše nikake pravice, no daje Vam ni kakega mleka, čeprav spadata k posestvu dve kravi, prodal je kobilo broz sporazuma z Vami. — Dokler si niste posestva v naravi razdelili ali morda glede hasnovanja posameznih imovinskih predmetov kaj posebnega dogovorili, gre posest in uprava skupne tlvari (torej tudi hiše) vsem solastnikom skupaj. Ako se čutite v vprašanjih uprave in ukoriščanja skupne stvari v svoji pravici prikrajšanega, sa lahko radi zaščite svoje pravice obrnete do okrajnega sodišča, v čigar območju je skupna stvar. Sodišče bo odločilo v nepravdnem postopku (torej brez pravde in brez odvetnikov). Dosež:ne užitke (mleko krav) je navadno treba deliti v naravi. — V kolikor ste pred smrtjo si- " .v na' avili za posestvo razno orodje, plačevali davke, »cembo« in drugo, ste upravičeni zalite veti od zapuščina (od vseh dedičev) povračilo. Vpoštevati je seve, ali ste imeli kak haseh od posestva, na dru~i strani pa tudi, ali ni bilo že Vaše delo več vredno nego ta hasslc. Ako je bila vrednost Vašaga dela za posestvo večja nego .rednost haskov, bi lahko zahtevali doplačilo od zapuščine. Slednjega doplačila pa ne ti mogli upravičeno zahtevati, ako ste bili morda v oskrbi pokojne matere in plr.čilo za Vaše delo ni bilo ne izrecno, ne molče dogovorjeno. Oči 53 let star — edini sin hranilec? A. O. Ste 58 let star posestnik, imate le enega sina, hčerka je že poročena, tako bi ostali z ženo sami, ako bi moral sin k vojakom. Vprašate, ali bi mogli doseči oprostitev sina kot hranilca. — Za navedeno oprostitev bi trebalo, da Vaša žena ni starejša nego 45 let, Vi pa da ste nad 60 let stari, ali pa, da sta oba nesposobna za kmačko delo. To nesposobnost bi moral ugotoviti vojaški zdravnik. Najbolje bi bilo, da se o priliki nabora s sinom vred zglasite tudi Vi z ženo pri naborni komisiji, da Vas vojaški zdravnik kar pri tisti priliki pregleda. Razen tega bi ne smeli plačevati več nego 120 din letno neposrednega davka (zem-ljartne). Ako plačujete več, sin ne bo mogel biti hranilec. — Ako se sin poroči, zgubi možnost biti hranilec, dokler ne bo imel dveh otrok. Prošnja za olajšavo davčnih bremen. V. B. Pri-tožujete se, da plačujete previsoke davke in to razmeroma mnogo višje nego kmetje v Apaški dolini, kjer da daje zemlja sedemkrat več pridel- kov nego Vaša. — Očividno imate v mislih zemlja rino. Le-ta se odmerja od katastrskega čistega donosa. Slednji se ugotavlja po kulturi in kakovosti (boniteti) zemljišča, pri čemer je treba upoštevati rodovitnost in donosnost zemljišča, da je dohodek od zemljišč pravilen, pravičen in sorazmeren. Ker so vsa zemljišča ža ltlasirana, bi morali doseči obnovo klasiranja. Taka obnova nastopi le v redkih primerih; za Vas bi prišal v po-štev le primer, da se uradno ugotovi, da sa je izvršilo obstoječe " lasiranje pogrešno ali nesorazmerno. P "nje vr>, obnovo na morete vložiti sami, marveč bi jo moralo vložiti najmanj dvajset davčnih zavezanhcev iz iste občine, ali občina sama ali Itako drugo javnopravno telo. Prošnjo bi trabalo debro utemeljiti ter jo naslovih, na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Ako finančno ravnateljstvo prošnji ne bi ugodilo, morete napraviti pritožbo na ministra za finance. Ta odreja obnovo klasiranja zemljiSč pa izkazani potrebi in izprevidnosti. Premeritev kupljenega posestva in postavitev mejnikov. N. N. iz Trnič. Kupili ste si posastvo, ki deloma nima z mejniki označenih mej. Radi tega želite postaviti mejnike, pred tem pa potom geómetra premeriti zemljo, ker so meje baje sporne. — Opozarjamo Vas, oa meja, kakor jo kaže mapa, ni vedno zanesljiva, bodisi, da mapa že spočetka ni bila povsem točno izdelana, bodisi, da so se zaradi kasnejšega prlposestvovanja meje spremenile. Prodajalec naj Vam meje pokaža in pove, da-li je prodano posestvo tudi res v teh mejah zadnjih trideset let hasnoval; dobro bi bilo, da prevzame za pokazane meje jamstvo za primer kakega mejnega spora. — K razmejičenju povabite vsekakor vse Vaše mejaše, da se stvar sporazumno uredi. — Brezplačnega merjenja ne boste mogli izposiovati, ker se državni geometri s takimi razmejičenji ne pcčaio. Morali si boste najeti civilnega geómetra (v Mariboru jih je več) in ga plačati po dogovoru; kake zakonite tarife geometri nimajo, odnosno tista, na katero se včasih sklicujejo, odgovarja današnjim, prilikam, ker je previsoka. — Ako se ne boste mogli zediniti bodisi na mapne meje bodisi na meje, v katerih sé je posestvo hasnovalo zadniih 30 let ali morda le zadnja leta, bo treba sodne ureditve meja, kar se zgodi v nepravdnem postopanju; kdor bi si najel odvetn ica, bi ga moral v vsakem primeru sam plačati. VojaSka godbena šola, strojna (strokovna) šola vojne mornarice. G. J. Zan:ma Vas, kdaj bosta razpisana natečaja za sprejem gojencev v navedeni šoli, ker imate 16 letnega sina, ki je dovršil osemrazredno ljudsko šolo. Predvidoma bosta natečaja razpisana meseca julija, na kar boste opozorjeni v časopisju. Na vpogled pa se dobe razpisi pri vojaških okrožjih, okrajnih na-čelstvih in večjih občinah. Našim malčkom ■v™ Sodnik in vrč g \ (Pravljica) (Konac) Kar se je pojavila žena. Gnala je pred seboj svinjo. Žival pa ni hotela iti narav- Vrag pa je odgovoril: »Žena ne misli zares. Vse leto bi žalovala, ako bi ji vzel svinjo. Samo to smem vzeti, kar mi kdo resnično daje.« S lično se je godilo pri materi z otrokom. Otrok ni hotel slušati matere, ko mu je nost, ampak je skakala sem in tja, tako da je razdražena žena nazadnje zaklicala: »Da bi te vrag vzel, neumna žival!« »Čuješ li, tovariš?« je menil sodnik. »Po-v grabi svinjo in vzemi si jo!« pravila, kam naj gre, in mati je začela kričati: »Da bi te vrag vzel in ti vrat zavil!« »Kaj pa zdaj ?« je vprašal sodnik. »Otrok je vendar tvoj, saj ti je zares izročen.« »Ne, ne, žena ne misli tako,« je odvrnil vrag. »Kako bi tožila, če bi jo hotel prijeti za besedo ter se polastiti otroka.« Tako sta prispela do sredine trga, kjer je bila največja gneča. Tam sta naletela na ženo, ki je bila revna, stara in bolna, in kateri se je bila zgodila velika krivica. »Gorje ti, sodnik! Gorje ti, ker si tako bogat na račun revežev. Brez moje krivde si mi vzel edino kravico, ki me je preživljala s svojim mlekom in ki mi je bila vse. Gorje tebi, ki si mi jo vzel! Prosim in kričim, da bi ti telo in dušo odnesel vrag v pekel!« Sodniku je kar sapo zaprlo, vrag pa se mu je rogal: »Glej, sodnik, to je za res mišljeno in takoj boš videl, da je tako!« Pri teh besedah ie iztegnil svoje kremplje, prijel sodnika za vrat ter odletel z njim po zraku kakor jastreb s kokljo. + Za zimshe wečere Šest delavcev bi moralo nesti v mesto, ki je oddaljeno eno uro hoda, šest vreč. Na razpolago so pa samo trije delavcu Koliko ur zamujenega časa bo moral plačati gospodar vreč tem trem delavcem za prenos vseh vreč v mesto? ce{4 }ods oua 'Cbzbu ona o ju oua xqisj oaABjap jtbsa. * Kje so najvišje gore? (•outjop af^ofSfeu os jafj{ 'urej,) * Brodar bi moral prepeljati na drugo stran reke enega volka, eno kozo in eno zeljnato glavo. Če bi vse tri stvari prepeljal naenkrat čez vodo, bi prav gotovo volk požrl kozo ali pa mogoče še prej koza zeljnato glavo, brodar pa tega ne bi mogel preprečiti, ker bi moral veslati. Kako je torej moral voziti čez reko, da je na drugi breg prepeljal vse tri stvari žive in cele ? ClFfpdajd ouaajs ij} asA aL' ojpj} ut ozon °d iiuja ^"BJijua as af as *uio}[[oa pajd oujba i »doz a (jaz o[iq ap jafn 'nntoa n iBfpdajd oC ui oabjŠ oimifpz ■ed nzoj-eu 'feaj>fzt uit^ of ui Sajq tSrup Bu Pbzbu refpd of ur ozoif n?oiun sf 'oz -ou{ [Jzod jjjoa oao}OS AUjd 'oabjS? o^-euljaz od ras tq on 'uiaij para Bd iq aa^j -{BCjad -aad on^ ABjd bS ut ujfioa od |tuja aČ as raa^oj •ui-e} p;snd iq„nis zaiq af afjaz uj lijfIOA 'ozoji opoA zaa pefpd af CajdfB^j) * Zakaj je moral Mozes udariti po Rdečem morju s čudodelno palico, ko so judje hoteli čezenj iti? •U3somi oyq tu afjora a?epy zaa ja^ 'oi^z Ali so mravlje nadloga? Človek gleda na mravlje, k? so mu znak pridnosti, na splošnem z naklonjenostjo. Ne šteje jih niti med nevaren niti med nadležen mrčes, ne smatra jih za zajedalce. Občudujemo dobro urejene državne tvorbe mravelj, njih smotrno gradbeno delo, njih življenjske navade, in se ne razburimo, če nam kdaj na sprehodu aii počitku v gozdu zlezejo v obleko. Celo njih izločino, mrav-ljinski špirit, cenimo kot izvrstno osvežilo in zdravilo zoper revmo. Tudi gozdar nima ničesar zoper mravlje. Rahljajo zemljo in uničujejo prši-ce ter druge gozdne škodljivce. Manj pa jih ceni vrtnar in kmetovalec, ker ogrožajo mladi posevek in sadno drevje. Pred vsem pa imajo posebno simpatijo do družine uši, ki je človek ne more videti. Naravnost v nadlogo pa se lahko spremene mravlje na pokopališčih. Ne samo to, da njih gnezda na teh mestih ne koristijo lepoti, temveč škodujejo pokopališkim napravam tudi z izgrebavanjem tal. Fotograf irajoči samokres Newyorška policija je za poskušnjo uvedla novo orožje, prd katerem s istočasno strelnim mehanizmom sproži tudi fotografski zaklop. Strel in posnetek se sprožita z istim pritiskom. Menijo, da bo novi izum koristil v več ozirih. Predvsem bo mogoče dobiti sliko zločinca tudi tedaj, če bi ga strel ne zadel ali pa če bi pobegnil, po drugi strani pa se bo dalo iz fotografiranega položaja nedvomno ugotoviti, da-li je bil policijski uradnik res primoran uporabiti orožje. Zgodbe svetega pisma v filmu Z Angleškega poročajo, da se je tamkaj ustanovila filmska družba, ki bo dala filmati svetopisemske zgodbe. Ta svetopisemski film bo se stavljen iz treh delov ter bo veljal najmanj štiri milijone funtov. Pri njem bo sodelovalo nad 10 tisoč ljudi. Snemali ga bodo leto dni. Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 13 Ko so bili marnji z vsakim dnem hujši, se je Hanzej pred zbranim občinskim svetom opravičil s tem, da je predložil pismene dokaze in se sklical tudi na župana kot pričo, da ga tiste dni, ko se je Zni-darica ubila, sploh ni bilo doma in da je bil tedaj v Celovcu. Njegova nedolžnost je bila očitna kakor beli dan. Ali možje so mu drug za drugim svetovali, naj obrekljivce toži, da bo marnjev konec. Tega pa Hanzej ni hotel: da bi on bab je jezike na sodni jo vlačil, ne, tega že ne; taki jeziki njegovi časti niso kes; in če bi vse hotel za jezik prijeti, bi bilo vsaj sto teh kvatrnic in navsezadnje bi tistega še ne dobil, ki si je vso reč namislil. Sicer je Hanzej bil sam zase trdno prepričan, da ga pozna hudobneža, ki je teh marnjev kriv. Ali prav Tonča, ki ga je po krivem dolžil, ni smel dražiti, da ne pospeši nesreče, ki je pretila Leji, njegovi ženi. To je bil tudi glavni vzrok, da nikogar ni tožil. Dva pa sta biia, ki jima ni bilo dovolj, da se je Hanzej pred občinskimi možmi sicer opral in opravičil: Lojz in Peter; že zaradi tega ne, ker so marnji tudi Petra zapletali v to zmešnjavo. Najbolj je rojil Lojz. Kar bliskalo se je in treskalo, kadar je žugal, češ da ne da, da bi kdo Petru, njegovemu prijatelju, čast in dobro ime kradel. Ker pa se Hanzej ni dal pregovoriti in ni hotel tožiti sta se prijatelja sama lotila in iskala, od kod so prišli hudobni marnji. Prijela sta ženske za jezike, jim zagrozila s sodnijo in zaporom in hotela po sili iz vedeti, kdo je to ostudno laž o Hanzeju-ubijalcu raztrosil. Klepetulje so se prestrašile, ena se je izgovarjala na drugo, tako je to šlo v dolgem vencu, dokler nista prišla do kraja in do — Maclie Lize. Ta je nekaj časa regljala m se rotila, nazadnje pa ie izdala, da je bil Trotov Miha, ki ji je vse na drobno pripovedoval. Ali tudi Miha se je zvijal in zvijal in izvil iz zanke. Sprva je vse tajil, se izgovarjal sem in tja, na kraju kraja pa se je izgovoril na Tonča. Ko sta Lojz in Peter to čula, sta se spogledala; s Tončem ni bilo dobro češnje zobati. Precej časa sta oklevala, potem sta si le nabrala korajžo in si zupala k Urbancu v Podhom. Tu sta dejala prav krotko, i a bi se z gospodarjem iz lepega rada kaj pogovorila zaradi tistih neumnih marnjev o Hanzeiu in Leji. Tonču sta izstopili očesi in sta bili kakor dve ognjeni krogli, vendar niti Lojz niti Peter nista razločila, katerega od njiju je tako divje pogledal. Nekaj časa je molčal, potem je zarohnel: »Kaj vaju te preklete čenče brigajo?« »Petra, mojega prijatelja, brigajo, ker so jeziki tudi njega zraven spletli,« je dejal Lojz. »Moje dobro ime, mojo čast mi kradejo,« si je zupal tudi Peter z besedo na dan, »tega si ne dam, tudi od tebe ne.« »Šleva grintava! Ali te naj v žep vtaknem?« »Hohoho, le nikar tako surovo,« je vzrojil Lojz. »Če ti je Peter premajhen, ti utegnem jaz biti velik dovolj.« »Hahahaha, ali misliš, da se te bojim? Tako ranto suho zlomim ko nič. — Sicer pa bi rad vedel, kaj tebi mar, kaj govorijo!« »Jaz ne dam, da mi kdo Petra, mojega prijatelja obrekuje. Peter je mož.« »Ti pa baba.« »Tonč, Urbane!« je vzrojil Peter. »Nikar preveč ne žokaj, če ne, se bova na sodniji videla. Lojz te bc tožil, jaz pa pojdem za pričo.« »Vidva sta eden kakor drugi malo prifrknjena če se mi takoj pri tej priči ne izgubita, vaju zaženem po bregu dol pa si v grabnu spet zberita svoje kosti!« »Saj greva; ali poprej morava še čuti, kako je s to storijo. Ljudje pravijo, da si ti spravil marnje v svet.« »Kdo pravi to? Hanzej?« »Ne, Hanzej ne reče ne besede. Ta se napravlja, kakor da ga vse to ne briga še toliko ne, kolikor je črnega za nohtom... Ali Trotov Miha, ta je rekel, da si mu ti to natvezel.« »Trotov — ta potuhnjeni zgagar!« je Tonč vzkipel. »Temu še bom nekaj natvezel... Ali sta res taka osla, da temu čuku nasedata?« »Torej praviš, da nisi ti tisti, ki je te marnje spredel ?« »Jaz ne pravim ničesar. Kdor me ima za takega, ta me presneto slabo pozna. Jaz nisem baba.« »Kdo pa je tedaj to napredel?« »Kdo neki kakor Trotov Miha? Nič drugega ti ne dela: okoli sebe voha, kje bi kaj smrdljivega izvohal, pa brodi po gnoju, ljudem čast krade in jih obira in osira.« »Tedaj morava to kanal jo še enkrat prijeti!« »Če vaju mika, zakaj ne. Pa povejta mu, da bom jaz še posebej obračunal z njim!« Uro pozneje sta bila Lojze in Peter že pri Trotu in sta dedca trdo prijela v klešče. Ta pa se je postavil danes na drugo nogo in je dejal posmehljivo: »Tebe, ti dolga ranta, nihče ni jemal v besedo, za Petra pa so ljudje tudi le to vedeli, kar je resnica. Da js Leji pot trebil, tega ne more tajiti, in nekaj vedel bo pa tudi. Nekaj vsak človek ve, hehehe. Če hočeta, da se vama vsa fara smeji in da 3i povrh še slačilo nakopljeta, tedaj le kar pojdita 'n me tožita!« Te predrzne besede so dale Lojzu še zadnje, kar nu je bilo treba; stegnil je svojo roko, ki je bila lolga kakor pol prekle, in je hotel dedca za ušesa irijeti. Dedec pa ga je odrinil in krepko zamahnil. Toda še preden je klofuto pripeljal, kamor jo je namenil, ga je prijel Peter za obe roki in mu jih sklenil zadaj na hrbtu, da se dedec ni mogel ganiti. »Lojz!« se je zadri Peter, »zdaj pa mu obriši gobec, pa pošteno! S tole kravjo mažo!« Lojz se je naglo sklonil in pobral napol suli kravjek; stiščal ga je dedcu, ki je zaman prskal in cepetal, v odprta usta, zraven pa je vpil: »Na, zdaj pa le brodi po gnoju in se samega sebe navohaj, gnida ti gnidava!« »Tožiš pa ti zdaj lahko,« se je rogal Peter. »Bomo šele videli, kdo bo plačeval in komu se bodo ljudje smejali.« Brcnil je dedca, ki se je na vse kriplje otepal in pljuval, da je zletel za plot; nato sta jo z Lojzom urnih krač ubrala nizdol. Tožiti si Miha ni upal, ker se je bal, da bi utegnila nazadnje Hanzej in Tonč oba proti njemu nastopiti. Tem več je bilo na vasi smeha; kajti Lojz ni bil tiho in je vso zgodbo s Trotom na drobno oznanil. Dobrega pa ta reč ni rodila. Namesto da bi bili ponehali, so marnji le še nanovo oživeli. Vaščani so na tihem in na glas menili, da mora biti le nekaj resnice na tem, da je Leja ušla, ker ni marala z ubijalcem živeti. Zakaj bi sicer Lojz in Peter tako lovila jezike? Hanzeja so gledali po strani, kjer koli se je prikazal. VIII. Na Miklavževo je padlo skoraj pol metra snega. Na gorah ga je bilo za cel meter in še več in povsod je bilo videti smučarje. Tudi Hanzej je vzel dilce in je mahnil v planino, 3a bi vsaj nekoliko pozabil na bridkost svojega srca. lares mu je bilo laže, ko je prekoračil zadnji vrh n je zdrčal na pojočih smučih po obronku dol. Dostikrat že je videl lepoto zimskih gor, ali take še ni bilo pred njegovimi očmi. Sama ogromna bela, mehka pernica je pokrivala gorsko planjavo, skrila razpoke in štrleče peči, zavila v toplo kočo po planini in odela macesne, ki so tu in tam štrleli v nebo. In tiho, tiho je bilo vse, tako tihe. kakor da je svet obstal in se zasanjal v večnost. Hanzej ni čul nič drugega kakor utripanje svojega srca, (Dalje prihodnjič) Simo kratko! K nekemu zdravniku, ki je zelo sovražil nepotrebno govoričenje, je nekega dne prišla neka ženska. Preden jo je zdravnik vprašal, je odvila povoj na roki in je rekla: »Opekla sem se.« »Tople ovitke!« je zdravnik odvrnil in očistil . rano. Žena je šla. Naslednjega dne je žena spet prišla in je rekla: »Roka je boljša.« »Nadaljujte z ovitki!« je zdravnik kratko odvrnil. čez nekaj dni se je žena vrnila in rekla: »Roka je zdrava. Koliko sem dolžna?« »Nič,« je odvrnil zdravnik, »ker ste vi najbolj pametna žena med vsemi, kar sem jih dozdaj spoznal.« . Nerazumljivo Potepuh: »Rad bi vedel, kako je to, da iz strtega vrča izteče vino, ko pri mojih strganih čevljih voda noter teče ...« Pri železničarskem izpitu »Povejte, kaj boste storili, če boste čuvaj in bccte videli, da se dva vlaka bližata po istih tračnicah drvg proti drugemu.« »Tekel bom po ženo in otroke, ,5a pridejo gledat, ker kaj takega se ne vidi vsak dan.« V šoli ¿Micika, aii si že videla rastlino?« »Sem, gospod učitelj. Tudi jaz sem rastlina, ker rastem.« Za enkrat dovolj Graščak (gozd' - ju): »No, ali je gospod notar včeraj kaj ustrelil?« • Gozdar: »Oh, ta je včeraj imel posebno srečo.« Graščak: »Tako? Koliko pa je ustrelil?« Gozdar: »Petnajst komadov je za3el.« Graščak: »Kaj pa?« Gozdar: »Tri gonjače, dve kravi, enega konja, en kozolec in osem dreves...« Mihčeva žalost Mati: »Mihec, zakaj jokaš?« Mihec: »Zato, ker sem samo žemljo jedel.« Mati: »Kje pa je kava?« Mihec: »Tisto je pa žemlja popila.« Značilna kritika »No. soseda, kako se vam dopade novi gospod župnik?« »O, sosed, gospod župnik je zlata duša, izvrsten pridigar... Le nekoliko preveč tolče po prižnici, tako da človek ne more med pridigo mimo spati.« Mali požeruh »Mali, zakaj pa jokaš?« »Ker ne morem več jesti hrušk « »V žepe jih nabaši!« ^ »So že polni...« Čudno računstvo »Koliko pišk je tam?« »Enkrat 22, enkrat 23.« »Osel, kako je to mogoče?« »Ena poredna je med njimi, med štetjem teče enkrat naprej, enkrat nazaj, radi tega jih je enkrat več, enkrat manj.« »Tisto eno odštej!« »če jo odštejem, jih ostane 21.« »r.tem pa pristej!« »Potem jih je 24.« »Pojdi nekam s piškami vred! Razpolovi! Koliko jih je potem?:« »Dva in dvajset in pol.« MALA OZNANILA SLUŽBE: V župniji Razbor pri Zadanem mostu je prazno mesto cerkvenika in organista. Nastop 1. januarja 1939. Dohodki po dogovoru. 1864 Iščem pridnega, zanesljivega hlapca, ki zna dobro opravljati živino in druga gospodarska dela. Franc Iglič, Ptuj-Breg. 1862 Sprejme so kmečko dekle za vsa hišna dela. Plača po dogovoru. Curk Anton, Vinarje 185, Maribor. 1857 Išče se majer, 4—5 delovne moči. Damiš Maks, Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici 1885 Poštenega starejšega hlapca h konjem sprejmem z novim letom. Plača po dogovoru. Franc Cajnko, trgovec, Savci, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1861 Sodarskega vajenca sprejmem. Stanovanje, hrana v hiši. Naslov v upravi. 1872 Dekla od 30 let naprej, bolj revna, dobi službo na kmetih. Hojnik Frane, Kopivnik, Fram. 1875 šafer za sadno in vinogradniško posestvo v Jeruzalemu pri Ljutomeru z delovnimi močmi se takoj sprejme. Ponudbe upravi lista pod »Jeruzalem 1781«. POSESTVA: Dvodružinska hiša se proda, pet minut od postaje Tezno. Naslov v upravi. 1866 Posestvo 8 oralov, sončna in prometna lega, naprodaj. žnidar, Zbelovo 27, Loče pri Poljča-nah. 1858 Kupim posestvo dva do tri orale, četrt ure od Maribora. A. Z., Poljane 4, Studenci pri Mariboru, 1876 Prodam hišo s malim posestvom Kuršinci 44, pet minut od cerkve Mala Nedelja pri Ljutomera. 1873 Vinogradno posestvo kupim. Ponudbe z opisom posestva, poslopij ter cene na Društvo posestnikov Ljubljana, Salendrova 6. 1874 LOKALI IN STANOVANJA: Vpeljana pekarna z dvosobnim stanovanjem, trgovski lokal, se da 1. januarja v najem. Zem-ljič Alojz, Prosenjakovci 4. 1869 RAZNO: 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. Postranski zaslužek! 731 25 Zorčic valjčni mlin in oljarna, Plug se priporoča za izmenjavo žita za moko in izmenjavo bučnega olja ter želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Kompletne stanovanjske opreme, železno pohištvo in otroške vozičke dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1663 Prodam štirisedežne lani in voz (parizer), oboje dobro ohranjeno. Mausser, Podlehnik pri Ptuju. 1863 Vinsko trsje in korenjake v izvanredni kvaliteti, v raznih sortah in podlagah in pod splošno garancijo razpošilja po zelo ugodnih cenah privatna trsnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, pošta Celje. 1843 Denar naložite najbolje in najvarneje pri Posojilnici v SI. Bistrici r. z z. n. z. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, tudi daje kratkoročna posojila. želimo vsem srečno in veselo Novo leto! Novo otvorieno skSedtšCe na vogalu Ptujske in Tržaške ceste, kjer se nudijo rabljeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodje, kovine, jermenice, cevi, ograje, mreže, osovine, nosilke (traverze), konzole, ležaji, zobata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vag nete, električni motorji, avtomobili, jermeni, patent Bišofove lestve, vodovodni ventili, mlinske naprave, parni kotli, žage, tehtnice ter vsi dobro ohranjeni deli za zgoraj imenovane stroje in splošno predmeti za kmetsko in obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju. Cene so nizke, zato lahko prihranite mnogo de* narje. — Za obilen obisk se Vam priporoča Justin GusiinčK, — Tafleitbaciiova 14 novo skladišče na vogalu Ptujske in Tržaške ceste 1G70, Kupimo za najvišjo dnevno ceno vsevrstne tekstilne odpadke, vsevrstne žlahtne kovine, kakor medenino, baker, svinec, cink, kositer, dalje cunje, kosti itd. Mi prodamo pod lastno ceno večjo partijo rabljivega železa za kovače in ključavničarje, dalje ležišča, jermenice, tanko železo za scdarje, razne stroje itd. Cunje za čiščenje strojev, desinficirane in čiste, vedno v vsaki množini na razpolago. Tovorni prevozi, selitve z modernimi avtomobili ali s konjsko vprego se prevzamejo točno in solidno. Državni uradniki imajo poseben popust. Dva moderna taksi-avtomobila vedno na razpolago Kličite telefon 22-72! 1871 Veletrgovina s surovinami, prevoz tovorov in avtotaksa IVAN SLUGA,MARIBOR Tržaška cesta 22 Telefon 22-72 Hranilnica Drav§hc banoiinc Maribor; Centrala: Maribor Peflroznica: Cclic v lastni novi palači na oglu nasproti poŠte, prej JužnoSta- Gosposhe-Slovenshe ulice. 27 iersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□nanaannnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnGnnnnnnnnnnnnaaaaanDnnGnnnnnnnnnnnnmni»n mi n n n n innnnnnrnnnnnrnnmnn RAZNO: URE, ZLATNINO, SREBRNIK O in OČALA v veliki izbiri nudi Jakob MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg 1, pri glavnem mostu. Kupujem zlato. Popravila točno. Cene nizxe. 1437 Imam naprodaj lepo brejo Šestletno kobilo rde-če barve. Naslov pove uprava tega lista. 1863 Šivalni stroji z okroglim čolničkom šivajo naprej in nazaj, štikajo in Stopajo; 25 let garancije. Prodaja jih po 1950 din, tudi na mesečne obroke po 100 din: mehanik Draksler, Maribor, Ve-trinjska 11. 1654 Za zimo vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje. 1572 Doge za sode vseh velikosti kupim. Ponudbe poslati Repič Fran, sodar, Ljubljana. Sodarski pomočnik z nastopom takoj se sprejme isto-tam. 1844 Iz lastne pletarne čepice in puloverje za deoo 20 din, jopice za dame 25 din, puloverje za moške 35 din in boljše v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg št 24 v Mariboru. 1296 Prodamo po izredno nizki ceni decimalno tehtnico in razmnoževalni aparat. Ptujska podružnica Tiskarne sv. Cirila, Slovenski trg 7. Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje špecialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Zl« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z 4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Neštete priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite šc danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo ir ugodne cene! Bre2plae.il p^nk v ¡sraníu. Zahtevajte breziKen -'»- MEIMEL'HEROLD £ ^/¿r *MARIBOR st. 106 Priporoča se Kupčič-eva drevcsnica in trsnica na Ptujski gori!_1427 Kupujem staro zlato, srebrni denar (kron«, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, kar se lahko sedaj vsak osebno prepriča, če si ogleda en del naše trsnice pri načelniku Jan. Segala v Hlaponcih. Nudi: I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 1450 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice čeli, Sv. Bolfank v Slov. goncah. Ceniki zastonj! 1303 Nov redilni praSel: Vsak kmetova' si z Redinom lahko hitro'in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zagotovljen uspeh že pri 1 za vitku za 1 prašiča Zi 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 10 za v. naprej 12 din. Priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Pravi Redin se dobi samo v zavitkih z napisom Redin in ga prodaja samo Kanc-Vol-fram, Maribor, Gosposka 33. Najboljša reliloms za trgovce, obrtnike in zasebnike so lene tiskovine, l!l!lll!ll!!lil!l!l!il!l!ll!lll!!!l!ll!lim Kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoian-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo^ tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnioe ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah istorsa sv. Cirile lamsEgnaBEsmamii^nni 'ii iepifcoru.Horcšha c.i BATERIJE? BATERIJE! ¿Kakšne baterije kupuješ sedaj?« CROATIA baterije kakor prej — ker vem že davno, da 90 zanesljive in trajne in da so od nekdaj brez kisline! ffezka zimska hrana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: s p I o šno debeljenje, hemoroidi in zaprtje, mo tj^ j e v t«1 o d c a, čreverna obolenja, glavobol, neipeTč nos t, napetost telesa, omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. —, Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, k" ~e ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljtbljana, Kongresni trg 12. S. br. 29550,35. Ljudska posof ilrtf ca v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4006 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem llsiiiene sulnje najboljše vrste, datnske in moške plašče i. t. d. ku >ite najbolje v konfekci i I A K O B LAti Mai iOor, Glavni trg 2 Ijncka tria CePi£i rajplemenitej-V Kal911U II Iti. ših vrst tFr kIjuči ¡n koreniaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Ripaiia in Chasselas, vse | zajamčeno či:to in prvovrstno dobavlja Prva Jugoslovanska irsnica, Earuvar 1761 Zahtevajte cenike! Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1776 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Lastniki srečk i Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa Se ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkan! 1636 2CllSl(i Najve<:ja izbira v vseh veli-plašči! kostih. Izredno nizke cene! J. Preac, Maribor, Glavni trg 13 VRVICO narodno, v narodnih barvah dobite v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj UMinm ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. Poceni b^aqo lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska ulica 15. III NAJLEPŠE IN NAJNOVEJŠE VZORCE ZA ROČNA DELA, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Srečno novo leto vošči BAEOŠEK VLADKO klobučar MARIBOR Vetrinjska 5 Podružnica Medic & zanki barve, laki in firnež MARIBOR Glavni trg 20 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Dralbeni ©Stile. IV I 836/38—32 Dne 30. januarja 1939 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 draž ba nepremičnin: zemljiška knjiga: Dogoše vi. št. 215 in 385 Zrkovci vi. št. 100 cenilna vrednost: din 144.446,— vrednost pritiklin: din 16.470,—, katera vrednost je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: din 76.297,30 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. novembra 1938. 1867 naibolfe Sri najvarneje pri Spodnteštalcrski ljudski posojilnici (dosposfta ulica 23 v Mariboru Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tinkar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru