»pkoletarect je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Yugoslav Fedrration, S. P. — — danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — glasilo — 1» r o s v e t n e matice j. s. z. JT. — NO. 1426. chicago, ill., 9. januarja . 1935. •i* l*ui»llal>rd w«#kly a« 2MUMI U. ittfh It. LETO — VOL. XXX. VLADA ZA JAVNA DELA OD ZNIŽANIH PLAČAH načrti za odpravo federalnega reliea Lep govor, mnogo obetanj, toda problem nezaposlenih delavcev tam kakor je bil Program, ki se problemov nezaposlenih in starih delavcev komaj polovično dotika V SVOJI poslanici, ki jo je .predsednik Roosevelt osebno prečital dne 4. januarja na skupni seji zveznega kongresa je poudaril za svojo najvažnejšo točko odpravo direktnega federalnega relifa. To, pravi predsednik, ne spada v področje zvezne vlade, kajti kar je za delo resnično nezmožnih, naj skrbi zanje lokalna oblast. Drugim pa je treba preskrbeti delo. Predsednik je pravilno poudaril, da brezposelnost ugonablja ljudi fizično in duševno. Toda njegovi predlojri in nasveti se tega največjega socialnega problema niti polovično ne dotikajo. gatašev in njegovo tolmačenje kaj on smatra za "profitni sistem" je premotilo milijone, to-1 da če bi stvar dobro premislili,! bi ga vprašali, kaj namerava storiti za odpravo sedanjega - .. .... . . , , profitnega sistema in vsaj za mh podjetjih, »n to zato, ,la ne * imovine ^ bodo Mhh te privatnih v vla-|imajo p(( ^ mi|ijonov doIar. jev na leto profita brez vsake- Značilno je, da je kongresu izjavil v bistvu med drugim tudi tole: Pri javnih delih naj bodo plače delavcev višje,, kakor pa je 'dola' (podpora), toda vsekakor nižje, kakor jih prejemajo za enaka dela v privat- dne, ampak iz vladnih v privatne obrate. Si.rknil je po svojem starem običaju po bogataših in dejal, da jim njihove visoke imovine omogočajo v javnem življenju in v vladi prekomeren vpliv in s tem čezmerne privilegije, do-čim so ljudje z malimi dohodki "podprivilcigirani". Toda kaj bo predsednik storil, da se tako razmerje odpravi? NWesar. Bogataši bodo postajali že bogatejši tudi v tem letu. - Druga njegova značilna izjava, ki jo je že večkrat ponovil, je, da veruje v prof it, v tak profit, ki si ga človek pridobi s svojim delom. To se glasi zelo mikavno in ljudstvo mu je ploskalo. Toda par tednov predno je imel ta govor, je federalni davčni urad objavil statistiko, iz katere je znova razvidno, da so imeli največje profite tisti, ki sploh ne delajo, niti ne iščejo dela. Nekateri so imeli celo leta 1933, v času največje krize, po milijon do pet milijonov čistega "profita", in eden ga je imel celo nad pet milijonov. Nihče, ki dela, nima takih "dobičkov", pa če je še tako priden. Delavci, ki so zaposleni, so v tej dobi zadovoljni, ako zaslužijo toliko, da se prežive, kajti to je vse, kar si new deal prizadeva zanje. Roosevelt meni, da naj bi vlada v čimkraj-iem mogočem času podvzela javna dela', pri katerih se bi zaposlilo kake tri in pol milijona delavcev, toda s plačo, ki naj bo nižja kakor v privatnih pod-vzetjih pri sličnih delih. To pa zato, da se ljudje ne bi preveč zanašali na vlado in da bi se vsakdo pri takih delih trudil dobiti boljše mesto v privatnih pod vzet j it. ga delal Predsednik se je dotaknil v svojem govoru tudi onih stoti-sočev delavcev, za katere ni več upanja, da jih še kdaj zapoale, ker so prestari in izgarani. On priznava, da so večinoma brez sredstev in da žive mnogi v bedi in zavrženosti. Dne 4. januarja je kongresu dejal, da ima načrt pripravljen tudi za rešitev tega problema. Ako bi bilo to res, bi mu ploskali tudi mi, kajti vse, kar delavec pričakuje, je delo z zadostnim zaslužkom in preskrbo v brezposelnosti, v boleznih in na starost. Ampak pod kapitalizmom je to neizvedljivo. Profit je mogoč le na delavčeve stroške. Podpora, ki jo je sedanja administracija v svojih načrtih pripravljena nuditi delavcem v slučaju brezposelnosti in pa starostno pokojnino, je le tolikšna, da se človeka obvaruje smrti vsled glada. Mizerija ostane, ker je pod kapitalizmom od delavstva neločljiva. Odpravljena bo, ko ljudstvo zavrže profitni »istem in ga nadomesti s socializmom. _ Stavke v Braziliji Skozi december in v januarju t. 1. so se v Braziliji dogodile mnoge stavke, ki vznemirjajo vlado. Dne 1. januarja je žastavkalo okrog 400,000 transportnih delavcev. Vlada se u-kharja z načrti za "new deal", da ublaži mizerne razmere. Izjava o kvarnostfi vpliva V tej številki Konrc 1. Klicarjeve r««pr«»« o pripravljanju Japonske za vpad * sovjetsko Unijo je na 4. tirani. F. Novakov članek "Sovjetska ▼lada je previdna" je na 5. strani >n komentar na 2. strani. Clartk o intrigah cerkve v Me-kiki in Španiji ter v drugih dei«-Uh je na 1. strani. — Poleg teh }• ▼ tej itevilki mnogo drugih žlar.kov in dopisov, vredni, da jih prečitate. , V prihodnji itevilki bo imel sarimivo sporočilo John Terčelj. PrUkceni bodo nadaljni članki o odroiajih in delu ▼ sovjetski Uniji t«r argumenti obeh strani, dalj« dokumentaren članek o "enotni fronti", 2lembergerjev dopis o "priznanjih" med natimi rojaki in drugi tanimiri spisi. Urita Proletarca! Poroke se množe Izgleda, da so se mladi ljudje naveličali čakati boljših časov, kajti poroke se množe. La-M Poročilo 8 trsoč parov več kakor leto poprej. Poroke so narasle tudi v drugih mestih. Spletke Milijoni stanujejo v brlogih. - Stavbinski delavci nezaposleni Dr. N. H. Engle, ki je veičak v domovanjskih problemih, je is« računal, da bi bilo treba v, tej de« šeli najmanj poldrug milijon no-vih stanovanj, ako se hoče enako itevilo družin oteti brlogov, v katerih so prisiljeni prebivati. Štiri na vsakih deset druiia "lastujejo" svoj dom, katerih povprečna vrednost je $4,000. Toda riti polovica teh posestnikov nima domov plačanih in velik odstotek V tej krisi sploh ničesar ne odplačuje nanje. Nešteto teh hit ima snatno manjšo vrednost, kakor pa so lastniki plačali ali obljubili plačati sanje. Vlad« ima v načrtu omiliti stanovanjski problem a podiranjem starih his v "slumsih" in potem (graditi nove, moderne stanovanjske hiše. Toda pri tem bodo težave, ker nasprotujejo takim akcijam društva posestnikov velikih stanovaojskih hiš, semljiščne družbe in tudi mnogi posamesniki, ki se branijo prodati svoje stare hiše vladi. Nekje na jugu je svesni dis-triktni sodnik proglasil postavo sa podiranje slumsov in graditev novih hiš s vladnim denarjem ne- ustj rladl vice prisiliti nikogar, da ji mora prodati svojo hišo. In ako nima te pravice, tedaj lahko nekaj posestnikov v kraju, ki je določan sa sgradbo aovih modernih hiš, prepreči izvršitev vladnih načrtov-. Dohodki panamskega kanala Ladje, ki so lani plule skozi Panamski prekop, so plačale ameriški vladr-za pravico prehoda blizu 24 In^gol milijona dolarjev, ali 3 milijone "dolarjev reč kakor 1. 1933. Vprašaj, ki je še pred kongresom 1» . I Ti nrjm r [jjUUiUiUUj] Stiriirsademdeseti kongres se je v sredo 3.' januarja sbtal k svojemu prvemu zasedanju. To je se tretji kongres v času ta krize toda problem brezposelnih mu je še vedno vprašaj, ki mu ne najde pravilnega odgovora, oziroma rešitva. EDINO, KAR ŠE POTREBUJEMO, JE KAMPKllJA ZA AMERIKANIZEM Komur ta dežela ni všeč, naj se pobere tja, od kjer je prišel, svetuje čikaški župan Kelly Produkcija železa v USSR V sovjetski Uniji so lani pro-ducirali 10,400,000 ton železa in 9,350,000 ton jekla. Sovjet- , . „ . . „ „ . ,ka Rusija je zdaj v produkciji i1}0>aJ\°U »arksnmu v ka- AmeriPka legija je prošli teden otvorila svojo amerikani-zacijsko kampanjo. Namen je, da se odvrne "komunistično" nevarnost in ljudstvo pouči, da jih ni večjih nebodijih treba, kakor so rdeči prekucuhi vseh vrst. V Chicagu je imela legija slavnosten shod za otvoritev železa na drugem mestu. Zed. države so na prvem. Zanimanje za muzeje Čikaški Field Museum of Na-tural History je lani posetilo blizu dva milijona ljudi. Naročajte knjige iz Prola-tarceve knjigarne. toliški Loyola univerzi. Ameriška legija in katoliška cerkev spadata pač skupaj in manjkalo je samo :e "fathra" Cough-lina iz Detroita. Nastopil je tudi čikaški župan Kelly, ki je govoril o komunistih, kakor da prete vsak čas okupirati Chicago, toda on jim je zapretil, da je oblast na straži, "čikaška policija se ne boji nikogar, ne 1 komunistov, niti nobene druge organizacije," je dejal. Lani je biio v Chicagu tisoče ropov in veliko umorov. Policija ima torej dovolj posla, da bi skrbela za osebno varnost prebivalstva, namesto, da se gnjavi s "komunistično nevarnostjo", katere nikjer ni. Ko je župan končaval svoj govor, je še patriotično izjavil: "Vsi katerim, ta dežela ni ljuba. naj se poberejo ven in mi jim bomo pomagali k čimhi-trejšemu odhodu." Drugi govorniki so bili odborniki Ameriške legije in oficirji, duhovniki in profesionalni patrioti. ZMAGA SOCIALISTOV V KANADI Toronto je drugo največje i gramu in delu slična delavski mesto v Kanadi, šteje 650,0001 stranki v Angliji. Njegovo kan-prebivalcev. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za župana dolgoletni socialist James Simp-son, ki je aktiven posebno v unijah. Kandidiral je na listi Cooperative Commonwealth federacije, ki je po svojem pro- didaturo so podprle unije in razne druge delahske organizacije. _ Simpson je bil prej član občinskega sveta, kontroler, in imel je tudi nekaj drugih uradov. V politiki deluje vedno kot! stvo. socialist. tleh. "Sovražniki nacijev zbiti na tla" Dr. Paul Joseph Goebbels, Hitlerjev minister za propagando, je izjavil v svojem poročilu o razvoju tekom lanskega leta v Nemčiji, da so sovražniki nacijev vseh vrst zmagovito zbiti na tla in ne morejo več škodovati. Zbito na tla je nemsfeo Ijiid-Ampak ne bo vedno na TRI MILIJONE NAD 65 LET STARIH * % V Zedinjenih državah je blizu tri milijone ljudi v starosti nad 6.5 let, ki so za svoje preživljanje popolnoma odvisni od drugih. Se več je onih, ki so stari od 55 do 65 let. Večinoma nimajo niti - najmanjše nade za zaposlitev, ker imajo delodajalci na razpolago dbvolj mladih ljudi. Federalni relif vzdržuje 700,-000 takih delavcev, ki so nad 65 let stari, ostalim pa pomagajo otroci iir drugi sorodniki, ali pa so v ubožnicah. Svoječasno se ni nihče drugi boril v prid pokojnine teh delavcev, kakor socialistična stranka. Videla je problem pred seboj z daleko idnostjo, kakršne ameriška vlada še danes ni zmožna kljui irditvi, da ji je za "pozabljenega človeka". Vendar pa smo že toliko daleč, da sedaj vlada vsaj priznava, da bo to vprašanje treba rešiti. Tudi mnoge podpoT-ne organizacije in unije so danes aktivne v agitaciji, za pen-zije, Včasi so rekli, da je to stvar, ki v tej deželi nima pomena. Toda kako prav bi prišla danes penzija in zavarovalnina proti brezposelnosti! V tej krizi so pomanjkanju Se posebno žrtvovani tisti delavci, ki no smatrani za izrabljen material, torej, taki, ki so prispevali svoja leta in svoje moči k graditvi bogastev, danes pa so v napotje družbi in v breme svojcem. Pokojnina, ki jo dobivajo v nekaterih državah, je malenkostna in ima bolj značaj milo- BOJ MED VLADO IN CERKVIJO V MEHIKI Nameni,svete stolice v Jugoslaviji. - Vloga katoliške cerkve v Nemčiji in Avstriji -a ,__ KATOLIŠKA cerkev je bila zapletena skozi prošlo leto v boje posebno v Španiji, Mehiki in v Nemčiji V Jugoslaviji deluje v interesu Mussolinijeve vnanje politike med Slovenci in Hrvati, Oba ta katoliška naroda skuša približati sedanji klerofašistični vladi na Dunaju in s tem neposredno Italiji. V Avstriji je na pobudo Mussolinija napovedala v ugodnih okol-ščinah februarja prošlo leto vojno "brezbožni" socialni demokraciji. Zmagali so topovi s pomočjo vladne in privatne fašistične armade; Klerikalizem je malo avstrijsko republiko vzel v klešče in zdaj jo drži v njih s fašističnimi metodami. V Nemčiji je prišel Hitler vzlic prej doseženemu sporazumu v nov spor z Vatikanom zato,;ker hoče, da cerkev v Nemčiji — katerakoli cerkev — služi v prvi vrsti politiki nacijev in šele v drugi, le v duhovnem oziru, se sme opirati tudi na zunanje vodstvo. Vatikan se temu pritisku ni popolnoma udal, vendar pa sta popustila nekoliko papež in nekoliko Hitler. Hitler je ob enem zapretil, da bo rabil silo, če misli Italija izrabiti cerkev "za intrige v tretjem rajhu". Največ skrbi je prizadevala Vatikanu Španija, toda cerkev je vsesana v španskem ljudstvu tako globoko, da je prošlo jesen spet postala, odločujoča sila v deželi. Republika je bila od kraja z njo zelo drastična. Postave za reguliranje cerkva so bile stroge, toda republikansko vlado so nasledili polovičarji, ki so popustili zdaj nekaj, v drugič nekaj, toliko časa, da se Vatikan zopet lahko veseli z jezuiti vred svoje moči v državi, kjer jo je Se ne tako dolgo tega izgubil. Je pa zelo dvomljivo, skoro ne-vrjetno, da bi mogLa katoliška cerkev v Španiji postati še kdaj tako odločujoča moč, kakor je bila do padca monarhije, četudi se pod novim vodstvom skuša asimilirati sedanjim razmeram in hliniti razumevanje za socialne probleme. Se najtrši oreh za Vatikan je Mehiko. Redke so dežele, v katerih bi bil vpliv cerkve ljudstvu toliko škodoval, kakor mehiški republiki. Bila je steber veleposestnikov in kapitalistov in se trudila, da obdrži peone v praznoverstvu in poslušnosti. Ali od kar je na krmilu stranka, ki vlada Mehiko danes, si katoliška cerkev vzlic vsakovrstnim poskusom ne more pridobiti toliko moči, da bi lahko zahtevala vsaj kompromis. Mehiška bogastva so bila do zmage revolucionarne stranke posest španskih veleposestnikov, ameriških trustov in cerkve. Stranka, ki je vrgla cerkveno-kapitalistični režim, je napravila v gospodarskem in kulturnem oziru tolikšne spremembe, da je cerkev, zgrajena na prejšnjih oporah, postala toliko brezmo-čna, da more le Se spletkarki. Cerkev v svoji taktiki ni v vseh deželah enaka. Zelo dvomljivo je, da je kje bolj primitivna in sloneča na vražah, kakor v Mehiki. Vlada se hoče temu zlu oteti s pospeševanjem šolstva, ki naj bo prosto cerkvenih primesi. Katoliški prvaki v (Nadaljevanje na 3. strani.) CHARLES POGORELEC ODIDE NA AGITACIJO V ZAPADNE DRŽAVE Bartol Yerant in John Terčelj obiščeta naselbine v zapadni Pennsylvaniji ščine kakor pa da so zavarovanci do i>je upravičeni vnsled svojega dolgoletnega dela. Multimilijonarji pač ne rabijo pokojnine, a so kljub temu zavarovani zanjo v privatnih zavarovalnicah. Zakaj je ne bi bili deležni tisti, ki so zgradili ameriški plutokraciji milijar-dne imovine? Socialistična stranka je za starostne pokojnine v taki meri, da bo delavec tudi na svoja pozna leta živel z zavestjo, da mu je kruh preskrbljen. Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z. in upravnik Proletarca, odide v drugi polovici januarja na agitacijo v zapadne države. Nastopal bo na shodih, pridobival Proletarcu nove naročnike in skušal ustanoviti klube JSZ v vseh večjih naselbinah. Po svetovni vojni je na^e gibanje na zapadu skoro zamrJo. Klubov JSZ nimamo več niti v državah, kjer so bili do vojne jako delavni, npr. vWyomingu, Coloradu, Montani itd. Iz naselbin v Californiji smo dobili že čestokrat klic, da naj pošljemo tja agitatorja, toda ovir ni bilo mogoče zmagati. Zdaj se je odločil za to pot so-drug Pogorelec, ki je živel na zapadu mnogo let, kjer je bil, posebno v Coloradu, že takrat zelo znan agitator. Na tej turi bo obiskal naselbine v Wyomingu, Montani, .Utah, Washingtonu, Oreginu, Californiji, New Mexici in v Coloradu, ako bo mogel izvršiti vse te obiske v odmerjenem času. Upravniške posle bo vodil v času njegove odsotnosti s. John Rak. Pomagala bosta D. J. Lo-trich, Anton Garden in drugi, kolikor mogoče. Tudi v zapadni Pennsylvani-ji se pripravljajo na ojačanje kampanje. Rartol Yerant poroča, da bosta obiskala naselbine skupno z John Terčeljem v agitaciji za Proletarca takoj ko bo Terčelj utegnil. S. Terčelj bo imel o tem daljše poročilo v prihodnji številki. ALI VESTE da »o Slovenci in drugi Jugoslovani izkopali v Zad. dria-vah več železne rude kakor pa delavci katerekoli druge narodnotti? Podatke o tem poglavju iz naše zgodovine vsebuje AmeriAki družinski koledar letnik 1935. froleiarcc, January 9, proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. TRIJE BIVŠI VODITELJI KOMINTERNE IN SOVJETSKE UNIJE ' IZHAJA VSAKO SREDO. lllfei* JvfQ»lov»n«k* D«l*v»k* Tiskovna družbi, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAJ10ČN1NA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; z« pol leta $1.75; za Četrt leta $1.00. < Inozemstvo: za celo lato $3.60; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in offla«i morfij o biti v niiem uradu najpozu*je do poudoljks popoldne za prio>bčitev v številki tekutsg* tadna. pholetarec Published every Wedne»day by the Yugoslav Workmen's Publishing Co , Inc.- Estalblished 1906. Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorele?. SU RSORIPTI ON RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET Tel.phooe: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. "Mehkosrčni" uredniki in presojanje dogodkov Na »liki na lavi j« bivpi tajnik komunistična inlar-nacionale Gragorij Zinovjev, čigar besada j« bila svata vsakemu komunistu. Njagovi provokatorski proglasi aa rušenje socialističnih strank so bili aa pravoverne komuniste kakor so varnim katoličanom cerkvene dogme. V sredi je Leea Trocki, bivši vnanji minister, v sačetku sovjetske Unije glavna opora Leninu in graditelj rdeče armade; na desni je Leon Kamenev, sovjetski diplomat in prva leta boljševiškega režima eden njegovih vodilnih Prijatelji Stalinovega režima skušajo upravičiti teroristični val, ki je butnil po umoru Sergija Kirova proti opozicionalcem. Ampak takih prijateljev je bilo poleg uradnih komunistov jako malo. Pravi prijatelji sovjetske Unije,predvsem liberalni časopisi v Zed. državah, ki so predstavljali sovjeUko diktaturo za D . . ...... j u- j__4; . ... .... . . ^*tl«nov. Po Leninovi smrti se je pričela med prvaki ru vzor razsodnosti, so bili osupnjeni. V prenagljenosti in vzrutfT .We komuniMm0 ,lrapkr tekm. vodstvo, v kateri je nju po umoru važnega, sposobnega sovjetskega državnika in Xr«cki izgubu s svojo strujo vred » prilog Josipa Stali-voditelja Kirova, je sovjetska vlada storila v bistvu to, kakor »»». i« od tedaj diktator v sovjetski Uniji in glavni Hitler v noči z dne 30. junija — s to razliko, da je Hitler moril važne nacijske vodje in uradnike, dočim so v sovjetski Uniji ubili v prvih par dneh po umoru Kirova nad sto ljudi, o katerih ni znano, da-li so sploh imeli kdaj kaka važna mesta. Vsaj v inozemstvu so njihova imena popolnoma neznana. » Sovjetska vlada je danes ena najtrdnejših na svetu. Čemu potem treba terorističnih akcij? Zgodovinsko pravilo je, da se le šibke vlade, — režimi, ki niso gotovi samega sebe — vzdržujejo v strahu za svoj obstoj z brutalnostjo in eksekucijami. Sovjetski vladi bi tega sredstva ne bilo treba, že zato ne, da je njeni nasprotniki ne bi mogli primerjati k Hitlerjevi vladi. V kolikor je nam znano, so grajali umore, ki so se dogodili y sovjetski Rusiji-po atentatu na Kirova, vsi delavski listi, med njimi mnogi komunistični v inozemstvu, razen seveda tisti komunistični listi, ki so disciplinirana glasila kominterne in pišejo po navodilih iz centrale. Atentat na Kirova ni ojačal opozicije. Mnogi poročevalci tiijezemskega tiska, nastanjeni v Moskvi, sploh ne verjamejo,, - . , . . „ da je atentator Leonid V. Nikolajev imel samo politične na- !■*ko cer*ev in JO ov1ra v njenem zveličavnem delu. tajnik komunistične stranke. Pocneje je šel v opozicijo proti Stalinu tudi Zinovjev in prav tako isgubil. Slednji, Kamenev in drugi voditelji, ki so se aamerili Stalinu, so bili odstavljeni is važnih uradov, Trocki pa je bil isgnan v Turčijo. Zdaj živi v Franciji in isjavlja, da so vsa ob-drlžitve proti njemu glede atentata na Kirova neosno-van#. Zinovjev in Kamenev sta bila glasom vesti poslana nedavno v pregnanstvo na Solovetski otok, kjer je temperatura le redkokdaj nad ničlo. Vsi trije so postali žrtev brezobzirne diktature, katero so pomfgali graditi. Ce bi prišli oni na krmilo, bi prejkone postopali enako s Stalinom kakor zdaj on z njimi. pa "mehkosrčni" uredniki. Ako imajo Komunisti vso pravico) dovinako opisal tudi "na;e Iju-zahtevati razne svobodščine, med njimi svobodo govora in zbo-jdi" v zap. Penni. Tu je tisoče rovanja v Milwaukeeju in pri tem sabotirati konstruktivno delo Slovencev in Hrvatov ter tudi župana Hoana, čemu naj odrekamo Zinovjevu in drugim opozi-j precej Srbov. SNPJ ima v za-cionalnim skupinam v ruski komunistični stranki enake držav- padni Penni svojo največjo trd-ljanske pravice? * ! njavo. Okrog- Pittsburgha je In čemu se navduševati za moritve v eni deželi, istočasno I veliko naselbin z zanimivimi pa jih obsojati v drugih? Mar so bili tisti, ki so bili v LfSSR e pizodami. In Pittsburgha kako umorjeni po atentatu na Kirova kapitalisti, ali aristokrati, ali fin material nudi s svojim pre-kaki izkoriščevalci? Ne, ampak proletarci, večinoma člani, ali mogovniškim zaledjem za sli-pa bi\ i člani komunistične stranke. I c en zgodovinski opis, kakor je —----i v letošnjem koledarju o Sloven- mw ..v | • e Icih v severni Minnesoti. — M. • Katoličani za dvojne pravice V New Vorku so katoliški dijaki -hedavni demonstrirali pred mehiškim konzulatom proti Mehiki, "ker preganja katoli- meae. Kajti bil je prej njegov privatni tajnik, torej intimni znanec Kirova, s katerim je prišel baje v osebni spor in začel nato proti njemu z maščevalno nakano. Ker javne obravnave ni bilo, in ker tudi nihče dru^i ne sme preiskovati, ali poročati poleg uradnih tudi druga mnenja v sovjetskem tisku, so to lahko samo ugibanja, a prav tako lahko temelje tudi na resnici. Obravnava proti atentatorju in njegovim bližnjim ljudem je bila tajna in dne 29. decembra so bili obsojeni v smrt. Eksekucija je bila izvršena brez zavlačevanja. Mar je radi tega Stalinov režim trdnejši? Frank Novak domneva afirmativno in smatra, da je bil vl&din teror potreben za ohranitev revolucije. V svojem članku v tej Atevilki Proletarca pravi, da so socialistični listi kritizirali eksekucije vsled napačnega presojanja razmer in okoličin. Smatra, da je vlada v Moskvi nastopila "z veliko odločnostjo napram kontrarevolucionarnim elementom v Rusiji". Tako-zvane levičarske in druge neuradne komunistične struje v Zed. državah in drugod po svetu s takimi trditvami prav nič ne soglašajo. YT dokaz svojega revolucionarstva dokazujejo citate Ko pa je avstrijska fašistična vlada zatrla vlado večine na Dunaju in nadomestila prejšni s svojim šolskim sistemom proti volji ljudstva, tedaj newyoi<;ki katoliški dijaki kljub zagotavljanju, da verujejo v demokracijo in pravičnost, ni/,o demonstrirali. Iz Minnesote in Penne o Koledarju iz Leninovih proglasov, brošur in govorov, dočim trdijo o Sta- Je kuPe 'kekov' (sodčkov za linu, da gradi državni kapitalizem. Trditev, da je izvedela javnost po umoru Kirova "številne podrobnosti", je neosnovana. Izvedela je samo kar ji je po več dnevih objavil propagandistični biro vlade, in pa enako nezanesljive vesti iz Varšave, Londona in Rige. _____ Virginia. — Spis "O naših | slede in upoštevajo le moje na-ljudeh v severni Minnesoti" je svete! sicer resničen, ampak ne bo1 John Kobi, ki se res trudi za vsem ustregel Spis posega v I dobrobit delavstva, bi moral dobo, ko je Slovenec prišel na' dobiti v opisu več priznanja, železno okrožje in iskal znanca . M. P. ter vpraševal drugorodce, kako najti njegov naslov, so mu od-| ~ <> Minnesoti v Iz- govarjali: "Pojdi dalje, in ko tosnjem Koledarju je vzbudil prideš med lii>e, okrog katerih med »}imi naJveč pozornosti, kar je umevno, dasi je tudi vse "Zadnje tedne so prihajale preko poljske in rumunske meje tolpe zarot-nikov V Rusijo; vsi so bili dobro založeni z najmodernejšim morilnim orožjem. To pomeni, da se mora začeti s splošnim uporom na vseh straneh." To je ena izmed najbol j pretiranih ugotovitev v F. Novakovem članku. Kdor pozna razmere v Evropi, ve, da ne morejo tolpe zarotnikov, oborožene z najmodernejšim morilnim orožjem, brez dovoljenja ne v eno ne v drugo deželo. Meje sovjetske Rusije so izborno zastražene. !n tudi ako bi prišlo nekaj sto ali celo par tisoč takih posameznih o4>orožencev preko meje — čemu naj bi to pomenilo signal za "splošen upor na vseh straneh"? Ali je prebivalstvo v sovjetski Uniji toliko nezadovoljno, da samo čaka prilike za splošen upor? Mi ne verjamemo, pač pa smo uverjeni, da je vlada in njen sistem v USiSR toliko utrjen in privajen med prebivalstvom, da bi odločujoči krogi lahko popustili v diktatorskih metodah in izpustili na prosto vsaj tiste politične jetnike, ki so se pod carizmom izkazali za vztrajne in požrtvovalne borce proti staremu redu in ki so morali zaradi svojega revolucionarnega prepričanja v Sibirijo. Čemu jih zdaj znova pošiljati v izgnanstvo, ko je edin njihov zločin ta, da se ne strinjajo z vsem kar stori vlada in Jcritizirajo njeno taktiko? Zelo neprevidna je domneva, da sovjetska vojna letala pri Vladivostoku lahko v nekaj urah zdrobe vse japonske vojne ladje in porušijo vsa glavna industrijska središča Japonske, kar bi pomenilo "uničenje Japonske kot svetovne sile". Zelja še ni dejstvo, kar vedo posebno v generalnih štabih. Tudi pred svetovno vojno so dvigala v svet fantastična poročila* in ugibanja. V sporih z Japonsko skozi prošlih par let je sovjetska diplomacija dokazala, da ji je za mir in je prezrla marsikak in-sult iz Tokia. Sovjetska Rusija nima z vojno na daljnem vzhodu ničesar pridobiti. Toda če bi lahko kar takole v neka j urah uničila japonsko mornarico in njena indu*trialnn središča, bi se ji vsekakor izplačalo poslati !M)0 vojnih aeroplanov v zrak na zmagovito misijo, da se iznebi nevarne, vedno preteče imperialistične sile. Vsakdo, ki delavsko čuti, želi, da se USfSR res razvije v vzorno socialistično državo. Toda ako bi pri tem slepo odobravali vse, kar se dogodi v nji, ji ne bi koristili. Zaverovanost v človeka, v stranko ali v vlado brez kritične miselnosti koncem konca Škoduje obojim. Fr. Novak komentira položaj z vidika zaverovanosti in valed tega je on tierti. ki napaCnn nresnia. ne pivo) in. vrata okrog kljuk za-| drugo čtjvov njemu prvovrstno. mazana, pa vprašaj, kajti na mestu boš." Danes je drugače. Ko se mož bliža svojemu domu, mu žena že od daleč vpije, da naj si čevlje osnaži, da ne za-maže preproge. To razliko po mojem mnenju spis ne ipojasni. Na 142. strani koledarja pod naslovom "Ameriška jugoslovanska zveza" je njen vodja John Movern opisan v tonu, ki ga ne zasluži. Ne smatram,.da je imel on res zasluge za unijo v stavki 1. 1907. Je pa resnica, da mu omenjena, organizacija služi v politične namene — njemu in tistim, za katere agitira. Začela se je ta zveza na nekem pikniku pred 10. leti na Evele-thu Anton Lenič jo je sugesti-ral, ne vem ali po navodilu, ali iz svojega nagiba. Sklican je bil sestanek, na katerem je bil John Movern izvoljen za nekakega voditelja. On je jako ambiciozen politik. Ima mnogo pristašev, toda vseh Slovencev le nima na svojih nitih. Da-li je bil on res žrtev v stavki 1. 1007, mnogi ne verjamejo, kajti dottili »o ga že tedaj prijateljstva s Perifom J. Mainingom, »pri katerem je pozneje dobil službo. Na letne seje ali piknike Ameriš^' jugoslovanske zveze ponavadi zbobnajo ver slo ljudi, vcasi jr tudi parada, pofreni se Dije, za privlačnost je povabljen kak prhmineliten govornik in poleg njega pride krdelo drugih političnih uradnikov. I Movern sega ljudem v roke vse-j križem, češ, glede gospodje politiki, to so ljudje, ki le meni. Način življenja na Elyju v dobi priseljevanja je resnično opisan. Omembe o Brozičevem letovišču, o delu naših ljudi v majnah, o salunih v nekdanjih dneh, o na^ih bivših godbah, dramskih in pevskih klubih, o politiki itd.; zadenejo v živo. To morda temu ali onemu ne bo všeč, ker utegnejo stvar obrniti nase. Ampak naša se ver nt Minnesota je opisana, kakor še nikoli. — John Teran. Pittsburgh, P«. — V Koledarju sem z zanimanjem bral opis o naših ljudeh v severni Minnesoti. Prav tako v lanskem koledarju o Jugoslovanih v Co-loradu. Ako bo urednih koledarja s takimi opisi naaaijeval, O razpečavanju Amer. družinskega koledarja Cicero, III. — Ameriški družinski koledar letnik 1935 je šel v Ciceru precej dobro izpod rok. S. Thaler in podpisani sva jih razpečala 35 izvodov. Sp-družica Kristina Turpin jih je vzela 20. ki jih skorogotovo tudi vse razproda. Tako je šlo v Cicero dozdaj okrog 60 izvodov koledarja, brez onih, katere so si ljudje naročili direktno ali pa jih kupili na zabavah in sejah v Chicagu. , Kar se naselbine Cicero tiče, se lahko reče. da je med najna* prednejšimi v Zed. državah. ♦ * * liani sem agitiral, da se naj bi začelo nabirati naročnine za naš Koledar že v poletju, ker bi'se dobilo na ta način veliko več naročnikov kakor pa jih ima sedaj. Veste, 75c ravno pred Božičem, in v tej depresi- »i I 1' 11 i* ji aui «rt t t n i, 11 n jtr ledar v resnici vreden več. Nekdo mi je rekel, da s tem denarjem živi tri dni. To je verjetno, kajti saj živi lahko tudi ako jih nima. Seveda, vprašanje je, kako. Med življenjem in življenjem je velika razlika. Splošno življenje delavca dandanes je bolj vegetiranje od danes do jutri. Žalostno pri tem je, da te vrste delavci najbolj hranijo tam, kjer se gre za nji* hove koristi, kar ie v Icvar njim v in vsem drugim delavcem. Kriza gor ali dol, delavska literatura ne sme propasti, kajti s za pridobivanje žensk v naše gibanje. Sodr.-AngeU Zaitz je izelo navdušena za to idejo, kar ji odobravam, ne strinjam pa se z njo, ko nas moške dolii, če«, da smo mi krivi, ker ženske bolj ne pristopajo v socialistične klube. Sel sem že drugo leto s koledarjem naokrog in izprevidel, da so ravno ženske odločujoč faktor. Ako ona čita, ni ugovora; koledar se vzame in plača. Marsikatera ženska ga že težko pričakuje. Toda v hišah, kjer ženska ne čita, naloga ni lahka. Le po velikem prigovarjanju se človeku posreči, da ga odda. In čudo, veliko je žensk, ki malo ali celo nič ne čitajo. Res je, da ženske, ki imajo otroke, nimajo za čitanje kdove koliko časa. Ampak mi vendar živimo v dvajsetem stoletju, v katerem je čitanje življeiuka potreba. Vsaka ženska, ne glede kako zaposlena, si bi morala v svojo korist dobiti nekaj časa tudi za čitanje. Smatram, da sodružice lahko veliko store s tem, da ženskam prigovarjajo, naj čitajo in da naj čitajo predvsem delavsko literaturo. To bo olajšalo tudi agitacijo za pridobivanje žensk v klube JSZ. Pri razprodajanju Koledarja sva imela s sodrugom Thalerjem precej potov. Ljudje žive raztrešeno in marsikoga ne dobiš doma. Eno soboto popoldne sva oddala samo tri izvode, da-si sva z njegovo karo predrsala ves Cicero, kajti ulice so bile ledene. Kdor izmed rojakojv v ciceru še nima koledarja, mu priporočam, da ga naroči direktno, ker bo vesel te knjige. Midva nisva namenoma nikogar izpustila, kajti čimvečje delo kdo izvrši, bolj mu je v zadoščenje. Frank Podlipec. VVest Allis, Wia. ; Za tajnika kluba št. 180 JSZ je ponovno izvoljen Fr. Matko-vich. Organizatorji so: Anna Puncer, Mary Musich, Kristina Pugel in John Gole. Zapisnika-rica je Kristina Pugel. Poleg teh ima klub razne druge odbore,, kot zaupni, veselični in odbor za literaturo. Na prošli seji kluba je bilo razvidno, da bo v tem letu svoje aktivnosti podvojil. Poročevalec. Napačna trditev Milwftuke«t Wi#. — Iz zapisnika vvaukeganske konferenc« klubov JSZ in druAtev Prosvetne matice, ki je Uil objavljen v Proletarcu, je razvidno, da se je na nji mojo odsotnost napačno tolmačilo. Jaz bi bil moral na nji poročati kot delegat lili. noi»ke-wucon*iiv»ke konference o prailem zboru JSZ. Zaradi opazk, ki so bile storjene, želim podati sledeče pojasnilo; Kakor je vsem sodrugom in drugim v na'i naselbini znano, sem že da+j časa bolehal. Bal v dneh, ko se je vršila konferenca, se je moje stanje stalno slajbšalo, poleg tega pa sem za-posljen še pri težkem fizičnem delu v usnjarni. Tiste dni sem bil pripravljen, da se podam v bolnišnico, toda sem to odlašal od dneva do dneva. V soboto pred konferenco sem upal, da mi bo mogoče izvršiti dolžnost, dasi sem tisti dan moral ostati doma, ker nisem bil zm> žen za delo. Upal pa sem, da bom v nedeljo toliko pri močtf de se udeležim konference, toda je bilo baš obratno; tudi v nedeljo sem ostal ves dan v postelji. Trditev torej, da nisem šel na konferenco, "ker me klub št. 37 ni izvolil" je popolnoma neutemeljena. 6e bi tako želel, "da bi bil izvoljen, bi se udeležil sej društev št. 19 JLPZS ali pa 'It. 16 SNPJ, kjer bi imel lepo priliko "biti izvoljen". Omenjena trditev pomeni očitek sebičnosti in častihlepnosti, katerega pač gotovo ne zaslužim— še nikadr se nisent silil v ospredje. Tudi pismenega poročila nisem poslal iz gori navedenega vzroka, ker sem do zadnjega upal, da bom v položaju storiti to svojo dolžnost ustmeno, dasiravno bi moje poročilo pomenilo samo izvršitev formalnosti. Skoro vsi udeleženci konference so bili tudi. delegati, torej bi ponavljal v svojem poročilu samorto, kar bi že drufi poprej poročali in kar je bilo itak vsem znano potom časopisa in pa poročil na klubovih sejah. Fr. Novak. Kadar želite knjige, naročite si jih iz Proletarčev« knjigarne. Ako cenika nimata, nam 'sporočite. pred tridesetimi leti n. Proglas-socialistov, izdan v 4' J ugaslo vanskim delav- ni mogel doka/.ati. "JednoU" kakor tudi "Glas Svobode" sta vstanovlje-na na svobodomiselni podlagi. Steni how about VVestern Pennsylva- tem bi pokazali, da smo nezmo-nia? Kakorkoli sta mi spisa o žni za vsak boj in bi postali po-naših ljudeh v Coloradu in polnoma brezpravni sužnji. Minnesoti všeč, si mislim, kdo ♦ * « ve, ali se bo dobil kdo, ki bo V socialističnem klubu »t. 1 enako zanimivo in enako zgo- se veliko razpravlja in agitira cem v Ameriki v presodek" novembra 190f), vsebuje tudi pismo, v katerem je Martin Kon-da odgcf.oril Simonu Kavčiču ter mu razložil, čemu noče objaviti njegovega (Kavčičevega) dopisa vG.Svolbode.ilz njega je razvidno, da je med Kondom in slovenskimi socialisti nastal nepremostljiv prepad. Socialisti so postali prepričani, Ja vodi Kondova skupina SNPJ v pogubo; očitali so ji brezna-čelnost in nepoštene namene v novi .podporni organizaciji. Dopise s takimi očitki je Konda odložil, ne da bi o njih povedal. Jožetu Zavertniku, ki je bil v poletju 1906 še urednik "Glasa Svobode". Afera o odklonjenih dopisih je prišla tudi pred II. konvencijo SNPJ, toda večina je odobrila stalivče, ki ga je objasnil lastnik Glasa Svobode in mu odobrila njegovo postopanje. Kondovo pismo Kavčiču, objavljeno v omenjenem proglasu kluba M. 1 v Chicagu, se glasi: "Chicago, m., 22. aug. 1905. Cenjeni aodrugl VaAa cenjena pisma od 4. in 20. t. 1. prejel. 0 Vas« m dopisu "K diskusiji dnigt-na glavnega zborovanja S. N. P. J. uredniku Zavortniku ni ničesar /.nano. V: led tega on omrnje-ni dopis nt odložil, marveč le dopig "Slovenskim premogarjem". Da pa Vas dopis od 4, aug. ni bil sprejet imam tehtnih vzrokov, kakor bodete rasvidoli iz sledečih vrstic. — Prvič Vi preostro napadate jednoto, jej oziroma nje uradnikom pred1>aci-vatc tihotapstvo — tihotapska tlela; katera so ta tihotapska dela, ako srm-ra vnra-ati? |»o i,t nihr* pa ** m rečeno, thr je ^Jednnta" "ha— list "Glas Svobode" -last socialistov, kskor si nekateri smelo domišljujejo. Znano Vam je, da je list oto enim glasilo S. N. P. J., vsled česar dopise slične vsebine ne morem sprejeti in o«belodnniti. — Pred kratkim sem zvedel, du so nekateri slovenski socija-listi sklenili, ku-piti "(Jlas Svobode", oziroma si ga šiloma prisvojiti zs $600, ako jim ga pa za to ceno n« prodam, mi groze z uničenjem istega, (»lede tega imeli so po*e, njeno ljudstvo. ^^^^^^ Ako bi » proslih treh letih pustili ležati na cestah vse, ki so izgubili v tej deželi življenja v avtnih nezgodah, bi bilo 1. januarja posejanih na njih že nad 96,300 trupel! — V katastrofah na vodi je izgubilo v zadnjih sto letih življenje vsega skupaj 76,000 ljudi, ali veliko manj po vseh morjih in rekah na svetu skoai celo stoletje, kakor je bilo ugonobljenih samo v Zed. državah v treh letih v avtomobilskih nesrečah. Lani je bilo v njih 16 odstotkov več smrtnih slučajev, kakor pa leto prej. IZ NAŠEGA GIBANJA "Reformacija", ki se ponavlja po vsakih volitvah . Pred prohibicijo, in po odpravi prohibicije, je^btTčTTfrle^ času vsake vedrine kampanje v običaju, da so saluni "svobodni" in ljudje v njih počno kar jim drago. Ta privilegij mnogi do skrajnosti izkoristijo. Po volitvah pa se prične "reformacija". Novoizvoljeni uradnikf-publicirajo pretnje o čiščenju, tu in tam za-pro kak zloglasen lokal, in dobri ljudje se vesele, da je bilo koncem konca vendarle izvoljenih nekaj takih uradnikov, ki so za odpravo Sodome in Gomore. V resnici novoizvoljeni politiki preganjajo le take saltinar je, ki so bili pristaši in finančni podpornki poraženih aldermanov, šerifov, županov, sodnikov itd. Po nekaj mesecih se odnošaji urede tako, da se redni dotok grafta obrne v novo strugo in potem je vse "mirno" do izida naslednjih volitev. V knjigah je znanje, ki je vsakemu odprto. Navajajte svoje prijatelje in znance na čita-nje. Toda samo to ne bi zadostovalo. Navajajte jih, da bodo čitali to, k^r je njim v korist. iS OGLAŠAJTE v PROLETARCU Clinton, Wnh. — John Wer-dinek je poslal dolar za izvod letošnjega Am. druž. koledarja; za preostalo, pravi, se naj mu pošlje nekaj iztisov Prole-taTrte-' Dobil je enega po naključju. Omenja, da mu ie všeč in da si ga naroči. Cicero, 111. — V prejšnji številki omenjeni so vzeli r; razprodajo blizu 60 iztisov kole-d a r j a. V urad je pri4el John Podgornik'in vzel 10 iztisov. Dobil je tudi novega naročnika na Proletarca. Johnstown, Pa. — John Lan-gerholc se je spet oglasi' z novo naročnino. — V torek 15. januarja bo tu govoril Norman Thomas. Predmet • "\Vhat Priče Peace". Predaval bo v avditoriju Senior High School. Udeležba bo nedvomno obilna. Frances Langerholc poroča, da je vstopnice, ki jih je prejela za Thomasov shod, večinoma že vse razprodala. Strabane, Pa. — John Troha je poslal obračun za 100 iztisov Am. druž. koledarja, ki so ga prodali v svoji naselbini. Poslal je tudi eno naročnino. East Brady, Pa. *— Anton Žagar poroča o slabih delavskih razmerah. Delajo le po kak dan \ tednu. Druš. st. 2 1 i S. X. P. J. pristopi v Prosvetno matico čim se razmere malo izboljšajo. Naročnino je Žagar obnovil. VVaukegan, III. — "Pošljite še 10 koledarjev", je naročila Anna Mahnich po telefonu. Zase pa je naročila knjige Cankarjeve družbe. Friedens, Pa. — Steve Koren j^ naročil knjige Cankarjeve družbe, naš koledar in ob enem poslal $1 v agitacijski fond JSZ. So. Chicago. — Max Marolt je dobil Proletarcu dva nova naročnika. Peter Verhovnik je naročil še 15 izvodov Ameriškega družinskega koledarja. Skupaj je bilo dozdaj poslanega na južno stran 65 izvodov. Helper, Utah. — Anton Ko-kal je naročil 5 iztisov Koledarja. Poslal je tudi naročnino za Proletarca. Nokomis, lil. — M rs. Anto-nia Rak je naročila 5 iztisov koledarja, ki ga je že razprodala. .Canonsburg, Pa. — Marko Tekautz je porabil priliko za agitacijo in dobil Proletarcu dve naročnini. Warren, O. — Naš zastopnik Joseph Je* skrbi, da so naročniki, katerim list poteče, sproti obiskani. Na ta način drži svo- jo listo vedno in "good stan-ding". Herminie, Pa. — Anton Zor-nik je naročil še 25 izvodov koledarja, skupaj dozdaj 125 izvodov. Aliquippa, Pa. — Bartol Ye-rant ima v načrtu nadaljne agi-tacijske obiske. KJub JSZ v tej naselbini je bil po dolgih letih koncem decembra obnovljen, Y< rant je tajnik. Bridgeport, O. — Jos. Snoy je bil na agitaciji v bližnji naselbini VVirdsor Hejights v VV. Va. Dobil je tri naročnine Proletarcu in proda4 precej izvodov Koledarja. . Piney Fork, O. — "Prodal sem vse koledarje," poroča Frank Zaveršnik. Poleg vsote zanje je po lal tudi eno naročnino na 1'roletarca. Milwaukee, Wis.—Jacob Ro- zich je poslal osem naročnin. Storil bi bil za Proletarca še več, pa je bil zadnje čase zaposlen o kolekta ijem vsot za oglase v letošnjem koledarju. Chicago. — Chas. Pogorelec je dobil do prošle sobote Proletarcu 5 naročnin, John Rak 2 in Frank Bizjak 1. — Angleški odsek klubaIL L_bo imel svojo sejo v petek 11. januarja na 2700 S. Turner Ave. Nastopj tudi zunanji govornik. Ali že imate knjige Cankarjeve družbe, izdane za leto ; 1935? Pet knjig dobite za j $1.40, ako jih želite po pošti, in , za $1.25, kdor jih vzame ose»b-no v uradu. Pet dobrih knjig za malenkostno vsoto! Naročite jih takoj. Opozorite nanje znance. Morda si jih naroče. * Louis Adamič se je lani proslavil s svojo popularno knjigo "Native's Return". Toda prav tako važna — za delavstvo veliko važnejša je njegova knjiga "Dynamite", ki je lani izlsla v revidirani izdaji. V zalogi jo ima knjigarna Proletarca. Vsebuje kritičen pregled bojev med delavci in delodajalci ter nasilne akcije, ki so se vršile v njih. Knjiga je po obsegu nad sto strani večja kakor "Native's Return" in stane samo $2. Cena prvi izdaji je bila $2.75. Slovenskim knjižnicam in posameznikom priporočamo^-da- si naroče to Adamičevo knjlg(7r GLAS IN APEL IZ KANADE Toronto, Ontario, Kanada.— Graje vredno dejstvo je, da od tu že dolgo, ali pa morda sploh še ni bilo dopisa v Proletarcu. Na prvi pogled bi izgledalo, kakor da tukajšnji delavski sloj uživa blagostanje v deželi "bečlarskega" premierja R. B. Bennetta. Žal, da je ravno nasprotno. rt Kakor drugod v kapitalističnem svetu, je tudi v Torontu na eni strani množina brezposelnih, in na drugi pa taki, ki so še toliko srečni, da delajo vsaj par dni v tednu. Toda priganjači jih naganjajo, kakor da sploh ni nikjer nobenega delavca več, zato je treba prisiliti zaposlene, da garajo za tri ali štiri. čemu to nevzdržno stanje? Ali bomo dopustili, da se v par letih izgaramo in se potem predamo popolni bedi? Naše koristi velevajo, da se naj organiziramo in da se izobražujemo v duhu zavednega delavstva. Delavci moramo biti pozorni in previdni zlasti ob volitvah v javne urade. Ako nastopimo kot delavci in izvolimo kandidate iz naših vrst, vemo, da nas bodo zastopali naši ljudje. Ako ne, bodo vladali nad nami zastopniki izkoriščevalnega sloja. Socialna pravičnost zavlada le, ako prevzame politično oblast delavski razred in podružabi bogastva. Dokler pa so in bodo na vladi zagovorniki sedanjega reda, bodo po delavcih gazile socialne krivice. Žal, da je med na^im delavstvom za velike ljudske probleme še premalo zanimanja, če$, kaj pa more storitTmala sku-pina]^_._- _ ___ Res, posameznih je ničla v vrtincu življenja. Toda ako se delavci združijo, bodo nepremagljivi. V združenju je naša rešitev. Za vzgled naj nam bodo razne kapitalistične skupine. Kadar se gre za njihove žepe-in obstoj, pozabijo na konkurenčne razlike in tekme ter postanejo eno. Nobena vera jim ni ovira ampak celo trdijo, da branijo vse krščanske vere pro-li brezbožnemu delavstvu. Delavci, zavedajmo se, da smo mi stvaritelji vseh dobrin in bogastev, ki jih uživajo drugi. Sto tisoče delavcev, ki so ku- b .1 !,;,;■ i«!«:'!«."®:«««« ■ BARETINCIC & SON > I • ^ i B Tal 1475 - m POGREBNI ZAVOD B ■ 424 Broad Street I ■ JOHNSTOWN, PA. § i i pičili bogastva za druge, je danes izmozganih in brez stano,-vanja, ali pa žWe v slumsih. Med njimi je mnogo takih, ki so si trudoma napravili dom, ali imeli prihranke, toda sedanji goljufivi sistem jih je pripravil ob vse, jih pustil brez sredstev ter pahnil v bedo. Poglejmo v dežele, ki imajo delavske vlade. V Rusiji ni brezposelnosti in plače se višajo. Poglejmo Mehiko, kako se trudi izboljšati položaj delavskega in kmečkega ljudstva. Res, da bo marsikateri trdiU da tudi tam ni vse zlato, kar se sveti in priznam, da je v njima marsikaj še neidealno. Tudi slučaji korupcije se še dogajajo, Tojria dejstvo je, da se razmere v njima vandar zboljšuje-, jo, kar priznava tudi kapitalistično časopisje. Apostoli krščanstva se hudu-* jejo, češ, Rusija in Mehiko uničujeta vero. V resnici se pa hu-dujejo zato, ker je duhovščini v tema deželama zdaj preprečeno izkoriščati in zavajati mase. Kar se tiče krščanstva samega, ako je res tako mogočen faktor miru in ljubezni, z&kaj ne preprečuje vojen med krščanskimi deželami, in čemu ne odpravi izkoriščanja in depresije? Sicer pa vemo, kakšno krščanstvo je zastopal umorjeni Dollfuss in kakšno krščanstvo branita papež in Mussolini. Zatorej delavci, odprimo oči in razum ter si iščimo resnico, čitajte liste, kot sta Proletarec in Prosveta, pa tudi Enakopravnost, ker zagovarja delavske interese. a a a Na novega leta dan so bile tukaj občinske volitve. Za župana so kandidirali štirje. ZmagaJ je James Simpson, kandidat neodvisne delavske stranke in CCF (Delavske-far-marske zveze). Tako je prvič v zgodovini Toronta postal za župana pristaš 'socialističnega programa. Vsi, ki so zanj glasovali, žele, da novi župan Simpson pomete Toronto in ga očisti razne gnilobe, kakor je obljuboval pred volitvami. M. J. Žalec. Arma, Kans. Seja kluba št. 21 J$Z se vrši v nedel jo 13. januar ja ob 1. popoldne. v Frontenacu. To je pred sejo kansaške federacije SNPJ. Šodrugi, bodite na seji točno ob omenjenem času! Anton Šular, tajnik. Socialisti, ki govore, kar ugaja nasprotnikom, so kvarni svoji stranki. FEimS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tal. Crawford 138«; Pristna in okasna domača jedila Cana »merne. Postrežba točna. aaa»aaaa»ea#a\v AllimiSi 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. * Mi tiskamo ▼ slovenskem. krTalkem, sloeaikem, ieikem, poljskem, kakor tadi » angleškem in nemikem jeaik«. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE *0% »ettSSS S »»»••»•• IMtfl»limmM»H#lt»MIIM IVAN KLIC AR: — PRIPRAVLJANJE JAPONSKE ZA VPAD V SOVJETSKO RUSIJO (Nadaljevanje.) V slučaju vojne s sovjetsko Rusijo Japonci sicer lahko vzamejo Vladivostok in pri-morje, vendar to je le podrejenega pomena. Središča gospodarske in politične moči Sovjetske Rusije za Japonce niso dosegljiva in tako se obeta težavna in dolgotrajna vojna brez možnosti odločilnega uspeha. Letos je dograjen drugi tir sibirske železnice od Irkutska do HabarovsKega in druga petletka predvideva izgraditev Čisto strategične železnice, ki naj vodi od severnega konca Bajkal-skega jezera v dolnje Poamur-je. Že lansko leto je bil dovršen telefonski kabel med Moskvo in Vladivostokom. Tudi Japonci ne mirujejo in v delu je več strategično važnih železnic, od katerih bosta dve vodile prav do Amura. Vojna bi bila že iz čisto vojaškega stališča nevarna za Japonsko. Za odložitev vojne pa govore tudi zunanjepolitični razlogi. Priznanje sovjetske Rusije je nedvoumen opomin, ki sili militaristične kroge na Japonskem k razmišljanju. Letos se bo vršila nova pomorska razorožitvena konferenca. Japonci bi radi dosegli pariteto pomorskih sil z Anglijo in A-meriko, ali pa vsaj izboljšanje dosedanjega razmerja 5:6:3. Anglosaške sile goto-vo ne bodo pristale na znatnejše koncesije in tako grozi oborožitveno tekmovanje na morju. Japonski, ki je finančno slaba, lahko pri tem poide sapa. Anglija sicer vedno znova koketira z Japonsko, vendar imperialistično prodiranje na jug in tzv. japonski dumping lahko ustvari skupno fronto anglosaških velesil, katerih utrjene pomorske baze, kakor Dutsch Harbour na Alen-tih, Havajsko otočje, Port Dar-vin in Singapur obdajajo v velikem loku Japonsko. Amerika je pred kratkim proglasila neodvisnost Filipinskega otoČj^, kar se zdi na prvi pogled kot umik pred Japonsko. Vendar se Amerika dobro zaveda, da Japon&ka ne sme napasti Filipinov, če noče, da stopi na plan tudi Anglija. Japonsko prodiranje na jug je nemogoče, raz-»ven če bi nepričakovani dogodki izločili Ameriko ali Anglijo kot politične faktorje prvega reda. S simpatijo pa bi sprejela An&lija vsak napad Japonske na notranjo Mongolijo ali pa Sibirijo. V tem slučaju pa je dobiček majhen, četudi gre vse po sreči, riziko pa ogromen. Zadnji dve leti se mnogo govori in piše o japonskem dum-pingu. Cenene delovne moči vsled izredno nizkega življenjskega standarta, velika kon- centracija kapitala in smotrenojČin prehrane, stanovanja in ob- izvedena racionalizacija ao glavni Činitelji, ki so omogočili veliko eksportno ofenzivo. Brez ozira na nevoljo konkurentov, se bo ta ofenziva še ojačila. Brez povečanega eksporta Japonska ne more živeti v okviru sedanjega gospodarskega in družabnega reda. Socialne prilike na Japonskem so težke. Delavstvo se nečuveno izkorišča. V eksportnih industrijah delajo predvsem ženske moči, ki so kasarnirane v posebnih poslopjih, kjer dobe od podjetnikov za 12 in celo 14 urno delo stanovanje, hrano in smešno nizko mezdo. Se bolj pereče kakor delavsko je agrarno vprašanje, ker ogroža korenine japonske narodne moči. Japonski kmet ne izhaja več na svoji krpi zemlje. Agrarni pridelki so brez cene, čuti se neprijetna konkurenca lastnih kolonij (Koreja, Formoza). Japonski kmet v ne-mali meri niti ni lastnik zemlje, ki jo obdeluje, temveč samo najemnik. Vsled padca cen delovanja polja. Kakor ne more japonski delavec konkurirati Pe skromnejšemu kitajskemu kuliju, tako ne more japonski kmet vzdržati poleg kitajskega in korejskega, ki je navajen na ta mošnje prilike. Oglejmo si še položaj sovjetske Rusije na dalnjem Vzhodu. Rusija se Ibrez dvoma nahaja v težavni defenzivi in popušča, samo da ohrani mir. Tolaži se lahko s tem, da čas dela za njo. Razne olajšave in prednosti gospodarskega značaja bodo oja-čile že itak precejšnji dotok prebivalstva v Zabajkalsko oblast in poamurje. Izgradnja železnic in industrializacija Sibirije izboljšuje strategični položaj z vsakim dnevom in ni več daleč, čas, ko se Rusiji ne bo več treba bati napada. Vojna z Japonsko samo bi ne bila tako nevarna, vendar vojni na vzhodu lahko sledi vojna na zapa-du, zlasti odkar Hitlerjeva Nemčija upira oči na vzhod. Rusija se nahaja sredi druge petletke, ki naj izpopolni indu-ne zmore več denarja za na-fatrijsko osamosvojitev in iz- vtisi z agitacije po naših naselbinah Piie Nace Žlemberger jemnino in davke. Vlada je z raznimi odredbami skušala pomagati kmetu, vendar brez uspeha, agrarna kriza traja dalje. Med tem pa se industrija nahaja v neki mrzlični in nezdravi konjunkturi. Težek socialni položaj je ustvaril močno protikapitalistično razpoloženje, ki je razširjeno celo v vojaških in nacionalističnih krogih. Nemalo senzacijo je vzibu-dila propagandna brošura sedanjega vojnega ministra, kjer odkrito napada kapitalizem. Zgodilo se je celo, da so sodni-iki pri razpravi pritrdili izvajanjem obtoženih komunistov in jih oprostili, če so se priklonili božanstvu mikada. Vendar pot Japonske ne bo vodila v bližnji bodočnosti v socializem, temveč prej v fašizem z vezanim, kontroliranim gospodarstvom in z vsemogočno eksekutivo, ki bo skušala zbrati vse sile za "bodoče imperialistične podvige. Kaj že sedaj prisoja japonskemu narodu, kaže vojni proračun, ki je relativno največji na svetu. Gotovo pa je, da imperializem ne more prinesti japonskemu narodu občutnega olajšanja, dobiček bo samo na strani kapitala, kar je že sedaj razvidno na primeru Mandžurije. Mandžurija ni dežela, ki bi lahko sprejela odvišno japonsko prebivalstvo, šteje trenutno komaj 200,000 Japoncev, ki so povečini trgovci, podjetniki, preddelavci in vojaki. Japonski kmet se težko prilagodi ostremu kontinentalnemu podnebju Mandžurije, kjer mora popolnoma izpremeniti tudi na- boljša življenjske prilike. Vojna bi -vse to zavrla in postavila državni organizem pred silno težko preizkušnjo. Odkar je Japonska odklonila nenapadal-ni pakt, je Rusija storila vse, da si zavaruje hrbet na zapadu in tako ohladi bojaželjnost Japonske. Sklenila je nenapadal-ne pakte z vsemi sosednimi državami in vstopila v Društvo narodov. Vse to še ne pomeni varnosti pred presenečenji iz zapada, vendar znatno olajšuje. L. 1935 Japonska sigurno ne bo sprožila vojne že radi po- (.Nadaljevanje.) Pri sodrugu John Jankovichu v Barbertonu sem se spet počutil kakor doma. Njegova soproga pa mi je rekla: "Nace, kar domači bodite pri nas!" John Jankovich je že stara korenina med ameriškimi Slovenci in pionir v naselbini. Je dolgoleten delavec v društvih in ravno tako v JSZ, Kriza je tudi njemu vzela službo. Nekaj prej, ko sem jaz prišel v Bar-berton, sta s sinom dofoila delo, kar je v teh časih kakor da bi človek izkopal zaklad. Ampak Jankovich je bil pripravljen pomagati v agitaciji kljub temu. Dejal je, da bo pustil si h t in fcel z mano po naselbini. Nisem mu pustil. Dejal sem: "Nekdo naj mi pokaže le najbližje okrog tebe, te pa bom pridobil, da mi dajo navodila do ostalih, pa bom lahko obiskal vse." Naslednji dan mi j* Mrs. Jankovich pokarala nekaj stanovanj naših rojakov, nato pa sem nadaljeval s svojimi obiski. John Jankovich in družina imajo jako prikupen dom, lepo opremljen z udobnimi napravami in pohištvom. Tudi pri drugih naprednih rojakih sem opazil, da si skušajo napraviti dom čimbolj udoben. To je zelo pametno, čem! bi držali denar, kadar so ga sluzih, ko pa je bilo vse polno pijavk, ki so ga hoteli vlagati zanje a ga pri tem legalno ukradli, da jim danes tisti, ki so ga izgubili, ne morejo ničegar. Se celo tisti, ki so ga zaupali bankapl, so ga večinoma izgubili. Kdor pa je prihranke porabil za opremo doma, ima danes vsaj zadoščenje, morske razorožitvene konfe-' da Je. 8Vr!ngfield Ciicagj št. 1 VVaukegun Ogle*by K4NS4S: Armo MICHIGAN: Detroit št. 114 Detroit it. 115 NEVV YORK: I/ tle Fftllft Gowanda OHIO: JLA MESEC NOVEMBER 1*34. 4 5 4H 10 1 8 24 4 5 36 o 14 5 12 5 --- 25 15 Srlem 1 Girard 10 P<>wer Po i nt 1 CollinwcH)d 16 Bridke por t 17 MemSer at large 7 i ENN&VI V ANI A: Fortst City 6 Sy»?an 3 Moon Run 4 Canonaburg 20 Johnatoiwn 2 Imperial 6 Herminie 4 VVI&CONSIN: Milwaukee 24 West Allis 8 WBST VIRGINIA: Pursjflove 7 4 3 1 4 3 1 24 8 12 11 3 — 2 — 6 — — 1 24 10 FLOYD B. OLSON - ^—v panji proti njemu so mu demokrati in republikanci predbaci-vali, da je.to "komunističen" program. Ker te platforme vsled "predrastičnih zahtev" farmarska-delavska stranka v kampanji ni hotela širiti, da ne bi izgubila glasov, so to storili zanjo — republikanci! Toda OKson je bil izvoljen kljub temu in s tem je njegova stranka v Minnesoti dobila mandat, da sme brez strahu iz tiskanega socializma na papirju v realni so-cializem.__ Ako je obljubil preveč, bo razočaranje, kot bilo, če bi bil v Californiji izvoljen Upfoii Sinclair. Kazlika med ttinclair-iem in Ohonom * pa jc velika, Olson si je za mvj ' E.VIC" določil stranko, ki je z demokrati in republikanci v boju. Sinclair pa je šel k demokratom, ki so stranka aa ohranitev in utrditev kapitalizma. "Stevedore" je drama, ki je vredna poseta Socialne drame,- ki bi jih predvajali poklicni igralci, so v čikaških "down town" glediščih redka stvar. Baje "ne vlečejo", gledišča pa so tu radi businessa. V New Yorku se je za odpravo tega nedostatka ustanovila Theatre Union, v kateri so igralci zadružno udeleženi. Profit je izključen. In smoter jim je nuditi občinstvu predstave, ki imajo v sebi tudi kak pomen, ne samo "razvedrilo ££ gledalce". ~ Ena takih dram je "Stevedo-re". Ima tri dejanja in deset I prizorov. Dejanja se vrše med i zamorskimi delavci v neworle-anskem pristanišču; prizori sovraštva in napadov na črnce bazirajo na resničnih plemenskih izgredih, ki fiodogodili proti* črncem 1. 4919 v f5i §t. Louisu in v Cjbica^u, - dajje v stavki pristaniških ,delavcev y Nevv OrleaJjMi in drugjh drjaal-skih vpadil? na črnce. Dramo sta spisala P eter s jn Gew-ke Sklar. y i#ri nastopa kakih 30 igralcev in igraik, večinoma črnci. Dne 1. januarja zvečer iso napolnili gledišče člani in somišljeniki socialistične stranke v Cicagu. Marsikdo je kupil vstopnico ob misli, da je to pač njegova in njena moralna dolžnost, da pomaga straoki, toda že po prvem priboru v prvem dejanju ni bilo nikomur žal, da je prišel. Kritiki v čikaških listih priznavajo, da je drama prvovrstno predvajana, kajti igralski ansambel je v resnici izboreo. Nekateri kritiki v kapitalističnih listih so nirer obregnili ob "propagando" v igri, toda baš v tem je njena vrednost in njena resničnost. Vstopnice bo ob sredah iu sobotah popoldne od 4Qc do 1 in za večerne predstave i\ekoM-ko dražje. Kdor le more, naj ^ve zamudi prilike. Dr^rna "Steve-dore" je igranj v ,g\ediAču Sel-wyn, na ulicami* &earborn in Lake. —-c. Iz Sheboygana Sheboygan, Wia. — Razmere se po stavkah, ki smo jih imeli v prošlem letu, niso izboljšale. Pri Kohlerju je zmagal koncem konca Kohler, ker je njegov vpliv v tem okraju bodisi v politiki ali na sodiščih pač velik in vrhu tega je on eden najbogatejših v VVisconsinu. V klubu it. 235 JSZ se člani in članice trudijo, da bi napredoval, toda težkoče so velike, včasi celo prevelike, in tako gremo tu in tam bolj rakovo pot kakor naprej. Upam, da se v tem letu obrne v vseh ozirih na bolje. V odboru kluba št. 235 JSZ za to leto so: Chas. Chuk, tajnik; Anton Debevc, organizator; John Spendal, zapisnikar. Nadzorni odbor: Frank Sepič in Leo Miiostnik. Tajnik dramskega odseka Anton Debevc. Klub ima seje vsak drugi četrtek v mesecu ob 7 :30 zvečer v Fludernikovi dvorani. Klubo-va knjižnica je pri John Spen-dalu na 1217 S. «th St. Dosedanja tajnica kluba je 6ila Frances Skrube, ki je zelo delovna sodružica. Dne 22. decembra je klub vprizoril veaeloi^ro "Slaba vest", ki je občinstvu nadvse ugajala, toda udeležba ob mali vstopnini ni bila zadostna, da se bi z njo kri4o otroške, za46 ima klub nekaj primanjkijaj.a. osobje je igro izboino predvajalo, ampak oglašana je bila premalo. V klubu pogrešamo A. Zor-m^na Jn V. Pinka. Slednji se je že precej časa tega preselil v JV^ukegan. Posebno v dram-tfkejn odseku sta bila dobra m,oč. V društvenem življenju ni posebnosti. Delavci in trgovci jamrajo in brezposelnim pomaga relif kolikor pač pomaga. Poročevalec. 2.00 3.50 27.60 5.50 4.90 2.05 7.25 7.20 .70 1.05 1.00 3.00 1.35 5.40 7.05 2.10 3.20 2.10 1.65 7.70 '.60 2.65 1.55 17.05 5.10 2.80 13.67 .60 6.70 .30 4.80 2.4J7«/» .50 .2 ro 6.33 3.0! 6.16 6.74 .90 3.02^ 3.20 .45 .80 1.00 8.40 1.80 1.40 .60 1.95 2.40 .30 .10 .30 1.00 .40 1.C0 2.10 .00 1.00 .60 .50 2.40 .40 .85 .60 4.80 1.20 .90 V fond Prosvetna matica JSZ »o vplačala druatva, socialistični klubi in druga organizacije v oktobru, novem* br|l if* decembrp 1934 Jtot sledi: S|. in druifvii $vofa J, RNPJ, rhicago, IU......f 6.'«o 3, »N.PJ, JohTMtovvn, Pa. .. 6.00 Ročk Sprin*«,'Wyo. 4.50 10, SNPJ, 13, SNPJ, 16, RNPJ, SNPJ, Bririgeport, O________3.00 Milwaukce, Wis.. 12.00 21, SNPJ, Pucblo, Colo________6.00 34. .SNPJ, Indianapolifi, Intf. €.00 30, SNPJ, Willock, Pa...... 6.00 47, SNPJ, Fpringfiled, JU... 3.00 53, SNPJ, Clevetand, 0..........6.00 «6, *vNPJ„ Trinidad, Colo.... 3.00 74, SNPJ, Virdejj, IU..............1.00 Hcrminie, Pa________12.00 )on Run, Pa... 6.00 La fcalie, I11.TT7; 3 0Q Chicasro, III....... 4.00 Pittriurgji, Pa.... 3.00 Wauki#an, 111.... 3.00 Aliquippa, Pa.... 6.00 Cleveland, O. t .. . 3.00 M:'wa ukt't\ VVis.. 6.00 Bon Air. Pa..........1.50 Mayn»rd, O....... 3.00 Burjcettsttivn, Pa. 6.00 Raton, N. M.*x.. . 6.00 SNPJ, Barealejr, Pa________6.00 SNPJ, Chisholm, Minn... 2.00 SNPJ, Gowanda, N. Y.. . 3.00 FNPJ, Frederick, Colo.. . 9.00 «»NPJ, Arma, Kans..........6.00 SNPJ, Nanticoke, Pa.... 6.00 SNPJ, KNPJ, FtNPJ, SNPJ, SNPJ, SNPJ, ?NPJ, SNPJ, SNPJ, ?NPJ, SNPJ, S(NPJ, SNPJ. Skupaj ifTlNOIS: Springf ile J, 111. 241 136 110 16 $126.65 $39.60 $19.25 $38.20 ZA MESEC DEC EM3ER 1934. 5 — $ 3.20 —.— 16.88 Chicafro št.-224 7 10 — — 5.60 Virden 1 — U — .86 Chicatro št. 16 10 10 10 — ' 7.00 Waukegan, 15 8 2 — 7.40 Chicagi) at. 1 72 24 — — 30.00 1NDIANA: Clinton 2 4 — — 2.00 KANSAS: Arma j—. 4 — — 1.40 i MICHIGAN: • Detroit št. 114 4 4 15 — 3.35 Detroit št. 115 24 — — — 7.20 NEW YORK: Mentbera at large — — 8 — .40 OHIO: * Piney Fork — 1 " 6 — .65 Salem 1 - 3 — — 1.35 Cleveland 48 48 48 24 36.00 Bi idgeport 11 8 ■ 10 — 6.60 Power Point 1 3 — — 1.35 J •ENNS YLV A NIA: ^"anticoke Conemaujrh U 3 — 4.35 36 12 — — 15.00 Sygan 3 2 7 — 1.95 Johni>towji 5 — 20 — 2.60 Burgettstown 3 y 8 r— 4.45 Forest C!ty 3 9 £ — — 1.60 Imperial 5 3 ,!-- 1 2.65 Moon Run 1 2 4 — 1.20 ('anon.-burg 22 . 2 12 — 7.90 1.06 Bi^■idgevilh' — 3 - Weia Newton — 2 6 — 1.00 WST VIRGINIA: Pursglove:' " 14 2 ' — —" 4.90 WiSc:ONSJN: Weat A His 4 10 10 — 6.20 Sheboygan 20 — 20 —- 5.60 Skupaj 327 184 202 25 $173X0 Izredne mednarodne snamke: St, 1, Chicago, 111. 20 5.00 .60 .40 3.35 8.30 .30 .20 1.60 .90 1.70 .10 2.00 2.30 9.60 .60 .40 1.00 2.40 87, 88, 98, 102, 118, 119, 122, 234, 254, 275, 287, 297, 318, 322, 325, 412, 434, 447, 449, 569, SNPJ, Fontana. Calif... Federacija SNPJ, S. V. Ohio. . Fed. SNPJ, Westmoreland, Pa. 10, SSPZ, Moon Run, Pa---- 29, FiS gan, 111.................. D ITT ki od ek S.K.P.D., Kirk-a lrnd L^ke, Ont., KanaJa. . . 3.00 6.00 6.00 3.00 3.00; 2.00 Skupaj.............$238.25 TAJNIŠTVO JSZ. $54-37 $26.17/, $52.35 Skupni prejemki $178.60 5.00 $59.37 TAJNIŠTVO JSZ. Strabane, Pa. Klutb št. 1 IS JSZ ima letos sledeče odbornike: pesnik, tajnik-blagajnik; John $oklič, organizator in zapisnikar. Drugi organizatorji: John Terčelj, Strabane; Fr*nk:Samsa in Marko Tekavc, Ea^ Canonsburg. Nadzorni odbor; Jack Favčič, John Žigman in ^ohn i^oklich. V decembru je klub dobil dva nova člana. pose^fnji tajnik klu*ba je bil Frank Sanusa. PIIIIIIIHII KLUBOV J. S* Ameriški darovi papežu Ameriški škofje so lani prispevali v papeževo blagajno nad milijon dolarjev. V tej vsoti niso všteti doneski, ki so jih dali za vzdrževanje raznih katoliških zavodov v Rimu in za snpj. misijone. - V sledečem pernamu so priredb« klubov JSZ, ^oafereneni^ organiia-cij in socialistihnijh pevskih sbofov. Ako priredba vašega kluba ni ▼ključen«, nam sporočite. Januar. ' POWER POJNJ, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 27. januarja ob 10. dop FEBRUAR. SO. CH1CAGO, ILL. — Veselica kluba všt. 224 JSZ v soboto 2. feb. v Hrvatske m domu, 9618 Comerciml Ave. CHICAGO, ILL. — Veselica kluba št. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. STRABANE, PA. — Veselica klu-ba »t. 118 JSZ v soboto 16. februarja v dvorani druitva Postonjska Jama Odbor klub« št. Cleveland (Newburgb). — V klubu št. 23 JSZ imamo za to leto sledeči odbor; Frank Hribar, tajnik; Joseph I^ever ml., zapisnikar; Joseph Lever st., organizator. Poleg teh je klub izvolil ^ru-ge potrebne odbornike. Ima tudi svoj pevski zbor "Delavec", ki je imel dne 4. nov. v collin-wqodskcm Slovenskem d^clav- ^kem chimu veliko k^ncerlno ^rked^ev. * Klui> v NewJ)ur|rJiu ima ^izglede z* n?pJ'edek-v^4ic tte-vi,Lp,i.m ikoni, toia za v^eeji razmah potrebuj c več Ukih članov in članic, ki bi bili pripravJjeni res energično agi-(jj-ati. Nadejamo se, da bo v t,eJ3i letu klub it. 28 -bolj napre-dnv^il k^K^r v lanskim. V Mkoto zabava y Hrv^Mkem domu Sp. ChicW, lil. — Klub št. 224 JSZ. ki deluje na 9ullmanu in v So. Chicagu, priredi domačo zabavo v spodnji dvorani Hrvatskega doma v so«boto 2. februarja zvečer. Vstopnice so po 2<0c. Modigliani bo govoril v Chicagu 17- Sloviti italijanski socialistični vodja in član ekaekutive delavske socialistične interna/cionale (i. K. Mndiglii«ni bo govoril v Chiragu v četrtek 17. januarja ob 7 zv/ečer v Amalgamated |fentrt, ^ So. Ashl^ud Blvd. ' ModHjrli^ni je v ospredju buibe pBJfj fvU/MiU. Nš» Hlodih govori v iJa^.ian«keni in nemškem jeziku. Pasivna resistenca Najprvo v Trbovljah, potem v Pecsu na Ogrskem in nato v Katovvicah na Poljskem so se premolgarji uprli izkoriščevalcem z gladovno stavko in obenem ostali v rovih. V Katovvicah so se poslužili tega načina boja, ker je družba naznanila, da bo ustavila obrat. Izjavila je, da rovi v omenjenem kraju ne donašajo dobička. Rudarji dovoli obratovati rove- v njihovem področju na kooperativni podlagi. To je družiba odklonila. V strahu pred pretečo brezposelnostjo so rudarji ostali v rovih, kjer so bili 11 dni zjržema, predno jim je družba in oblast obljubila skrbeti za delo in zaslužek. Stavka je bila končana - . * . 5. januarja. MAREC. CHICAGO. ILL. — Slavnost 30-letrice Proletarca v nedeljo 10. marca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, t"A.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetn** matice v nedeljo 27. januirja dopoldne. APRIL. CHICAGO, ILL — V nedeljo 21. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJL: A* 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily ^Jal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4 .30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 • Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tal.t Crawford 8440 If no answar — Call Austin 5700 Ali šU Amerik ^žiniki koU4*r letnik 19*6 ie naročili? ZA I.ICNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ^KO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED JSTREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI S A S. A Vugoslav Wcekly Devotcd to the Interesi of the Workeis OFF1CIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. I*. PROLETAREC K DUCATI ON, OHGAMIZATION CO-OPERATIVK COMMONVVEALTH KO. 1426 Publi»h«<| Waakly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., January 9, 1935. Talaphonai Ročkwvll 2864 VOL. XXX. TO W0RKING MEN AND W0MEN of an arctic vvinter that the Now, how can you get (»ut piayi«.t ^ i>eing praparad hy the world may be better fed, better of this state uf abject ser-clothed and better housed. vitude? You run a million whirling, How can you become mast e rs grinding, shrieking railway instead of slaven; not masters trains that sleep not, even in the of other men, but masters of midnight watches, nor in iht small gray hours of davvn. Vou go down into the dark and noisome caverns of the earth to dig fuel to keep the world from freezing to death, and there you are smothered by the thousand by fire dampv, and widows and orphans stan 1 gamated, solidified mas« with a common object, an.l that is to contjuer the vvorld of industry. To change that world from vveeping by the mouth of the one of toil, drudgery, discom-coal mine that is laibor\s sepul- fort, degradation, despair and chre. death to one of mutual effort;j You man ali the mills and a vvorld in which the land, nat-factories, and there, too, you i ural resources of the earth, the i men and women are ground tojtoolv and machi«ery of pro-j death in pitiless machinery, j duction, and ali of the public stifled with foul air, or burned Utilities »hali be owned and to death in some tire-trap that i operated collectively by the has been maintained for the j workers, for the workers. Then you will own your jobs, and there will be no lack of jobs, and everv worker will be ac- ; profits of vour master and ex-ploiter. You approach your master vvith hanging head and bated breath, hat in hand, and you labor.—Liano Colonist. l)on't you know, you working| seelhing seas, and čast upon,take frowns, sharp cutting men and vvomen of the vvorlJ, rocky shores. words, that are as humiliating that you ought to take a dav Vou bake and baste beneath as actual kicks and euffs, with off some time and get acquaint- tropic seas, and face the ritfors hardly a protest, ed with yourselves? It appears 4bat you are capatjle of ali things excepting to think and act for yourselves., Don't you know that you are the salt of the earth, but, that by your incapacity to think and act for yourselves, you are considered the dirt of the earth? Do»'t you know that from your own ranks rise those who ride upon vour backs? Vou have been made to be-lieve that the dollar mark is the sign manual of ability. Vou have been made to s\vallow that hoary-headed chestnut, -which says, "The poor ye shall always have with you." You >have been made to be-Jieve that it i* the fixed destiny of^the human race to be poor and lowly, and to be made the slaves and drudges for a few grafte»\s. exploiters and un-speakable parasites. You have had this poison doped out of you by paid and prostituted priests, professors and politicians until your minds have become paralyzed and powerless. It js the dogma of degradation, despair and death. Get away from it, we say! Get away from it as you would from the baneful breath of a pestilence! Don't you know, you work-ing men and women, that you are the only people worth con-sidering in the march of human progress? Don't you know that you constitute the mighty power that not only 9ustains the world but moves it forward on the ir-resistible tide of time? You invent the innumerable whirling wheels of our infinite machinery and then you keep them running. You feed, clothe, shelter, warm, transport, care for, and nurse the world. You step into the breach and take aH the places Of danger. You man and guide the ship that plows the boundless seas. You stand watch through the dark hours of midnight tem-pest, and face deatb in the teeih of the storm. For the world's comfort and pleasure you are hurled into TO START THE NEW YEAR 'I In* Fn* ish Sec'ion of l^ an h No. 1, JSF, 1» planu ing Ut inaururate the n«w year in a fittircg mannor. Thera will h e u special program of enter-taining and educational featura*. There vvill be a ni'w, more spaclou* meeting plače. And then* vvill ba r?-freshnent* free of eharge. A' ono- PROBLEMS SOLVED THAT CANNOT BY CAPITALISM BE netnbcra of the program committee. This in i!»elf promise* to pjace the crowd into a mood of jfaiety. There will be a »pecial upeaker, »orne read-uurs. and a few numltem from the menih«*™ of the ju vrnile hraneh. Any your jobs and masters of y>iur one who has not been atten.ling the de^tinv? neeU»gn-r»gul»rly Mhould make the Januaiy meetinjr the first .l>er. The niw meeting plače i» 2700 S. Turner A ve.. Stylilo'» Hali, the time, Friday, Jan. 11. at 8:00 P. M. Chicago friends and oomrade«, Jo not m\*» the first «pe- prosp€rity. The New Deal poli Cial prrorram of the year given for ^ r By Norman Thomas A nevv calendar year means! masses. The Presidenfs desire a new confidence. That makes to do sometbing for everybody it appropriate briefly to review means a kind of »talemate of „,. ... , , 4 , the forces within t'he capitalist where we stand. 1934 closes . .... ... , system. VVhat he has done for with ♦.he mdex of business ac- farmers, for irustance, the Pre- tivity rising again after an ex- ,i(Jent partial|y offset by what ceedlngly du 1 summer and he hag turned around and done autumn I think that the nse for busineSH men. Above allf means that capitalism can stali Roo.sevelt, by' following out ofl complete economic catas-trophe tor a vvhile longer. 1 do not think that it means pros-perity even as capitalism counts your e^tertainment absolutely free of charge. — M«ry Jugg. - cies have not greatly increa8ed the apending power of the Hoover's policies of protecting conservative Republican opin-ion which dominated this coun-try during the decade of falae prosperity.. The one certain thing is that the kind of world vvhich Andrew Mellon or the Chicago Tribune would like vvill never come back. What-ever one thinks of such diverse movements as Huey Longa "Share of Wealth'^ plan, Falher the creditor class, leaves the! Coughlin's program, the Town- GUISEPPE MODIGLIANI corded the full product of his a^aiYist war. Benito Mussolini, pr«- country with an immense and increasing burden of public and private debt which of itself pfe-vents any return to true pros-perity. The unemployment and re-j lief problem remain terribly o acute. There is and vvill be a lot of talk about housing on a large scale, partly to wipe out shacks and slu ms and part-ly to create work. There is no At the outbreak of the World them, a.sked for the occasion for the i sign that I can see that an ade-War Italy wt. aligned with the Cen- unseheduled open air meeting. The quate pr0grftm'of housing will tral Powera—Germany and Austria. worker» explainer th • v that the toiul income of vho • ; cv v- j in^r le^s than $25,000 dt»c!ined nearly 5 per cent durintf the year, with th nr nc pal lo*se< cccuring within th group receiving less than $5.000. Nofigurrs are available for the 46 million trainfully employed persons whot«* earnings wore in^uff nent to cauce them to f:\* any ri >.uie '.ax return, but in the absence of a rise in the national income it is evident that they, toofc have i>e-.n contont to ',enjoy,, prospority vicarjously. The Nation. NEW SOCIALIST PAMPHLET "Why Aren't We Ali Rich?" is th-? title of a new parpphlet, designed especially for the use 6f »tudy claaa?». which is being printed by tho cduca-tion and research committce ol the aent dictator of Italy, then editor of the Central Organ of the Socialist party, was pro-war. He was re-moved from the editorial post. Marce) ; Cachin. a prominent French socialist, came to Italy on a mission to induce the So<-ialist party to join the pro-war forces and help bring ltaly into the eamp of the Allies. Cachin failed in his miasion to con-vert the party, but Mussolini was with him. Later Italy withdrew from the ', which 11 a I y had claimed as belong-in/ to her, Italia Irreej)uties. The other nine or ten par-ties were, with the exception of Partito Popolaro, small and section-al. Guiseppe Emnuele Modigliani was chairman of the large socialist dele/ation in Parliament. — I met Mo
  • , he pointed to the recent textile strike involvinsr 500,000 workers, the larjrest atrike of a single industry in the his-tory of labor movements, and pointed to the fact that thrta nr.-cmbers of the party's national executive committec, as well as hundreds of other act i ve Socialist«, were official field workcrs during the controversy. As another instance of the align ment of labor with Sociali.»m, Krr.yckl cited the joint sponsoring by the locai federation of labor and the Social st « of an addre^s by Julius I).»utsch, exil-ed Socialist leader. % The Socialist p»rty's dues-paying, ,,ates a pIacr on the ballotrMrmbors "\Ve will not p.TmL ourselves to Ke identified with r reform program not direeted again.-t the fundamentai w« aknesses of tha capitalist system. So far as I know, thare is no n«w * th i rd party' movement in the offing which can inspire our comrades with confidence."» West Side Socialists Enter Aldermanic Elections The Vugoslav braneh No. 1. th-* Rohemian and Lawndale Socialist brrnches of Chicafiro have en^ered.the ildermanic elections bv nominating two randidates in their distriet. Tn the 22nd va^d comrade Anton (»ar-den. a memHer of braneh No. I and Co'-ik County chairman was seleeted. For the 23rd ward comrade Oljjra Be-ranek, an aetive mem^»er of the L?wndale braneh and Co-oparativa movement is our candidate. In the 21 nt ward comrade Anton Camboni is the candidate for alder-man and seleeted by the Italian c<»m-rades. Petitions to plače than« com-rades on tha ballot and other neces-sary instructions have beert distribut-ed to party members in ail three ward«. It is now the most imp>rt.»nt joS to get a sufficient numbor of .«ig-1 natures to as^ure aH of our candi membership ha* in^*reased 20T during 1934, Senior reported to Krzycki. Won't Join Rcformiiti Little likellhood of an immediate "third" par y with which th« Social-liats would be Idmtified was foreseen by the chairman. havintf the*e petitions should visR th« neiphbors of their distriets at once a* tho time is limited to complete th j ob. Fvery regstared voter niay iign. Re sure to return your petition by Friday, January 18, at the office of Proletarec. — Campaign Commillcc. Last Saturday eveninp William Randolph Hearst, whom some writ-ers call public enemy No. 1, spoke on a nationwide hookup of the NB*\ Government by the pioletariat" and the announcer introduced him as a distinguished American. If the announcer would have added American Public Enemy No. 1, he would have told the truth. Anyway, Mr. Hearst spoke for 27 minutes about the proletariat govern-ment of Russia. He told some of the rottenest lies for which he and hia journals are famous. He mispro-nounred and certainly misquoted the mcaning: of the noun proletariat. Amontf the many abusive thing; he srid about Russia \vas th » statement that from five to ten million peopla starved to death every year. If any such thing was true \vhy" ther • wouldn't be any Russians left toda.v. Hearst is a b '.ter foa of Communism and this open attaek was intended to precipitate hostilities with RiM.sia. We are not communists but our ir? was aroused by the uholesala lyinT of a "distinguished" American (?) — knowing that simple min.led Americans devoured his every wor 1 and added to their already too numerous hatreds of Russia. • * If any class of- peop*.e are a liability and exceedins:ly harmful t,*) the well beinp of America and Americans Mr. Hearst takes the top-perch among them. He and his kind, because of their greed, selfishness an.l robbery, are the very eause of communism, revolutions, depressions an 1 the wide depths"which separate the wo-kers from the parasites. Right at present they are engaged with the American I^egion in eradicating ra-dicalism in the most illegal ways. Nor does Hearst nor his