K li A. J LEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
H vZiiED 29 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. MAJA 1924.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 1951.
Prof. Df. Emil® Brosisisrf, Hu£hoyse, Francoska.
P. stopek za izdelovanje kvalitetnih niti vsake jakosti iz viskoze, katere naj se
predejo iz različnih lukenjskih širin.
Prijava z dne 4. oktobra 1921.	Velja od 1. julija 1923.
Izum se tke preciziranja ukrepov, katere moramo storiti z ozirom na koncentracijo ki-shne, ako hočemo spresti surovo viskozo katere! oli vrste, čisto predilnotehnieno rečeno, na brezhiben način.
Pri razpredenju viskoze različne konsistence uporabljamo prednostno različno Široke predilne odprtine, in sicer tem širše, kolikor, iz katerih koli vzrokov, konsistentnejšo ozi-loma leskejšo viskozo hočemo podelovati.
Pii tem vendar nastopijo marsudaj težko-če pri tvoritvi nitij, ki so vodile do manjvrednih fibiikatov, ker so postde niti vsled večkratnih nitnih zlomov niti, fluzaste (srhke).
Natančnejša raziskavanja so pokazala na presenetlj v način, da dovolja splošni takozvani kvadratnokorenski zakon, kateri izhajajoč od minimalne koncentracije predilne kopelji, pri kateri pieie odrejena viskoza brezhidno nit odrejene jakosti, — dopušča, da seugoto-vi potrebna minimalna koncentracija, katera mora dobiti, za enako brezhibno predenje i-te viskoze iz istih odprtin, ampak v drugi nitni jakosti niti, odrejeno izpremetnbo, zato, da dobimo zadovoljive rezultate, ako naj oziroma moramo uporabljati odprtine različne širine.
Ne oziraje se na to, da moramo upoštevati ne le vrednost svobodne žveplene kisline, ampak tudi e.entuelen dodatek ob enem prisotne amonove soli ali žreplenaste ali kake druge kisline, se je iskazalo, da moramo odme ■ riti vsoto kisline tem višjo, čim večji presek šobine luknje, po absolutnem znesku, naj bi
vzeli, oziroma ten nižjo, čim manjši presek šobine luknje moremo ali moramo voliti, kot pa največ običajni OT mm. Pri izbiri majhnih presekov je torej potrebno le majhna kislina koncentracija. To dejstvo je pa znatne tehnične vrednosti, posebno pri najtinejših nitih, kjer obstoja nevarnost pergamentiranja nitk s kislino bolj nego sicer.
Primer I:
a.	) Pri predenju 2 denierskih nitij iz OT mm. širokih šobnih odprtin vodi na pr, ko-pelina sestavina 270 gr. Ha SOr -j- 350 gr. Ns2 SOiv litru gladko do cilja, pri viskozi 8°/o celuloze 7 —8"/o jednakega natrona in pri razgranb m stopnji, ki odgovarja viskoznosti 10-—15 sekund in pri disperznosti stopnji od nekako 10 kloramonovih stopinj navzdol, pri odvlečni hitrosti niti 45 m. na minuto, pri kopelLi,i temperaturi nekako 40° 0 in primerni prediha razdalji.
b.	) Če hočemo, da bi znašala šobnaodprti-na le 0’08 mm , potem zadostuje že mnogo nižja kislinina koncentracija zapredenje istega titra, namreč kopelj 180 gr. Ebs SOv + 350 gr. Nr2 SO4 v litru.
c.	) če pa volimo šobino odprtino celo le 0’05 mm., je za predenje istega titra kope-lina sestavina od 130 gr. H2 SOi -j- 350 gr. Na2 SCT v litru zadostno kislino vsebna.
Primer II:
a.) Pri preji 3 denijerskih nitij iz 0T mm. širokih šobinih odprtin, kjer uporabljamo kopelj sledeče sestavine kot najmanjšo koncentracijo: 100 gr. B2 SO4 -}- 200 gr. (NH4)2 SOi-j-
Din. 2.
+ 300 gr. Na-2 SOi v litru, se vrši perdenje gladko.v
b.	) Ce pa hočemo napresti isti titr iz 0’i2 mm. široke šobine odprtine, potem mora biti celokupna izoborna sila sa kakih 50% močnejša, in kopelj mora imeti na pr. sestavo: 150 gr. H2 SOr + 800 gr. (NH4)2 SCh + 300 gr. Na2 SOi v litru. Ker je kot znano postaviti nitotvorni učinek amonsulfata napiam žvepleni kislini kot 1:2, bi vodila tudi kopelj z najmanjšo koncentracijo : 200 gr. H2 SOr + + 200 gr. (NH 4)2 + 300 gr. N32 SO4 v litru, do istega cilja.
c.	) Hočtmo li spresti isti titer 3 donierov iz samo 0’08 mm. široke šobine odprtine, tedaj mora biti izoborna sila manjša kot pri a.) Kopelj z najmanjšo koncentracijo: 70 gr. H2 SOi + 140 gr. (NH4)2 SO4 + 800 gr. Na2 SO4 v litru vodi že brez zadržka k c.lju, ali pri smiselni nadomestitvi enega dela žveplene kisline z amonsulfatom 100 gr. B2 104 + 80 — — 100 gr. (NH4)2 SO4 + 300 gr. Na2 SO4 v litru ali50 gr. H2 bOr + 180 — 200 gr. (NHrja + + 300 gr. Na2 SO4 v litru.
Pri viskozah druge viskoznosti ali druge sestave ali druge dizperznosti stopnje ali pri
viskozah z dodatki kot glukoza ali razgrad-nina celuloze ali sulfidov, snefatov ali nadalj-nih množin fiksnih ali hlapnih alkalij ali sl. imamo samoobsebi umevno, za vsak poseben slučaj posebej odrediti kot izhodišče služeči koncentracijski minimum kopeli za odredjen Utr, odredjeno odvlečno hitrost, predilno razdaljo in eventuelno tudi temperaturo.
PATENTNI ZAHTEV:
Postopek za izdelovanje kvalitetnih nitij vsake jakosti iz ene in iste viskoze v kislih predilnih kopeijih, ki vsebujejo ob enem, za specijalne svrhe običajne dodatke soiij, kislin, glukoze, oxymaščokislin, mnogoatomnih alkola ali sličnega, in katerih potrebni kislinski koncentracijski minimum za odredjeno jako.-t niti za prejo in napr. 0’t mm. širokih šobnih odprtin, je znan, obstoječ v tem, da volimo pri, po absolutnem znesku sdmikajo-čem se prerezu šobnih lukenj, kopeljno vsebino kisline tem višje nad minimumom, ki smo ga našli pri 0’1 mm. promera šobne odprtine, čim večji je presek in tem manši, čim manjši je presek odprtine.