Bogdana Herman
Ljublj ana
Tone Pretnar
Univerza v Krakovu
PROBLEM TRIDELNOSTI IN DAKTILSKE KLAVZULE V TRINAGLASNEM OSMERCU
Članek želi pojasniti možnosti razpadanja izglasnega trizložnega takta v izbranem vzorcu (Kumer, 1968) in z njim povezanega prehajanja v jambski osmerec, hkrati pa preveriti tezo o ženskem in neženskem izglasu kot razlikovalni kategoriji med rastočimi in padajočimi verzi (Pretnar, 1978). Temu cilju se bliža po naslednji poti:
1. opis metričnih konstant izbranega vzorca,
2. opis realizacije metričnih konstant v izbranem gradivu (baladi Mrtvaška kost ter Zarika in Sončica),
3. konfrontacija z jambskim osmercem kot primerljivo obliko razpadajočega verza iste dolžine (baladi Mrtvec pride po ljubico in O krajcar, krajcar, majhen dnar — vse po Terseglav, 1978).
Trinaglasni osmerec zaznamujejo naslednje metrične konstante:
1. naglas na prvem, četrtem in šestem zlogu,
2. medtaktovna meja po tretjem, petem in osmem zlogu.
Razpadanju na manjše taktovne enote sta izpostavljena v večji meri daljša, tri-zložna takta, pri čemer je možnost 2-1-1 bolj pogosta kot možnost 1 -f- 2.
Treba je poudariti, da razpadanje trizložnega takta ni omejeno zgolj na izglasni položaj.
42
3     2 + 1 3      1 + 2 3  proklitika + 2
daleč v vas zlo močni nogo
ena kost za ženo
fantič ti ne spozna
tudi ti za 'n semenj
beli dan
(na) pare d j an
hčerke dve
S one o tam
(pe)lana j'bla
{v Turjčijo v s'menj
piti da
čuden krej
prežov de
Podoben razpad je možen tudi v vzglasnem položaju:
3      2 + 1 3      1 + 2 3   proklitika + 2
stari Vah dal boš sto pa je bla
Zarin mož dal sem sto de bode
Večja opaznost in z njo povezana produktivnost razpadanja izglasnega intervala izvira iz metričnega konteksta: izglasni položaj ima namreč nični desni metrični kontekst, ki ga v sporočilu krepi konec skladenjske enote (najpogosteje stavka). V vzglasnem položaju pa zaradi desnega metričnega konteksta in šele začetnega stavčnega vzorca prihaja do skladenjskega in metričnega podrejanja besednega naglasa sosednjih naglašenih zlogov:
1. satri Vah, stara Vahinja
2. Zarin mož šel v Turčijo v s'menj
3. dal boš sto belih tolarjev
V primerih 1 in 2 prihaja do metričnega podrejanja prvega naglasa drugemu, v primeru 3 pa je podrejanje skladenjsko.
Na podoben način razpada — sicer redko — tudi osrednji dvozložni takt:
4. Zarčic' pa to že prežov de
5. jest jo ne bom 'mu za ženo
Konec skladenjske enote in nični desni metrični kontekst v izglasju omogočata, da se konec verza realizira na način
6. ukradli so jo Turki hudi
7. ko'k pa le ta Sonca vela
ki v vzglasnem položaju zaradi ničnega levega metričnega konteksta ni mogoč.
Opozoriti velja, da se naglas dvozložnic Turki in Sonca na metričen način podreja enozložnici (jo, ta).
Važnejše kot to je pa dejstvo, da se meje enot ne pokrivajo z mejami naglasnih enot.
43
Preglednica I:   Meje med naglasnimi enotami (NE)
Po tretjem zlogu je kljub temu, da je zahteva vsebovana v metrični konstanti, realiziranih zelo malo mej med naglasnimi enotami (10% v Mrtvaški kosti, 24% v Zariki in Sončici). Opozoriti velja na precejšnjo frekvenco mej tega tipa po drugem in sedmem zlogu. Prav ta lastnost približuje trinaglasni osmerec jambskemu. Opaznejša tendenca tridelnosti je razvidna iz distribucije medbe-sednih mej. Opomnimo, da je tudi jambski osmerec predvsem v Mrtvecu, ki pride po ljubico, v tem pogledu izrazito tridelen.
Preglednica II:   Meje med besednimi enotami (BE)
Razlika v pogostnosti meja med obema tipoma metričnih enot vodi k sklepu, da je organizacijsko gibalo trinaglasnega osmerca besedni naglas.
Konfrontacija z jambskim osmercem kaže na razlike v dvozložnem vzglasnem delu, medtem ko modelske razlike izglasnega enozložnega dela realizacija v izbranem gradivu ne kaže.
Petzložni osrednji del pa je v obeh verzih modelsko in realizacijsko enak.
Za odgovor na drago vprašanje, ki ga zastavlja naslov, je pomemben predvsem enozložni Izglasni del. Po Kumer modificirana ali sekundarna realizacija je
44
predvsem v Mrtvaški kosti, ki je spevno bolj trodelna kot balada Zarika in Sončica, sedemdesetodstotna.
Ze to samo količinsko opažanje je zadostno potrdilo teze o neženskem koncu nepadajočega verza in o prehajanju daktilskega izglasa v moškega ter obratno.
Preglednica III:   Naglasne zahteve metričnega vzorca in njih uresničevanje
ODNOSNICE
Zmaga Kumer, 1968, Das slowenische Volkslied in seiner Mannigfaltigkeit, München, Trofenik, str. 20—21. Tone Pretnar, Metrika prevoda, Slavistična revija, 1978, št. 1.
Marko Terseglav, Stare žalostne, Recital slovenske ljudske pesmi, Izbor Marko Terseglav, poje Bogdana Herman^ cikl.. Filozofska fakulteta Univerze v LiublianLlgTS.
45 i