223. številka. Ljubljana, v soboto 27. septembra. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po b kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ B četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto........15 gld. — kr. „ pol leta ........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. JJpravnvištvo ,,8lov. Naroda,**. Rusko-poljsko pomirjen je in njegovi protivniki. iKonec.j V štev. 243 ta časnik „dobre ljudi" poučujp, kaj je „poljska stvar", to je, kaj je v resuici poljski patrijotizem. Po mislih tega lista poljaka sprava ne pomenja ohrum nja svoje, temveč le podjarmljenje drugih narodnosti); poljsko vprašanje pomenja, dajte se nam v roke in pokorite se nam. Ko je poljska žlahta izgubila svoj narod, hoče si iz Rusov in Li-tovcev ustvariti novega in gospodovati nad njim. V poljskem vprašanji je Rusija le defenzivna, napada pa poljska žlahta z vsemi sredstvi zlobe, laži, kovarstva, izduje (!) in punta (!), pa De ta mala žlahta, katera je orala in še orje zemljo kakor navadni kmetje, katera je služila in ?e služi za koći • jaze in strežete pri panskih dvorih, katero so včasi tepli na preprogah, da se je tako odlikovala od hlapcev, — ampak poljski in popoljčeni knezi in groti, kateri so nekdaj gospodovali na Poljskem in hranijo izročitve. Ti sestavljajo ono zaroto, ki je znana pod imenom poljska sprava.*1 V tej tiradi s stališča „Moskovskih Vjedomostij" ni nič novega. Ta časnik živi še, kakor se vidi, v spominih na dobo poslednje ustaje, spominja se senzacije in uspeha, kakeršni so tedaj imele njega besede v kalnej vodi tega časa in sedaj hoče zopet ponoviti tedanji manever. Pa novo in celo škandalozno je to, da tako uapada sedaj, ko poljska dežela ni več z nami v ljutej borbi in vojnem položaji, temveč popoluem pomirjena, v trenutku, ko je ruski car sredi poljske žlabte, ter se prijazno pogovarja s poljskimi knezi in grofi ter jih obsiplje s svojimi vladarskimi milostmi, ko bi vender morale zgubiti vsako podlago in smisel besede pisattlja omenjenih vrst, ki se je predrznil izustiti, kakor bi se še ne bilo nič spremenilo. Pa ta časopis še ni zadovoljen z nesramnim obrekovanjem poljske žlahte in poljske aristokracije, dolžeč jo „izdaje" in „punta", ampak skuša še strašiti rusko občinstvo in verjetno tudi rusko vlado s tem, da slika Galicijo kakor „zavojevano trdnjavo", iz katere vodje poljske sprave spodkopujejo s pomočjo škofov, kateri so zopet postali z nova mogočni v zapadnej Rusiii, rusko veljavo v Poljskej. Nevedni in lahkoverni bi be utegnili silno prestrašiti, ko bero to frazo, s katero hočejo „Moskov-skija Vjedomosti" strašiti svoje bralce, kakor pe-sterne strašijo z divjim možem otroke. Ljudje, ki poznajo razmere in so zmožni samostojno misliti, vidijo v tem jako okoren poskus obračati na i u -ko-poljsko prebivalstvo to, kar se kaže v odnošajih poljske-gališke stranke nasproti Avstriji. V tem tiči tudi vsa faktična opora „Moskovskih Vjedomostij" in vseb daljnejših izvajanj tega časopisa. Ko je osDova tega dijalektičnrga zidanja laž — tedaj so tudi vsa izvajanja sam» laž. In mi tudi res \idimo v izvajanjih „Moskovskih Vjedomostij" to laž. Prva laž je, da se besedam grofa Dzieduszvekega, ki jih jo govoril v Stanislavu pred svojimi volilci, pripisuje pomen „profession de foiu vseh poljskih domoljubov, ne le v Galiciji, temveč tudi v poljskej kraljevini, V vsakej narodnosti in tudi v vsakej stranki imajo ljudje različnih frakcij in različnih temperamentov vsakeršne govore, v katerih bi pa bilo nenaravno in krivičuo videti mot d' ordre vse stranke ali te vse njene frakcije. Zato je krivično odgovornost nalagati Poljakom v Rusiji za to, kar je v Galiciji rekel jtden poljski govornik na adreso avstrijske'vlade — ravno tako krivično, kakor bi kdo hotel zapisati na rovaš vsemu ruskemu občinstvu in vsemu ruskemu časopisju, kur je netaktnega nasve-toval omenjeni članek „Moskovskih Vjedomostij", o poljskej Btvarij, poljskej žlahti in poljskej aristokraciji. Vsak narod in vsaka stranka ima svoje fanatike, kateri sanjajo o tem, o čemer večina njih rojakov in tovarišev niti ne misli. Ves trud tega pisatelja „Moskovskih Vjedomostij" je zato nam dober doke z in časnik Katkovn v tem slučaji dela le preveč časti cvetom govorniške nadarjenosti grofa Dzieduszyckega, kateri je pred vsem povedal le svoja OBobne pia desi-deria, in zato ne more veljati za nikakega pooblaščenca niti avstrijske, še manj pa ruske poljske stranke. „Moskovskija Vjedomosti" še zamerijo grofu Dzieduszvckemu, da je za svojo stranko zahteval „disciplino". Mi ne umemo, kako se jim more zdeti to nedopušfieno za Poljake, ko je vender najemnik „Moskovskih Vjedomostij" že večkrat sam dokazal, kako ljubi in ceni disciplino svoje stranke. Drugo obdolženje grofa Dzieduszyckega s strani „Moskovskih Vjedomostij" — drugu laž je — da je poljski govornik, govoreč o odnošajih galiških Poljakov rabil besedo „zvezou z Avstrijo. V tem izrazu vidi se neka odločitev, izdaja nasproti avstrijskemu cesarstvu, in po analogiji je namignil pisatelj onega Članka na to, da se morajo ruski Poljaki ravno tako ozirati na rusko državo, kot na tujo državo. Mi ue bomo pretre Bovali, koliko bi bilo opravičeno v tem slučaji primero delati mej Rusijo in Avstrijo in iskati analogijo v nazorih Poljakov na tej in onej strani meje — sklicujemo se samo na „Wiener Abendpost", ki je izjavila, du izraz zveza z Avstrijo pripisujejo Dziedus>yclcemu samo zaradi popačenja teksta njegovega govora, zamenjali sta se namreč besedici zveza (Bund) in vez (Verbaud). Vse zavijanje „Moskovskih Vjedouioslij" naslauje se tedaj samo na popačen je teksta tega govora. In vsled take zmote poskušajo „MoskoBkija Vjedomosti" igrati rolo ovaduha, kateri bi rešil Rusijo od namišljene nevarnosti, ki preti Rusiji od poljske narodnosti. V vsem tem bilo bi mnogo smešnosti, ko bi ne nasprotovalo namenim ruske vlade, ki sedaj s poljsko narodnostjo ne stoji „v vojni", ampak je pokroviteljica njena z državnimi zakoni in sedanjo po- LISTEK. 3STa,š n.a-rod.23.1 dom. (Združena Slovenija.) &|ala5 svoti dom bil strt je v prah, Vsi kamni razmetani, Oh, raslo trnje, rasel mah Po groblji je teptani. Plah lazil preko razvalin Je — tujcem rob! — domači sin, In lil solze jo vroče, Solze vnebčvpijoče! Zdaj s61ze strun! Orodje v dlan ! Dom znčva vstati mora, Oj dom krasan, takč prostran, Da bo za vso prostora: Za brate od izhoda vse, Za brato od zahoda vse, Jn s sćvcra in z juga — To krasna bo zadruga! Dovolj nam kamnov jo pobral Sovrag za svoje hrame, Odslč pa z naših svetih tal Ne enega nc vzamo. Nas kamen slednji nam jo svet In čuval bo Sloven ga vnet, Nas dom naj ž njim so viša, Ne vragov naših hiša! Pač bo zagnal sovražnik h rum, A kaj nam srd aovraga! Razum naš, bratjo in pogum Sovrage vso premaga. Orodje v desni, v levi meč Svoj dom gradimo se boreč, Napadnik mora pasti, Naš sveti dom pa vzrasti! Ne bo nas več tujčin teptal Ne tlačil nas krvavo, Naš rod bo tu gospodoval, Naš jezik, naše pravo! Pod streho našo tuji rčd Naj gost nam bo, a ne gospdd; Mi tu smo gospodarji In Bog in naši carji! Dom skupno bo ognjišče nam In skupno delališče, On skupen bo nam božji hram In skupno bo branišče! Le vkup, lo vkup kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj, Imć si proslavite, Dom skupni nam zgradite! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja, Bi zrl kako en krov prostran Čez dom se ves razpenja. Naš prapor bi na krov pripel, Dom blagoslovil bi vesel : „P>og živi vse Slovene, Pod streho hiše ene!" Ponatis iz „SL0VANA". litiko, katera hoče ustanoviti miren io vzajemno spoštovan modus vivendi s poljskim katolicizmom in poljskim patrijotizmom. Ruski car obišče poljsko zemljo, kjer ga dostojno slav.jo in kaže svojo prijaznost poljskemu prebivalstvu, poljskim patnjotom (ker ni skoraj nobenega Poljaka, ki ne bi bil pa-trijot), Katkov pa, kakor bi hotel poučiti vlado, kliče: Nikako sporazumljenje s to stranko (stranko patrijotov) v Rusiji ni mogoče. Vsaka prijenljivost bila bi izdaja.d Vpraša se samo, ali sedaj take Poljakom sovražne izjave ne nasprotujejo tendenci ruske vlade. Sicer pa ima to tudi svoio dobro stran. Nasprotje mej vladnim modus vivendi s poljsko narodnostjo in hujskanjem gospoda Katkova dokuzuje, da ta časopis nema več one avtoritete, v katero še vedno verujejo neskušeni ljudje in s tem begajo sebe in rusko občinstvo. Da se to razmerje pojasni, v tem vidimo mi vso vri đnost tega pamfleta, katerega so „Moskovskija Vjedomosti" izpustile proti ideji poljskega patrijotizma in privržencem rusko-jioljskega pomirjenja. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembra.) (Dalje.) Prosilo in opetovano prosilo se je, a južna železnica vender ni odpravilo krivice, katera je uničila kranjsko mlinarsko obrt. Trgovinska in obrtna zbornica kranjska in deželni zbor kranjski prosila Bta c. kr. vlado, da odpruvi tako neprimerno stanje, trgovinska in obrtna zbornica je še le pred kratkim izročila svojo pritožbo isti enketi, ki se je bavila z železničnim tarifom, nnglašaje, da se vsled vedne spremenljivosti železničnih tarifov bogataši na Kranjskem boje ustauovljati novih obrtnij, akoravuo je tod vodnih sil v izobilji. Ako se ozrem na lesno trgovino v Kranjske), mi je opozarjati slavni deželui zbor ta res znamenito istino, da stane vagon s 10.000 klgr. lesa iz Ljubljane v Trst ali v Reko 48 gold., dočim se za isti vagon, ter za isti tovor, iz gotovo dvakrat bolj oddaljenega mesta / sgreha v Trst plačuje le 47 gold. 90 kr. Komur pa ni popolnem jasno dokazano, da se c. kr. priv. južna železnica neče ni najmun|u brigati za koristi kranj-Bke dežele, temu bodo že povedali siromašni Dolenjci, da njim je plačati iz Krško železničue postaje v Trst od vagona lesa 60 gold.; iz Sevnice, katera postaja je vender bližje Trstu, pa celo 70 gl., tako da je najbolj umestno posluti od teh železničnih postaj svoj les v Zagreb, od tod pa še le v Tržaško luko. Jaz mislim, da mi nikdo ne bo očital, da pretiravam, ako smelo trdim, da je dolenjska stran naše dežele s svojim lesom, ki se zlasti iz Mokronoškega okraja izpeljuje proti Sevnici, skoro po južni železnici in njenih tarifik izključena od najimenitnejšega trgovišča. Ali ni tudi jako Čudno, da se mora o. pr. za vagon lesa izven Ljubljane, tako iz Zaloga 43 gold., iz Laz 44 gold. 8 kr., iz Kresnic 4G gobi. 6 kr. plačati do Kormina, iz Ljubljane pa, ki je bližja, 48 gobi. Opozarjati mi je pri tej priliki na lesne tarife GaliŠke, katere so Še ugodnejše. Omeniti moram tudi, da je čestiti član kranjskega deželnega zbora, g. Luckman, že pri zborovanji c. kr. državnega železniškega sveta na Dunaj i označil celo vrsto tarifnih protislovij in doka- Geologična črtica. Pa smo se napotili ukaželjui mladeniči, tako mi je pravil dijak, b katerim sera se zadnjič vozil, b svojim voditeljem in podvoditeljem doli na Mali Štajer, da bi tam kamenje razbijali in ilovco mešali, kakor je to že od nekdaj navada. Bilo je ravno okolu Sv. Jakoba in Ane, solnce je močno pripekalo in da bi se bolje pripravljali za težavni svoj posel, krepčali smo se doli do Maribora tako vestno, da so bili nekateri mej kolegi že sposobni strokov-njaško preiskavati ta okraj, ki je že nekaj časa znamenit v geologičnem oziru. Toda ukaželjnost vabila nas je dalje in voditelj začel nam je v Celji povelja razlagati; nekaj nas je šlo proti Laškemu trgu, drugi pa smo jo mahnili gori proti Žavcu. In Ti Savinjska dolina, ki si naravna trdnjava narodu, očarala si marsikaterega tujca s svojim prekrasnim poljem in bodeš mu prijeten spomin, kadar koli Te bo primerjal z gornoštajerskimi kraji, moj kolega pa Te ne bo nikoli pozabil. Moj kolega in jaz sva se naselila na samotnem kraji v tihi dolinici in kolikor sva moči svojih darovala geologičui vedi, vse se je koncentrovalo le zal jako različno postopanje pri tarifnih prednostih. Posebno neka Tržaška tvrdka, za katero se menda skriva velika mejoarodna tvrdka (Rothschild. Op. por.) pridobila je skoro samotržje z rezanim lesom iz Solnograda do Trsta in to le potom refakcije za tako velikanske množine lesa, katere nakupiti ne zmore noben drugi trgovec z lesom. Sploh se ni čuditi, da tam, kjer se obrača kolo le trgovinskega dobička, se vmes tudi nekoliko blata razkropi, o tem imamo skušnje pri neki drugi železnici, a tu kakor tam bi utegnil konečno postati merodajen silni.mu javne koiisti, napram brezkrajnemu rabljeni ti pridobljenih zasebnih pravic. Kot jednega glavnih uzrokov oškodovanja kranjske dežele, navajati moram izključenje dežele, posebno pa Ljubljane iz južno-severne avstrijske železniške zveze. Po mojem mnenji je v zveznih tarifih zmirom ustanovljena škodljiva nejednakost. Tu sicer ni mesto, da bi primerno oslikaval čudno prikazen, da se je v omenjeno zvezo vsprejela vas Zagrad pri Gorici. A če ima Zagrad, Gorica in Kormin olajšavo zveznega tarifa, če Trst uživa od te zveze dobiček, ne da bi izvažal blago, katero ima zaradi izvažanja velike olajšave, potem se pač naši ubogi, od naravnih sil in prejšnjih nskalizacij potlačeni deželi, potem se Ljubljanskemu mestu ne sme odtegovati ta dobrota. A slavni zbor, še dolgo nesem pri kraji z razlogi, s katerimi podpiram svoj predlog. Oglejte bi slador! Z Moravskoga do Gorice je vozarina za slador toliko ceneja, kakor v naš kraj, da tukajšnji trgovci celo v naši deželi shajati ne morejo, da celo do Notranjske ne gre več s tem blagom kupčevati, ker Gorica iz severa dobljeno blago dosti ceneje pošilja v Postojino. Ali ne pokončuje taka tarifna politika c kr. priv. južne železnice naše dežele in se ni opravičeno čuditi, da se še ni našla roka, da bi tu vmes posegla. Ljubljanski trgovec, kateri kupčuje z Dunajem, prisiljen je imeti v Pulji lastno skladišče, kajti drugače no more s svojo kupčijo tekmovati b temi protežiranimi kraji. In kakor so razmere s sladorjem isto tako tudi z drugim blagom. Trgovec, kateri si na pr. iz Heba naroči porcelan v Ljubljano, oškodovau je na metričui cent za 1 gld. 10 Ur., kajti toliko plača več vozarine, ko daljši v Trstu, in kazalo bi bolj še blago prepeljati več ko 300 kilometrov dalje, namreč iz Heba v Trst, in Se le iz Trsta v Ljubljano, kajti tovorni tarif iz Heba v Ljubljano iznaša 5 gld. 50 kr. za metrični cent, do Trsta stane pa samo 4 gld. 40 kr. Isto je s pe-trolejem. Ljubljaua ima za kupčijo s petrolejem jako ugodno lego, vendar ni mogoče imeti v Ljubljani skladišča za petrolej in krog, kamor je mogoče iz Ljubljane prodati petrolej, je le jako majhen. Isto velja o moki iz kosti, o češpljah in deteljnem semenu in ravno to blago, bi moralo, ker je deželni pridelek, in ker bi se prav lahko izvažalo v Nemčijo, imeti posebno varstvo. Posebno deteljno seme bi se kaj lehko v veliki množini izvažalo na Nemško, a pridelavcem ne pivostuje ničesa druzega, kakor v svojo škodo poslati svoje blago na katero zveznih štacij v TrBt, Reko ali Gorico, in od teh postaj na svoje mesto. Pri krojnem blagu, s tarifnimi številkami ne bodem mučil si. zbornice, kaže trgovcu v Ljubljani najbolje, blago naročiti ali v Trat ali v Gorico in to je celo merodajno blagu, ki se naroča iz Predarelskega, Švice ali Češkega, ako se na prvi dopoludan; še tisti dopoludan sva v družbi prijetnih stvaric domovino igrala, mesto da bi po hribih petrefaktov iskala. Ivanka je bila čedne postave, plavolasa in ljubezniiva, oči pa je imela nekako odkritosrčne, dobroželjno mokre; baš zadnja posebnost mikala je pa mojega kolego tako, da se je le zagledal v njo, meni pa se je zdelo, da bi se iz tega znanja napravila lahko črtica, ki naj bi bila v Bvarilo tistemu, ki ni se bral v Jurčičevem „Mej dvema stoloma" o onih mokrih očeh. Z ondotnim oskrbnikom sva se pogovarjala pribodni dan o tercijernih razmerah tamošnjih krajev, moj kolega pa je šepetal z Ivanko, in še jaz sem bil vesel, ko sem videl, da se tako dobro razumeta. O ti brezsrčna osoda, kako hudo prekaneš človeka, kako neusmiljeno ga udariš, ko le zvesto in marljivo sledi naravnim svojim čutom. Zvečer smo v lopi sedeli, pa menili se o različnih stvareh; oskrbnik pripovedoval je dogodke iz svojih prejšnjih let, jaz in sestra Ivankina pa sva ga marljivo poslušala, Ivanka in moj kolega sta na onem konci mize bolj tiho privatne zadeve obravnavala. Zašepetal ji je: „Ivanka, kaj bi ti storila, ko neče Ljubljanski trgovec odpovedati vsakemu, tudi skromnemu dobičku. Konečno naj omenim še železa. Pripeljava se iz Koroške in Štajerske v Trst in Gorico ceneje, kakor v Ljubljano, zato pa se ni čuditi, da se je s takim postopanjem temelj kranjskim fužinam omajal. Gospoda I Ako v poštenosti vzgledni Ljubljanski trgovski stan takim odnoštjem nasproti ne ve kaj storiti, in ako si čas lahko preračuniti more, kdaj mu bode ustaviti svoje kupčevanje, ako kmet nevoljen vrže svoje orodje v stran, ako mlinar gleda kako mu gnijo kolesa in razpadajo zatvornice, ako bogate vodene sile ostajajo neporabljene in je gozd konečno le za to, da se iz njega pridobiva oglje ali pepel, potem je vsak poskus, protiviti se tako brezobzirni in uničevalni železniški politiki, sveta nujna naloga zastopnikov kranjske dežele. Pa kakor bi pridobitno delovanje in opravljanje južne železnice imel občutiti vsak, tudi najoddaljenejši. najrevnejši prebivalec te kronovine v svoji koči, isto tako je čutljiv tarif za vožnjo osob in to v jako izrednej meri. C. kr. priv. južna železnica pobira najvišje vozarine mej vBemi avstrijsko-ogerskimi in nemškimi železnicami, ona je izmej najdražjih Železnic Evrope. A dočim je vrhovno vodstvo južne železnice trdosti tarifov v raznih kronovinah, pa kaj pravim, povsod, skušalo olajšati po raznih odnošajih, ali da so se dovolile olajšave posamičnim osebam, katerih pa so deležne cele vrste Ijudij, da so se upeljali krajni tarifi, razne ugodnosti ali koncesije za posamične postaje, da so se uveli tour in retour listi, se je kranjska dežela na občno začudenje izključila pri vseh takih olajšavah. Celo počenši z mesecem avgustom t. 1. upeljani tour in retour vozni listi mej Trstom in Ljubljano, so samo navidezna koncesija in niso za deželo nobena olajšava, ker dopuščajo samo promet mej postajami Ljubljaua in Trst, ne dovoljujejo pa prometa mej vmes ležečimi postajami, kateri bi bil našemu prebivalstvu v veliko korist. Meni je treba, da označim slabo voljo in neprijaznost c. kr. priv. južne železnice napram nasi kranjski deželi, kazati le na to, da se od Zidanega mostu in postaj Zagrebške proge izdajajo sicer v Zagreb tour in retour vozni listi, ne pa v Ljubljano in za postaje mej Ljubljano in Zidanim mostom, in da Be ne izdaje iz Ljubljane na nobeno postajo kakor v Trst, tour in retour vozni list. Treba je kazati le na posebue olajšave in koristi, katere uživajo Nižja Avstrijska, Štajerska, Koroška, Primorje in Tirolska, da se razume, kako kruto in kako brez vsake ozirnosti se postopa v merodajnih krogih c. kr. priv. južne železnice napram naši ubožani Kranjski deželi. Morali bodemo tedaj napeti vse sile na to, da se Kranjska pribori, ali vsprejem v zvezne tarife ali pa druge olajšave pri tovornih tarifah južne železnice in potrebna pomoč proti toliko visokim tarifom za vožnjo osob. Ogibam se, ko razpravljam čudne od-nošaje, da bi neprijetne podrobnosti razkrival iu posamične istinitosti uporabljal in hodim, dasiravno je skušnjava jako velika le ravni pot, kateri potreba in opravičeno javno mnenje Bpozna. Zato sem pa tudi uverjen, da od meue priporočan korak deželnega zbora ne bode brezvspešen in da bode visoka vlada našim naporom že zaradi tega naklonila odločno podporo, ker je to skupno postopanje, če bode imelo vspeh, prav pripravno, da nas v prihodnjosti bi jaz drevi prinesel lojterco, pa je podstavil pod tvoje okence in potrkal na „polkence?" Ona pa je glavo na stran nagnila in boječe odgovorila: „In kaj, saj veš kaj'M Na videz bolj pazno Bem poslušal zopet oskrbnika, pa vzdihoval: „Oh Ti presrečna mladina 1" Pozno v noči je že bilo, smijali smo se še v lopi, toda ne vsi, tudi mojega tovariša je manjkalo, kar nastane najedenkrat tiho med nami, kakor bi Be moralo kaj važuega zgoditi — — — resk ___čof, zaslišimo; Ivankina sestra rekla je, da je spomin. Drugi dan je že davno solnce prijazno sijalo, zajuterkovali smo, pa kolege ni bilo, klicali smo ga in iskali, toda vse zastonj. Ivanka je zamišljeno in tiho hodila. Mislil sem si, Bog ve, kod hodi, in postal sem malo resen, pa odloČil ae gori v hribe, da bi iskal krinoidov v ondotnem apneniku. Hrib je bil obraščen z mlado hraščino in na vzhodnji atraui zagledam po trati razgrneno suknjo in hlače, malo na strani pa je počival moj kolega. Solnce je vabilo iz obleke čuden duh in začel sam slutiti; kolega pa mi reče: „Smola, Bmola, neizrečeno sem včeraj pogorel." Takoj sem ga razumel. Ko je romal iz zmešnjave neplodnih strankarskih prepirov popelje na pravi tir, na jedeni in pravi pot: služiti materialnim potrebam našega naroda. Tudi še drugi ozir govori glasno za mojo petič jo. Jaz mislim nam reč da 9e morajo v stvari, katera že tako dolgo in sicer brez upanja na pomoč blagostanje naše dežele ovira, rabiti vsa*sredstva, pri katerih je upati, da se bode c. k. priv. južna železnica na nje ozirala, ako se pri njej ni izgubil popolnem vsaki pravni Čut. Še le, ko bi to ostalo brezuspešno, bodemo morali prevzeti o dgovornost, da postopamo odločneje, da se obranimo bede, v katero hoče pahniti smeti, samo na dobiček misleče podjetje celo deželo. Vso-jam se torej slavno zbornico prositi, moj predlog izročiti upravnemu odseku. (Občno odobravauje po celi zbornici.; Predlog se vsprejme. (Konce prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. septembra. V štajerskem deželnem zboru je slovenski poslanec Miha Vošnjak Btavil predlog, da se spremeni zakon o okrajnih zastopib. Ta sprememba bila bi jako potrebna, kajti ti zastopi veliko stanejo, pa neso druzega v velikem delu Štajerske, kakor dobro orodje za pouemčevanje v lokah liberalcev. Ministerske konference v Pešti so končale svoje delo, to je, sestavile so skupni državni budget, kateri se predloži delegacijam. Vojni budget se je neki samo toliko povišal, kolikor je bilo nujno treba. Bosenski deželni budget pa kaže neki malo več dohodkov kakor troškov. Delegacije se snidejo konci oktobra. Cenkl člani odseka za pretres Herbstovega predloga neki načelno nefo proti razdelitvi okrajev po naroduosti, a so tega mnenja, da se s tem ne Bme pomanjšati nikjer v deželi pravo češkega jezika, kajti po zakonu velja Češčina za celo deželo kot deželni jezik, torej mora biti v vseh okrajih jednakopravna z nemšč no. Po njih mnenji bode tudi ; a naprej, ako se tudi Herbstov predlog vsprejme, vsaka sodnija in vsako glavarstvo na Češkem moralo občevati s češkimi strankami v češkem jeziku, torej bi tudi zanaprej morali uradniki zmožni biti obeh deželnih jezikov. S tem bi pa željam nemške stranke nikakor ne bilo ustreženo, kajti Herbst je 8 svojim predlogom nameraval baš to doseči, da bi tudi samo nemščine zmožni uradniki lahko dobili službe. Včeraj je bila ožja volitev v Samoboru na Hrvatskem mej kandidatoma stranke prava in narodne stranke. Izvoljen j« Stareevičevec H'nković jednoglasno, narodna stranka ni volila, ko je videla da še toliko glasov ne dobi, kakor pri posledujej \olitvi. — Razmere na Hrvatskem so jako napete, „Sloboda" ve povedati, da se bo kmalu za Zagreb imenoval vladni komisar. \ ilii njo države. Itiislti car se vrne danes ali jutri direktno v Petrograd. Ta teden je car vsak dan bil na lovu v Ljubohinskem gozdu. Srbska radikalna stranka začne s 1. oktobrom izdajati nov časopis „Odjek". Urednik mu bode bivši urednik „Samouprave" Stojan M. Protić. Sploh se začenjajo v Serbiji opozicijske stranke na novo gibati. — Ruparji bo napah po noči železniško postajo Lapovo, hoteli so oropati blagajnico. Postajino osobje je pa zabranilo, da zločinci neso mogli prodreti v postajino poslopje. Humumki zbornici skličeti se začetkom oktobra, ko bosti dovolili nekatere jako nujue pred težavni pot po lestvici, zlomi se klin in on jo smukne doli v leno tekočo vodo. Bridko se mi je nasmijal, drže se za ranjeuo koleno, rekoč: „Vidiš, tako veselje imamo na kmetib. Smeh me je silil, pa nesem Be upal smejati, morda bi se mu zameril, in obljubil sem, da bom molčal. Hitro so nam v onih krajih prijetne ure tekale '— in čez nekaj dni „knajpovali" smo doli v trgu. Gospod voditelj je predsedoval, pa vprašal mojega kolego, kaj je kaj doživel v svojem okraji; ta pa mu je odgovoril, da je gori nekaj deklet, a drugo vse je „gailtaler schiefer", potem pa se je zamislil, in bil celi večer otožen. Vsak izmej tovarišev je vedel kaj povedati, uapitnice so se vrstile, in peli smo različne pesence, slednjič pa vstane gospod voditelj in z resnim obrazom pravi: „Gospoda moja, zdi se mi, da bo začelo eruptirati", in ko se je šel hladit, pa se predolgo zadrževal, začeli smo ae tudi drugi pomikati vsak po svoji moči, kajti vsak je moral varovati, da ne zvrnil, kar je naložil. Moj kolega pa mi reče: „Jutri moraš iti z menoj, poj-deva k Ivanki slovo jemat"; jaz sera mu rad obljubil. Bili smo zopet na gornjem Štajer j i, moj kolega pa se je vedno še ponašal z veliko, rudečo vrtnico, ki mu je bila tak čudno grenek, prijeten spomin aa Ivanko. — a — loge, bo bode narodni zastop razpustil in razpisale nove volitve, Volitve v generalne sovete na Spanjskem neso za vlado nič posebno ugodno izpale. Liberalci neso samo obdržaii svojih sedanjih postojank, a so se več novih mandatov priborili, če tudi so uradniki s silo pritiskali na volilce. Za vlado je to hud udarec, kajti generalni soveti volijo senatorje. Naj- : večji vspeh so imeli privrženci Sagaste in Caste- : parja, manj srečna je bila monarhistična levica. V nekaterih krajih ho se pa zopet pokazale karlistične i kandidature. V nekej ječi v Mandalay-i v VzhodneJ 1 iidljl so se uprli vjetniki. Le z velikim preli ; vanjem krvi mogli ao vojaki zatreti upor. Več sto I zločincev bilo je mrtvih. Domače stvari. — (Kranjske hranilnice nemško vodstvo) je valed predloga, stavljenega po g. Svetcu, da bi v bodoče deželni zbor in odbor kranjski uad-zoroval brauilnično delovanje, zelo razkačeno. V svojej svetej jezi nad tem predrznim predlogom napravilo je hraniluično vodstvo protipotezo in ukrenilo, da kranjske hranilnice predsednik g. Aleksander Dreo izstopi iz odbora, ki seje bil nedavno sestavil za dolenjsko železnico. Ta korak najbolj označuje naših nasprotnikov fanatizem. Ker bi jim „lex Svetec" v bodoče branila, samovoljno gospodariti z rezervnim fondom in porabljuti novce za strankarske namene, tudi pri dolenjskej železnici nečejo več sodelovati Strankarski nameni so jim torej bolj pri srci, nego koristi dežele. To naj si zapišejo za obe ušesi oni upogljivci, ki se pri vsakej priliki po nepotrebnem potezajo za Nemcev ravnopravnost, ki nikdar in nikjer ni v nevarnosti. Nasprotniki se za spravljivost toliko brigajo, kakor za lanski sneg in vse koketovanje in laskanje jih ne bode predrugačilo niti za las. Svetčevega zakona načrt sege! jim je do živega, vender ni bilo posebno previdno, pokazati tako strastno razdražeuost, ka-keršna je v omenjenem sklepu, posebno, ker je Svetčev zakon potreben, da se uekoliko pomirijo deležniki hrauiluicR in ker nikakor ne gre, da bi bili novci vse dežele na neomejeno razpolaganje stranki, ki zastopa samo 5 °/0 prebivalstva. — (Kasacijski dvor) zavrgel je, kakor poročajo nemški listi, ničnosti pritožbo, katero je uložil dr. L. Gregorec, urednik Slov. Gosp. proti j obsodbi Celjske okrožne sodnije ter obsodil dr. Fr. I Rudeva na 25 gold. globe. Sožaluj. septembra. Pri Nioiiii: Baron Gusich z Dunaja. — Schlossor-Klekovaky iz Zagreba. — Ivanetič, Zupan iz Poljan. Pri Ti uli «•!: Trnmp z Dunaja. — ltauclibacker iz BudimpeSte. — Ligpv, Protogeropulo iz Trsta. — llaudor iz Gradca. — Novak iz Kamnika. Pri avstrijskem cesarji: 1:in«II iz Begunj. — Hvala, Sužnik iz Gorice. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratnra Vetrovi Nebo Mokri mi v mm. *j m 9 ., 4»/e državne arecke iz 1. 1854 250 gld. 124 , Državne arecke iz 1. 1864. 100 gld. 171 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .103 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 „ Ani on „ papirna renta 5 /0..... 88 , 5°/0 štajerske zemljišć. od/ez. oblig. ■ • 105 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. HUVt z'14« za8t- hsti . 121 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 „ Prior, oblig. Ferdinandovo nov. železnice 105 t Kreditne srećke......100 gld. 176 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . , 120 „ 104 , Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 215 , 75 65 70 60 HO 66 V, 77 70 25 50 15 50 40 40 75 50 60 7f» 76 kr. Št 15.475. Ustanov (598—2) črni psiček z rujavimi nogami in marko 173, je v Med-vodah zaostal. — Kdor ga dobi, je prošen to naznaniti prof. H urner-jl v Ljubljani. (606—2) Fin med v satovjih se dobiva pri (557—8) Oroslavu Dolencu "v I .j 111»1 j: t ii i. v < 11«»« lu 1 ifiliili ullcnli. s petimi tečaji in žago, ki ima vedno veliko dela, blizu Domžal, se z ugodnimi pogoji s |»w8lopjeui za »tuuovnu|e vred da v trnjem ali pa ]»rol«g Hradeckvjevoga mostu, I. nadstropje. r •a**** m* *m «m srn a um srn trn m*, a *t*4& • \ Pivovarna bratov Kosler-jev. i Izvrstno i ] marčno pivoj f v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—12) ALOJZIJ MAYER-jeve I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Za 1884. leto ima magistrat sledeče ustanove podeliti: 1. Jan. B^rnardinijevo v znesku 80 gld 35 4r. 2. Jurij Thalmehierjevo v znesku . 86 „ 26 „ 3. Još. Jak. Sehillingovo v znesku . 73 „ 50 „ 4. Jan. Jošt Weberjevo v znesku . 82 „ 52 „ Pravico do teh ustanov imajo hčere Ljubljanskih meščanov, katere dokažejo, da so meščauke, revne, poltenega obnaaaija in da ao se letos omožile. 5. Jan. Nik. Krafikovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico uevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelcu ali delavca Št. Peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega aii nižjega si .••nit. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imati pravico dve najbolj revni deklici. 8. Jan. Krut. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej Štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po vec otrok in uboštva neso sami krivi, oziroma same krive. 9. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki ao v frančiškanski fari v Ljubljani rojeni, nemajo starišev in še neso 15 let stari. 10. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 ^ld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože naj se 8 potreb iiitni prilogami vred do zadnjega oktobra t. I. pri magistratu. Kdor hoče za več ustanov prosit:, mora za vsako ustanovo posebno prošnjo uložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 14. dan septembra 1884. Župun : G r a s s e 11 i. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&Of/iMfivo t Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleiiah, izpulili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 60 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. V~ l.jiih//