List 9. Gospodarske stvari. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. Gojenje lanu je v bližnji in daljni okolici morav-skega Schonberga zel6 močno razprosteno. Pa tudi ni čuda, kajti kdo bi gojenje lanu zanemarjal ondi, kjer je taka velika priložnost dana kaj dobro v denar spraviti ga. Da bi se zadostovalo potrebam vseh petih predilnic, ktere Schonberg obdajajo, moralo bi se lami gotovo še trikrat toliko pridelati kakor se dandanes pridela; al zavoljo pomanjkanja gnoja to ni mogoče. Res da mastni gnoj , kteri je ondi zelo v rabi, kakor na priliko iz kosti napravljeni „superfosfat" ali pa „zbolj-šani guano", lanu izvrstno služi; al ravno on je napravil iz večih kmetovalcev strastne, samim sebi škodljive gojitelje lami. Videvši, da je v prvem letu rži in po njej lanu kaj izvrstno teknil, mislili so mnogi, da bode to v eno mer tako šlo brez govejskega ali sploh živinskega gnoja. Al zel6 so se opekli, kajti že v drugem letu se ni hotel lan sponašati, v tretje pa že cel6 ne, akoravno so mu vselej, to je, vsako drugo leto, kaj dobro s „superfosfatomu podkurili. Ravno tako kakor se ni v stanu človek ob samem kruhu in vodi rediti in krepiti, prav tako se tudi lan ne more samo s fosforom in kalijem živiti, ampak treba mu je tudi druge hrane, ktera mu je v živinskem gnoji popolnoma dana. Ta skušnja je kmetovalce prisilila idilično gojenje opustiti, in se le zboljšanega starega poprijeti. Po legi zemlje razločujeta se namreč dva gnojilna načina; eden velja za hribovske, visoke lege, drugi za planjavske, nizke. V hribih, kjer je tako zvano „gozdno kmetijsko gospodar-stvo" doma, seje se navadno na no vino rež, se ve, da brez gnoja, in drugo leto lan zopet brez gnoja. V tretjem letu sledi oves. Ta kolobar se potem obdrži, dokler je zemlja zadosti gnojna; kadar odpove zemlja svojo prejšnjo rodovitost, potem se zopet večletni gozdni rabi podvrže. V planjavah se različno seje, tako, na primer, na dobro pognojeni svet rež, potem v drugem letu oves, in v tretjem še le lan. Za lanom se v četrtem letu, zopet dobro pognoji, in triletni kolobar tako z nova prične. Za druga žita, korenstvo, in deteljo je poseben kolobar odločen. V naj nizih legah se zopet drugače seje. V izgled naj služita tukaj dva šestletna kolobarja schonberske kmetijske in predivo izdelovalne šole. Vsak teh dveh kolobarjev obsega 67 vaganov, ali pa po naše 268/10 oralov. Prvi se glasi: 1. detelja, 2. pšenica, 3. grah, kterega obilo sejejo, fižola pa prav nič, 4. rež, 5. korenstvo in lan, 6. jaro žito. Koren-stvu se prav dobro pognoji. Drugi: 1. detelja, 2. raps, 3. rež, 4. grah, 5. rež, 6. jaro žito. Zgorej omenjeni 31etni kolobar, ki se glasi: 1. pognojena rež, 2. oves, 3. lan, je zel6 tisti, ki se pri nas sem ter tje nahaja, kipa nobene posneme ne zasluži; kajti očividno je, da pride lan v preveč izmolzen svet. Da se okoli Schonberga še vedno tako seje, temu ni vzrok dobro prepričanje, vampak le stara navada— železna srajca. Se en štiroleten kolobar naj omenim, kterega smo pri nekem, vrlo dobro vredjenem gospodarstvu našli, in ta je: 1. oves s podsejano deteljo; detelja ostane 2 leti, v prvem se kosi, v druzem služi merino-škim ovcem za pašo; v tretjem letu se detelja za rež pognoji in podorje, po rži sledi lan. Seme se tudi zel6 različno izbira. Med tem, ko po visocih legah na spočitek semena veliko drže, se za to v nižavah cel6 ne zmenijo. V hribih, na primer, sejejo holanško, ali pa rusko Rigajsko ali pa iz Pernav-a. V drugem letu jim je seme pridelek prvega leta, v tretjem ga puste, da si spočije, nekteri ga celo 2 leti v pokoji puste; na to ga potem tretjič in poslednjic vsejejo. V tem ko staro seme počiva, to je, med tretjim in četrtim, ali pa tretjim in petim letom, si poskrbč in nasejejo zopet izvirno seme. Drugi se ve, da premožni, hribovski posestniki so najbolj prevzetni na to, da sedem let staro seme sejejo; to je pa le bolj vraža. V nižavah sploh tako delajo, da v prvem letu izvirno seme sejejo, v drugem in tretjem pa lastni pridelek. V četrtem si zopet novo seme oskrbe. Setvi odločeni čas je od 26. maja (velikega travna) do 15. junija (rožnika); to velja za nizke kakor tudi za visoke lege. Zimski lan (ozimec, ozmec) je na Moravskem še čisto neznan. Prvo seme kranjskega zimskega lami bodem oskrbel še letos nekemu za lan zel6 vnetemu kmetovalcu. Po setvi puste, da doraste lan visokost štirih do petih palcev (colov); potem se opleve. Slanjanje je skora neznano delo, in to po pravici, kajti bližnje predilnice za izdelovanje tako tanjcega prediva, kakoršno se s slanjanjem pridela, niso namenjene. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. *) Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Ravnanje z lanom od ruvanja do gojenja. Ruvanje se ravna po dobroti ali plemenitosti prediva, ktero se hoče doseči. Ako se zahteva zelo plemenito, to je zelo tanjko volno, belo in vendar trdno pre-divo (ne gledč na dolgost, ktera sicer tudi v vrsto poglavitnih pogojev plemenitega prediva spada, pa večkrat pri vsi marljivosti kmetovalčevi izostane ali zarad suše ali druzih vzrokov), mora se lan izruvati, ko še ni dozorel, ampak brž ko začno stebla, peresca in glavice rumeneti, ali kar je isto, dva do tri tedne pred ruva-njem^zrelega lami. Se zeleni, nedozoreli lan da najplemenitej«e pre-divo, in, kakor nam je jako izveden učenik predivstva, rojen Belgičan, zagotovil, se ga dobi 2 do 3 funte več, kakor pa iz dozorelega, se ve da, ako je bil prav izdelan. Pri vsem tem, da se doseže tako lično predivo, se pa na denarni dobiček pozabiti ne sme, kajti ako kmetovalec še nedozoreli lan godi, izgubi seme, ktero, če ni dozorelo, le majhen dobiček s tem daje, da se posušene in zmlete glavice pokladajo živini. To je vprašanje, ktero še v Schonbergu, kjer je predivstvo gotovo na visoki stopinji, rešeno ni, kajti ako zdaj predilnice cent prediva, izdelanega iz dozorelega lami po 25 do 45 goldinarjev plačujejo, morale bi iz nedozorelega pridelano saj tako drago plačevati, da bi bilo izgubljeno seme, kakih 6 vaganov od orala, po 8 do 10 goldinarjev plačano. Izdelovanje prediva iz nedozorelega lami je sicer ravno tako prosto, kakor iz dozorelega, da! še lože je. Kakor hitro kmetovalec spozna, da je njegov lan po zgorej omenjenih znamenjih pripraven za poruvanje, naj to tudi precej prične, pa vendar tako, da se od dežja ali vetra poležena stebla ločijo (sortirajo) od še lepih stoječih. Sortiranje je jako potrebno delo, ker položena stebla se veliko popred dogodijo kakor pa stoječa. Tisti, kdor oboja skupaj godi, mora na vsak način škodo trpeti, kajti ako zadostljivost gojenja po poleže-nih steblih sodi, imajo ta lahko zadosti, v tem ko ne-položenim še veliko manjka; ako pa sodi nasprotno po nepoloženih, potem imajo položena v tistem času, ko imajo nasprotna že zadosti, ne le zadosti ampak preveč, *) Iz »Naznanil kmet. družbe kranjske". ker jamejo gnjiti. In škoda mora cel6 dvojna biti, kjer nezadosti gojena stebla ne dajo vsega lika od sebe, preveč godna dajo sicer ves lik, al brez trdnosti. Predivo, narejeno iz preveč godnega lami, se bliža v trdnosti pajčevini. Pri ruvanji samem puste delalci že izruta stebla v rahlih vrstah za seboj na tleh ležati, da se nekoliko osuše; to se mora pa v redu delati, ne da bi se glavni konci s koreninastimi mešali. Ko je že vsa njiva poruvana, gredo delalci zopet na tisti konec nazaj, kjer so ruvanje pričeli, in začn6 lan v majhne snopičke vezati. Snopiči pa niso navadni, kajti vežejo se drugače, tako-le: Za vsak snopič si napravi delalec ali pa delalka navadno vez iz najdaljših stebel. To vez položi na tla, in nanjo polaga potem v podobi križa, eno pest stebel za drugo, pa zmiraj tako, da glavice pridejo k glavicam, koreninice pa k koreninicam. Sest do osem dobrih pesti zadostuje za en snopič, kteri se potem z vezjo zveze. Snopič od zgorej pogledan ima torej v pričetku tako-le podobo: Podoba 1. Kedar je snopič zvezan, potem se po konci postavi, tako, da pridejo koreninice kviško, toraj tako-le: Podoba 2. Drugi dan popoldne, in če je vreme gorko, še pred, so stebla za riflanje že zadosti ovenela, in čas je, da se snopiči razvežejo in glavice na grebenu odtržejo. Iz že oriflanih stebel se zopet snopiči napravijo, in sicer prav prosti, samo na to grč paziti, da pridejo zopet pravi konci skupaj. Debelost takih snopičev je 4 do 5 palcev, ali pa, kar je vse eno, snopič ne sme biti tako debel, da bi ga delalec ne mogel čez sredo s pedmi objeti. Tako pridobljeni snopiči so že popolnoma na godil-nico pripravljeni. Popis gojenja samega pride v oddelku „gojenje" na vrsto. Ono se bode delilo: 1. v rosno, 2. v mrzlovodno, 3. v blatno in 4, v soparno. List 10. — 78 — Kedar pridemo na pripravljanje že dozorelega lanu ®a goditev, treba je na marsikaj paziti. Tudi tukaj je iz ravno tistih vzrokov, kteri so za zeleni lan veljali, sortiranje stebel potrebno. Ruje se popolnoma tako kakor zeleni, to je, poruvani se pusti toliko časa v lepo vredjenih vrstah na tleh ležati, dokler ni vsa njiva po-ruvana. Med tem časom se stebla nekoliko osuše, da ¦liiso več tako vlačna. Kedar je ruvanje pri koncu, potem se prično na ravno tistem koncu, kjer se je ruvanje pričelo, dolge kapelice postavljati. Kapelice niso nič druzega kakor na poseben način napravljene kope, v kterih se ima lan posušiti. Tri osebe se potrebujejo za postavljanje: ena postavlja, drugi dve donašate stebla ter jih pest za pestjo prvi podajate. Postavljanje samo dobro popisati ni mogoče, ako-ravno je tako prosto, da ga vsak zadene, ako se mu le enkrat djansko pokaže. To pripuščam torej djanskemu pokazku; isto bom moral tudi z mnogimi druzimi deli storiti, da niti časa niti papirja zastonj ne tratim. Opu-stivši torej popisovanje pristavim le podobo že dovršene kapelice, ktera sme en seženj in še Čez dolga biti. Podoba 3.. Tako postavljene kapelice ostanejo pri miru, dokler ni zunanja stran osušena. Ko je zunanja stran suha, potem še le se napravi iz ene dolge kapelice več posa-mesnih kratkih ali okroglih. Ako je človek tega dela vajen, gre to kaj hitro od rok; saj ni skora na nič drugega paziti kakor na to, da še sirova stran dolgih kapelic postane notranja, v okroglih pa zunanja. Podoba okrogle kapelice je pa blizo taka: Podoba 4. ' (Dalje prihodnjič.) ----- 86----- Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. Ravnanje z lanom od ruvanja do gojenja. (Dalje.) Korist kapelic je, da se lan hitro in enakomerno posuši, kajti prvič so rahlo sestavljene, tako, da jih zrak lahko skozi in skozi prešine; drugič jim dež škodvati ne more; čeravno tudi dežuje, se voda hitro odteka. Splesneti ali pa cel6 segnjiti tako spravljeni lan nikakor ne more. V malo dneh je popolnoma in za goditev dober. Samo eno delo pride še pred gojenjem, namreč to, da se odstranijo glavice. Da bi se zato, da bi suhemu lanu glavice odstranil, rabil greben, to je, riflaJ, bilo bi kaj nespametno, posebno ako se to na starem domačem grebenu s štirovoglatimi ostmi vrši. Greben, in sicer prav osnovani greben, je le tam na mestu, kjer se hoče že po omenjenem načinu zeleni lan goditi. Ce je lan suh, odpade pri riflanji, sme se reči, 5 od sto stebel s tem, da se mnogo njih potrže. Potrganih koncev se dobi že pri belgiškem najboljše narejenim grebenu vedno dva velika kupca, in to je prava zguba, kaj pa še-le, ako se z domačim dela? Ker belgiški greben za riflanje zelenih stebel izvrstno služi , in tudi za suhi lan delo veliko boljše opravlja kakor navadni, treba je, da ga živo priporočam in to tem bolj, ker je preprosto narejen, tedaj ni drag! Vsak količkaj ročen kovač ga lehko naredi; klop, na kteri je pritrjen, je pa stvar manjše važnosti. Mislim, da bode sledeča mala podobica izvirnega belgi-škega grebena, z dotičnimi merami in malo opazkami v razjasnilo zadostila. Poglejte ga! Podoba 5. Osti ali zobov ima 37, kteri so na železni, poldrug palec široki, četrt palca^debeli, in 25 palcev dolgi špangi dobro prikovani. Spanga sama je na obeh konceh z dvema močnima vitoma na klop zavitana. Osti so v špangi prav enakomerno razdeljene, tako, da po 2 liniji pride ena od druge. Na spodnjem koncu je ena ost dober četrt palca (cola) debela, proti vrhu so zmirom tanjše, pa vendar ne tako silno, da bi postale popolnoma bodeče, ampak pustijo se tam paste. Dolgost cele klopi, na kteri 2 osebi sedite, da naenkrat riflate, znaša 60 palcev. Kakor že rečeno, se ni za odstranitev glavic suhega lami grebena posluževati, ampak dosti boljšega orodja, ki se zove belgiški bet. Belgiški bet je kaj prosto, al izvrstno orodje. On obstoji iz poldrug palec debelega, 12 palcev dolgega in 6 palcev širokega, iz trdega lesa narejenega plošička. Ta ima v sredi luknjo za ročnik. Bčt je take podobe: Podoba 6. Ročnik mora biti iz vlačnega lesa narejen, 3 čevlje dolg, in kar se da dobro utrjen. Iz plošička ne sme celo nič ven moleti, da ne dela veliko nerednosti v delu. Takih betov je treba več imeti, ker ravno tako služijo kakor cepci pri mlačvi. Vzamejo se namreč snopi, kteri so se na polji iz suhega lami naredili, s slamo povezali in na skedenj izvozili, ter se slamnate vezi prosti v redne, rahle, kake 3 palce debele nasade razgrnejo ravno tako, kakor se to pri žitu dela. Ko je nasad položen, potem se pričnejo z bčti glavice tolči. Da se stebla v nered ne spravijo, treba jih je z levo nogo na koreninčnih konceh na tla tiščati. Kader se tolčejo, gre na to paziti, da se ročnik trdno v roki ne drži, če ne pade plošiček s polno ploho na tla, am^ pak z robmi, kteri stebla lahko prebijejo. Tudi, či plošiček na robce pada, se ročnik kaj rad odlomi, naj je še tako trden. Ročnik mora toraj , kedar se ima udariti, v roki plavati, kar vsak lahko zadene, ako se mu enkrat delo pokaže, in ako se tega potem pridno vadi. S tacimi bčti gre delo kaj hitro, snažno, in dobro spod rok, veliko hitreje kakor na grebenu. Poglavitna reč je pa še to, da lan čisto nobene škode ne trpi, ker ni mogoče, da bi se stebla potrgala ali pa seme poškodovalo. Ko je nasad na obeh platčh otolčen, potem ga je treba obrniti, ter se zopet 3 po 4 palce debeli, lepo vredjeni šopki vezati pričnejo. Za vezilo služijo dolga stebla, ne pa slama, ker tako zvezani ostanejo šopki tudi med gojenjem. Več takih šopkov, do 10, se potem s slamo v en veči snop zveze, to pa samo zavoljo ložega prevažvanja iz skednja do godilnice, v godilnico slama ne sme priti. (Dalje prihodnjič.) List 12. Gospodarske stvari. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Gojenje. Goditi lan je mogoče, kakor smo rekli, po štirih načinih. Prvih teh štirih potov je: 1. Bosno gojenje. To gojenje moralo bi se zavoljo velikih pomanjkljivosti in neizrečene prvotnosti popolnoma zavreči. Ne le popisa, temuč tudi še omembe ni vredno. Dovoljeno mi bode zatega del, da popisovanje njegovo popolnoma opustim (saj je že tako predobro znano!) in le pomanjkljivosti njegove omenim. To pa storim z nado, da se bodo, saj že nekoliko umni, kmetovalci prepričati dali, da v veliko lastno škodo delajo. Lastna škoda bi pa morala, po moji misli, vsacega toliko spodbosti, da se stari, dobro robo le kvarljivi šegi odpove, in po boljši seže. Kedar vidim lan ali pa konoplje za go-ditev po senožetih razgrnjen, vselej si mislim moža, kteri svoj denar tujemu, neznanemu človeku posodi. Mogoče je, da mu res ves denar povrne z obrestmi vred; ali ravno tako je pa tudi mogoče, da ni ne moža ne denarja več blizo. Taka se godi pri gojenji na rosi; znana reč je, da ima kmetovalec vse bolj v rokah kakor pa vreme, ktero se od danes do jutri prav po božji volji spreminja. Mogoče je zavoljo tega, da se lan na rosi dobro, nikakor pa prav dobro ne dogodi. Savno tako je pa tudi mogoče, da se lan le slabo, ali pa cel6 nič ne godi. V tacih letih, ko na jesen pogo-stoma dež po lepem vremenu sledi, se je dobre goditve nadjati, ako ne dežuje, ne gre gojenje spod rok, če pa dežuje preveč, potem je najprej mogoče, da gr6 vsa goditev pod zlo. Okoli Schonberga ravno letos vsi sta-rokopitneži, kterih se najde, žalibog! še vedno preveč, tožijo, da se jim noče nič goditi zavoljo prevelike suše. Pred dvema letoma jim je pa nasprotno začel gnjiti, in proti koncu ga jim je še zamedlo. S takimi negotovostmi je toraj rosna goditev sklenjena! Zgorej sem rekel, da se lan na rosi nikdar prav dobro dogoditi ne more; to je v pravem pomenu besede še bolj pa v denarnem obziru veljavno, kajti razloček med dobroto in množino na rosi ali pa v vodi dogoje-nega prediva je kaj velik, plačuje se pa le množina in dobrota. Na rosi gojeni lan dd, kakor skušnja izvedene kmetovalce uči, vedno manj praznega prediva, kakor pa v vodi gojen. Tako nam je zagotovil nek izobražen kmetovalec in posestnik izgledno vredjenega gospodarstva, kteri vsako leto do 100 centov suhega lami pridela, da je po večkratni skušnji izvedel, da isti lan, v vodi gojen, d& 50 do 70 odstotkov praznega prediva, na rosi gojen pa le 35, k večemu 45. Pa ne le manj, ampak tudi slabeje predivo daje rosno gojenje memo vodnega. Da je to res, lahko se dokaže iz ravno navedenih številk. Kaj druzega nek je vzrok, da se iz rosne goditve manj prediva dobi kakor po vodni go-ditvi, kakor to, da je prvo manj trdno in da gre zavoljo tega pri izdelovanji toliko več v pezdir. Močnost, eden najpoglavitnejših pogojev, se torej pogreša; temu se pa še pridruži pomanjkljivost lepe bele barve, in volnosti, in to zopet veljavo precej zniža. To je posebno važno vedeti kmetovalcu, ako predivo za prodaj v fabrike izdeluje, kajti ako proda v vodi gojeno po 40 goldinarjev cent, bo dobil, akoravno je lan tisti, pa na rosi gojen, komaj 25 do 30 gold. za cent. Ako bi pa tudi kmetovalec le za lastno potrebo predivo izdeloval, in ne za kupčijo, vendar le je na škodi, ker namesti, da bi dobil dosti izvrstnega prediva, dobi ga le malo in slabejšega. Pozabiti se tudi ne sme, da rosno gojenje pri obilem pridelku ni lahko mogoče, ker za razgrinjanje je treba veliko prostora, kteri bi za pašo gotovo več vrgel. — Pa tudi daljno izdelovanje se d& težko prav na pravi čas vrediti, ker se ne v6 za gotovo, kedaj da bo lan dogojen. Mogoče je, da pride to ravno v tak čas, v kterem se druga dela opravljajo. — Večkrat pa tudi denarnih zadev ni prezreti, kajti mnogokrat je kmetovalec prisiljen brž ko mogoče denarja dobiti, bodi si za davke, bodi-si za druge dolgove. Iz žita in druzih pridelkov si sicer tudi lahko denarja pridobi; al to so pridelki, kterih cena pozneje lahko poskoči; to pa prodajalcu zgubo dela. Predivo pa ima skoraj redno enako ceno. Z rosno go-ditvijo je pa v tem obziru kmetovalcu kaj malo vstre-ženo, kajti dolgo čaaa je prisiljen čakati, in vrh tega je še celo gojenje tako negotovo, da že sam sebi ni v stanu obljubiti, kedaj da predivo do denarja pride. Drug kmetovalec, ki tudi denarja potrebuje, pa lan v vodi godi, si pa po vodni gorkoti in druzih okolnostih precej lahko na tanko preračuni, koliko časa da njegov lan za gojenje in dalnje izdelovanje potrebuje. Po danih okoliščinah si lahko goditev tako vredi, da ravno o pravem času do denarja pride. Kakor sem skušal vse slabosti r6snega gojenja našteti, ravno tako rad bi njega dobrote naštel; ali žalibog! da mi ni ne ena sama znana. In pa vendar — bode kdo rekel — sem si s tem na boljšem, ako na rosi godim, da mi ni treba za vodno gojenje potrebne jame kopati, in vode napeljavati, kajti to me precej denarja stane! Temu ugovoru bodi ta odgovor: Zato ----- 94 ----- so pa prednosti vodnega gojenja tako velike, da so v stanu stroške, osnovalnega stanja itd. že v prvem letu povrniti. V prihodnjih letih so pa prednosti njegove čist dobiček. Vrh tega, da se osnovanje godilnih jam ali godilnie, ktere bom kmalu natančno popisal, tako hitro splačal, je še mogoče, da si vsak po svoji premožnosti jamo naredi. Revež, ki denarja nima, si jo lahko za 20 goldinarjev oskrbi, bogatina lahko tudi 100 goldinarjev stane, in vendar se boste v dobroti le malo razločni. Toliko naj bode povedano o rosnem gojenji, o kte-rem si v resnici ničesar druzega želeti ne moremo, kakor to, da prav kmalu iz dežele zgine. Da bode vodno gojenje tudi pri nas nasprotnike našlo, tega sem prepričan; razlogi bodo pa gotovo puhli. Eden bo rekel, da ni navada, lan tako goditi; drug bo še celo kar naravnost trdil, da to ne more za našo deželo dobro biti, — tako so sploh starokopitneži vajeni govoriti, kteri imajo le dosti besed, pa malo ali celo nič prevdarka. Takih in enakih govorov pa umen in prevdaren gospodar gotovo poslušal ne bode, ravno tako, kakor jih okoli moravskega Schonberga nihče ne posluša, kjer se še dandanes vkljub že 301etnega truda za povzdigo predivstva, zraven občne pohvale vrednih goditeljev vodnega gojenja, še vedno častitelji rosnega nahajajo. (Dal. prih.) List 13. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) 2. Gojenje v mrzli vodi. To gojenje se v kemičnem obziru od rosnega le v tem razločuje, da pri prvem žlezec, kteri likovna lakna med seboj in z lesom veže, bolj strohni, pri vodnem gojenji ne strohni, ampak popolnoma segnjije. Vspehi se pa, kakor smo že videli, bistveno razločujejo; v tem pa razun kemičnega procesa gre hvala tudi pravemu obravnavanju. Pravo obravnavanje naj v sledečem priobčim: Za vodno gojenje je, kakor že im6 kaže, pred vsem voda potrebna. Voda je zelo vsaka dobra, samo da ni pretrda in ne premrzla. Po takem je dobra voda iz daleč izvira-jočih rek, potokov in studencev, voda iz jezer, ba-jerjev itd. Kar se gorkote gojilne vode tiče, je ne sme manj biti kakor 10 stopinj R.; čem gorkejša, tem boljša. Ako je mrzlejša znabiti zavoljo bližnjega izvirka, potem jo je treba pred rabo v nalašč narejenih širokih in plitvih bajerjih solnčnim žarkom razpostaviti, da jo segrejejo. Pretrda ali sploh trda voda, kakor so, na primer, voda iz vodnjakov (štirn), ni za rabo, naj bi tudi še tako gorka bila. Na to, da je voda presna, bistra in čista, ni celo nič gledati, kajti še celo želeti je, da ni presna in čista, ampak nekoliko stala in kalna. Naj tudi od pre-stalosti že nekoliko smrdi, nič ne d6, še boljša je, ker se lan v njej hitreje dogodi. Ce toraj posestnik ima pripravno vodo, potem je treba skrbeti za osnovo godilnice, ktera je tam na mestu, kjer se voda lahko napelje in odpelje. Velikost godilnic in njih število odvisi od množine lanu, kteri se ima goditi. Godilnice same so štirivoglate jame; dolgost in širokost se ravnd po množini lanu, globočina pa mora vedno enaka biti, to je, 4 čevlje do 4 in pol. Poglavitni pogoj dobre godilnice je pa to, da drži vodo. Tudi lahko do čistega se mora voda izpustiti dati, in ravno tako zopet naliti. Ako je svet, kjer se ima go-dilnica osnovati, tak, da ne spušča vode skozi se, kakor ------102 ----- je, na primer, ilovnati svet, potem je mogoče najboljši kup delo izpeljati. Pri takih okoliščinah, ako se na lepoto ne gleda, ni treba druzega kakor stene z vrbjern ali družim lesom zaplesti, da se zemlja ne more v vodo posipati in tako nesnago delati. Tako narejen koš pa mora biti trden , kar se posebno s tem doseže , da se debeli koli ali rebri zabijejo. Tla se morajo z deskami, najboljši kup so mužlerji, pokriti, sicer se po hoji blato dela. Vrh tega ne sme lan nikdar na prosto zemljo priti, sicer gnjije. Da se deske ne vzdignejo, kakor se voda napelje, treba je 3 do 4 palce v čvetirji debele tramiče podložiti, 2 do 3 čevlje saksebi na tramiče se potem deske pribijejo. Da se pa deske s tramiči vred ne vzdignejo, je treba, da vsak tramič na obeh konceh saj 5 palcev pod košem seže v steno. To je najprostejša, torej tudi najcenejša godilnica. Že draža in lepša se naredi, ako se tudi stene, namesti s košem, z deskami obdajo, ali če se vsa obzida, to je gotovo še najboljše. Tako je mogoče delati na svetu, kteri vodo drži, ako pa svet vodo spušča, treba je utrditi ga. To se najboljše doseže s tem, da se vsa jama obzida, tla s kamenenim tlakom pomostijo, in vse skrbno s cementom omeče. Tlak pri taci h godilnicah še z deskami pokriti, je nepotrebno delo. Ko je godilnica dovršena, potem nastane vprašanje, kako lan v njo zložiti? Da je lan zrel ali pa zelen, to nima na zlaganje celo nič vpliva, kajti zloži se, kar stanje šopkov in njihove gostosti tiče, vse enako. Vendar nastane lahko v tem razloček ta, da se ne postavljajo snopiči naravnost v jamo, ampak v neke štirivo-glate, iz tramicev in remeljnov zbite in v jamo položene plave, ali pa, kakor je godilnica Schonberške kmetijske- in predivo izdelovalne šole napravljena, v velike kadi, ktere tudi druga stric druge v jami stojč. Pri dobro osnovanih godilnicah, je pa uno kakor to nepotrebno. Kaj dobro služijo plavi, ako bi kdo hotel lan v kakem jezeru, bajerji, ali pa še celo v kaki počasi tekoči reki goditi, to se tudi sem ter tje najde. Kadi so kaj dobre v krajeh, kjer zelo manjka vode, kajti z njih pomočjo se lahko zraven najmanjšega studenca še lahko godi, ako se na suho postavijo, z lanom nabašejo in potem počasi z vodo napolnijo. Plavi, kakoršne smo blizo Schonberga videli, so bili tako veliki, da so šli trije v eno 42 čevljev dolgo in 14 čevljev široko jamo. Da se plavi med gojenjem ne vzdignejo, jih je treba ali dobro obložiti, kar se zgodi, ako se na nabasan lan deske položijo, na te pa kamenje, ali pa se morajo na tla ali v stene zabite količe privezati. Naj so proste godilnice ali pa s plavi in kadmi, vedno velja o skladanji lami sledeče: Ako se ima zelen lan goditi, vzamejo se šopki, ka-koršni so se po riflanji naredili, ter se začn6 na eni strani ali pa na enem koncu jame s koreninami v zrak ali pa narobe, kar se d& tesno eden do druzega postavljati. Raz vezati se ne smejo. Ravno tako se ravna s suhim lanom, tudi tukaj se snopiči, potem ko se je velik s slamo prevezani snop razvezal, in slama proč vrgla, stoje kar je le mogoče tesno v jamo, plav ali kad stlačijo, dokler ni ves prostor poln. Ko je enkrat vse zapolnjeno, potem se površje lanu s slamo pokrije, na ktero se potem desak in kamenja naloži. Ako je lan kratek, smete se tudi dve legi druga vrh druge napraviti. Prva spodnja stoji na korenikah, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. Kadi se tudi tako polnijo, da se prostor ne zametuje, tedaj se vrh prve stoječe lege še druga in tretja ležeča napravi. Podobica kaže kad z dodanimi merami, v kteri so vse tri lege naznanjene. Podoba 7. Da se kadi z vodo napolnijo, ima vsaka na dnu eno veliko luknjo. Deske in kamenje je treba djati tudi vrh slame, kakor pri plavih. Pri polnjenji godilnic treba je dobro paziti, da se v eno godilnico vedno enak lan deva, kajti ako bi se hotelo v eni in isti, na primer zelen in suh lan ob enem goditi, bilo bi to jako napačno, zelen lan je dosti poprej zadosti godan kakor pa suh. Že godan lan pobrati, pa je treba vodo iz godilnice izpustiti; med tem časom pa, ko vode v jami ni, ostali lahko segnjije, a to je jako škodljivo. To velja tudi od položenega lami, kteri se tudi, kakor smo že slišali, veliko popred dogodi kakor pa drugi. Kedar je godilnica popolnoma natlačena, potem se še le voda v njo spušča, tako dolgo, da kakih 6 palcev čez lan stoji. Ako voda upade, je je treba zopet toliko napeljati, da doseže poprejšnjo visokost. Da bi voda vedno dotekala, ni dobro, ker potem se voda le hladi. Malo dni potem, ko se je godilnica z vodo napolnila, prične se voda rumeniti in peniti, to je najboljše znamenje, da se je kemična krojitev že pričela. To znamenje se potem od dne do dne bolj razvija, v malo dneh se zasliši tudi neko barklanje, in voda prične neprijetno dišati. (Dal. prih.) ----- 110 ---- Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. 2. Gojenje v mrzli vodi. (Dalje.) Kedaj je lan zadosti godan, to je, v koliko dneh, to se ne more prav zanesljivo naprej povedati, kajti to je odvisno od vodne toplote. Ce je vreme toplo, toraj tudi voda, je mogoče, da je lan v osmih dneh, in lahko še popred, popolnoma godan. Ako Je pa voda hladna, tudi 10 do 14 dni lahko preteče. Čeravno se ne more naravnost povedati, ta in ta dan bo gojenja zadosti, to nič ne de, saj poglavitna reč pri vodnem gojenji je le „poznati zadosti godan lan", naj si bode to, kakor hoče; od tega le je odvisna dobrota prihodnjega prediva. Se ve da je moral biti lan brez pre-greška. Prehitro iz godilnice pobrani lan se slabo tare, kar je vzrok, da odpade pri sledečem otrepanji z lesom tudi dosti lika, ker se ga še preveč drži. (Otrepanje je delo, kterega večina naših kmetovalcev ne pozna, kaj več o tem sledi na svojem mestu.) Prepozno iz godilnice pobrani lan pa že gnjiloba prevzame, in to je krivo, da vso trdnost zgubi. Iz tega se razvidi, da je silo važno to, da se spozna ravno zadostno godan lan; zato bode gotovo prav, da na tanko povemo, kako se ima o tem skušnja vršiti. Ako je prav gorko vreme, je dobro, da se gre že četrti ali peti dan k godilnici po skušnjo, to je, ena pest stebel sevven potegne in opazuje, kako so se stebla spremenila. Ce se loči lik, kteri se ima od vrha proti koreniki izmed posamesnega stebla potegniti, nerad, in ne ves naenkrat v podobi traka, ampak le v posames-nih debelejših nitih; potem je gotovo, da lanu še dosti manjka. Taka skušnja se mora pa na več steblih ponoviti, na debelih kakor tudi na drobnih (debela so nekoliko pred godna). Čez dva ali tri dni je treba zopet poskusiti. Ako se lik že rajše in tudi bolj skupno tra-kasto loči, je to že boljše znamenje, izdatno pa le še ni. Da se še bolje prepričamo, pri čem daje, treba je poskušati slečeno steblo zlomiti. Če se ne di zlomiti, ampak le nagniti, sme se zopet reči: „lan nima še zadosti". Se le takrat, kedar se lik kaj rad in ves naenkrat v podobi traka od stebla loči, steblo ob skušnji prelomi in kaj rado in z glasnim pokom odpade tako, da se ga ne ena nitka ne drži, takrat še le se sme reči: „ian ima zadosti, ven ž njim". Ta zadnja skušnja pa se mora izvršiti na debelih in drobnih steblih enako. Tudi ne zadostuje to, da se le ena pest stebel skušnji podvrže, ampak potegniti se morata cela dva šopka ven, to je eden iz srede in drugi od kraja. Ako so znamenja na obeh skozi in skozi enaka, potem je čas, vodo koj izpustiti, in lan daljnemu obdelovanju podvreči. Za posebno dobro znamenje dognanega gojenja je prejšnji učenik predivstva v Schonbergu imel to, ako je na krivih steblih zapazil, da se je lik sam po sebi od krivega lesa ločil, tako steblo je loku na goslih podobno. Prvo delo po dovršenem gojenji je to, da se snopiči na lahko, tako, da se ne razvežejo, na breg spravijo in tukaj v stoječe kope samo zajtoliko časa postavijo, da se voda nekoliko odcedi. Že čez kake tri ure ali pa še poprej, se smejo začeti majhne okrogle kapelice delati (vsak šopek dk eno kapelico). V majhnih kapelicah se ima lan posušiti; da se pa to lahko zgodi, mora biti prostor, na kterem so kapelice postavljene, zračen in sence prost. Iz mokrih, zelo polzlih stebel kapelice napravljati in postavljati, zdi se na prvi hip, da ni mogoče, a vendar gre. Vzame se namreč snopeč in se nese na ono mesto, kjer ima prihodnja kapelica stati. Tu se na tla polože in vez skoro do vrha povleče. Ko je to storjeno, potem ni treba druzega, kakor vrh z levo roko nekoliko v znak vzdigniti in trdno držati, z desnico pa blizo polovico šopka, kar je mogoče, proti desni nogi po tleh razširiti. Na to se prime vrh z desno roko, in z levo se druga polovica šopka, kar se dd, proti levi nogi razširi. Ako se konečno vrh vzdigne, stoji že dovršena kapelica. V tako postavljenih kapelicah ostane lan varen, dež mu ne more škoditi. Kedar je vnanja stran suha, je tudi čas kapelice obrniti tako, da pride notranja stran v novi za vnanjo. Kedar je lan dobro godan, se lahko koj, ko je suh, pod streho spravi; ako je še premalo suh, se lahko za nekoliko dni po trati razgrne, kjer se gotovo popravi. Belgijanci razgrnejo vsak lan, naj je še tako dobro goden, po trati, da se nekoliko obeli. To delo zovejo „drugo beljavo", ktero se pa pri vsakem lanu skoro ne da izvršiti, akoravno je res koristno. Godni in dobro posušeni lan je po takem za daljno izdelovanje pripravljen. Predno pa na daljno obravnavo prestopim, moram, kakor sem obljubil, še blatno in soparno gojenje razjasniti. To bi koj zdaj storil, ako bi se mi ne zdelo bolje, da še pred tem omenim Do-narthovo*) „hitro gojenje", in pa dva mrčesa lanu, kedar se godi, zelo škodljiva. Ako se še pred pravim vodnim gojenjem lan kakih 6, 8 do 14 dni rosnemu gojenju podvrže in potem še le v godilnico zloži, je dosti pred godan kakor pa brez tega majhnega predgojenja. Tudi to je pri Belgijancih v rabi pod imenom „predgojenja". Predgojenje ni ravno slabo, posebno tistemu utegne koristiti, kdor ima zelo dosti lami goditi. Med tem, ko so godilnice z lanom napolnjene, se že lahko lan za prihodnjo goditev na 2) France Donarth je najbolj sloveči goditelj predivstva schonberške okolice. Od njega smo se kaj dosti naučili, on si je tudi semena kranjskega lami naročil. Pis. — 111 — rosi nekoliko predgodi, to stori, da se potem toliko br-žeje popolnoma dogodi. To pa še ni pravo brzo- ali hitro gojenje Donarthovo, kajti to se drugače vrši, in sicer tako-le: Lanu se odloči 6 do 8 dni rosnega predgojenja; potem še le se v godilnico zloži in z vodo zalije. Voda se pa le eno samo noč na njem pusti; koj drugi dan je treba jo zopet popolnoma^ odstraniti. Ko se je voda odtekla, potem ni z mokrim lanom nika-košnega druzega dela, kakor to, da ga pri miru pustimo in čakamo, da se do 18, k večemu do 25 stopinj R. segreje. Kakor hitro je pa gorkota omenjeno stopinjo dosegla, je treba koj vodo zopet napeljati. Ako bi se pustilo, da bi gorkota še bolj narastla, bi lahko veliko škodo imeli, zatega del je treba gorkomer skrbno rabiti. V 8, k večemu 9 dneh je tako obravnani lan popolnoma goddn. O omenjenih dveh m r če si h, ktera oba lahko lanu med gojenjem s tem škodujeta, da večim steblom 3 do 4 palce pod vrhom lik okoli in okoli zližeta, tako da se vrh pri izdelovanji odlomi in odpade, naj sledeče poročam. Prvi je repati črv, trotu podobne gnojne muhe (latinski se zove „musca vomitoria"), ktera v poletnem času posebno rada po straniščih (sekretih) glasno brenčč leta. Od časa do časa mirno v zraku ravno nad luknjo postoji, pa le za trenutek, kajti komaj je malo postala, zopet z veliko hitrostjo odleti, in ravno tako hitro pride tudi nazaj na tisto mesto. Pri vsaki kratki postaji izpusti eno jajčice v gnoj, od tega tudi njeno ime „za-pljunkarica". Iz teh jajčic se izvalijo potem dobroznani oni repati črvi, ktere otroci zavoljo njihove podobe „mlade podganice" imenujejo. Pa ne samo na gnoj spušča ta muha svoja jajčica, ampak na vsako smrdljivo, prestalo vodo, kakoršna se tudi v godilnicah nahaja. V godilnicah pa ne dosežejo črvi nikdar tiste velikosti kakor v gnojnici; vzrok temu je to, da nimajo take tečne hrane kakor tam. Veči, kakor dodana podobica kaže, ne i zraste nikdar. Ako se taki črvi v godilnici zapazijo, kar se posebno lahko zgodi, ako po večkratni kratki ali močni plohi solnce hudo pripeka, jih je treba koj pregnati. To se lahko zgodi, kajti druzega ni treba kakor nekoliko stare vode izpustiti in frišne napeljati. Drugi mrčes, enako škodljiv, je občno znani zagorelo rdeči celo majhni črviček. Posamesni bi ne mogli zapazljive škode storiti; ali ker se jih toliko naseli, da je voda na tacih mestih, kjer se v kupcih drže, krvi podobna, je škoda lahko velika. V lepo izdelanih in čedno držanih godilnicah se ne morejo naseliti, kjer jim na dnu blata manjka. Zapazijo se ti škodljivci v ravno tistih vremenskih okolnostih kakor gori omenjeni, tudi prežen6 se enako. (Dal. prih.) List 15. Gospodarske stvari. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) 3. Blatno gojenje. Na Hanovranskem je ta godilni način posebno navaden, pa tudi v Belgiji se neki nahaja. Djanstveno izpeljanega blatnega gojenja v m. Schonbergu nismo videli, vendar hočem omeniti, kar sem o tem po našem učeniku predivstva pozvedel. Pred vsem je treba za to gojenje tega, da ima voda na dnu dosti blata. Take vode so, na primer, vode bajerjev, počasi tekoči potoki in reke, posebno, tako skozi mesta ali pa vasi tečejo, kjer jim je zadosti priložnosti dano, si dosti blata narediti. Ako gospodar hoče s potočno yodo goditi, treba je, da si tikoma vode bajer napravi. V tega se pusti voda prav počasi teči, da zastalega blata seboj ne pobere. Kadar je zadosti blata nabranega, potem se zaprete obe zapornici, to je, tista, skozi ktero voda priteka, kakor tudi tista, skoz ktero se voda odteka. Vodo mora saj 2 čevlja visoko nad blatom stati. V tako zaprto vodo se postavijo 3 do 4 moški (po bajerjevi širokosti) v vrsto, da snopiče vlagajo. Vlagajo pa snopiče tako-le: Na prvo se polož6 čez celo širokost bajerja 3 lege tako*le ležečih snopičev eden vrh druzega. Podoba 8. Na že položene 3 lege se polože zopet 3|na prvih ležeče pa tako-le: Podoba 9. Ko so zadnje 3 sloneče postavljene, potem vzame vsak delavec široko in globoko lopato, ter prične blato izpod sebe zajemati in na položeni dve legi tako dolgo metati, da postanete kaka 2 palca na debelo okoli in okoli in na vrhu zablatane. Na kratko rečeno: kolikor lami Jdpi iz vode, toliko ga je treba zablatati. Že zablatanima dvema legama se potem po dve in dve sloneči legi pristavite, in kakor prva, z blatom omečete. To se ponavlja, dokler ni bajer poln. Tako gojeni lan je neki v 6, k večemu v 7 dneh popolnoma godan. Na to se snopič za snopičem od kupa jemlje, v vodi dobro splahne, in v okrogle kapelice postavi, prav tako, kakor smo pri navadnem mrzlo vodenem gojenji videli. Korist tega gojenja je razun hitrega gojenja neki tudi ta, da dobi lakno kaj lepo barvo, in je mehko in volno. To so res dobre lastnosti; al pozabiti se ne sme, da je omenjenim rdečim črvičkom, kterim dom je blato, najlepša priložnost dana lanu škoditi; kajti blato ga obdaje tikoma od zgorej in le malo prostora je pod njim zopet. (Lan plava namreč v vodi tako, da ne leži na blatu; blato, ki bi ga imelo pokrivati, se skoro vse iz vode vidi.) Ako bi se hotelo kar naravnost v počasi tekoči vodi goditi, bi tudi šlo, samo da bi se morala potem voda z deskami pred in za lanom tako pregraditi, da bi bila prisiljena pod tako narejenimi jezi teči, a ne čez. &jer pa dobrote tega gojenja nisem nikakor prepričan, in tudi s samo besedo nikdar ne bodem, dokler me ne bo učiteljica lastna skušnja podučila, tedaj ne bodem nobenemu svetoval, z obilim lanom prvo po-skušnjo narediti, in to ravno zavoljo negotovosti dobrega izida. 4. Soparno gojenje. Akoravno je soparno gojenje za velike izdeloval-nice in predilnice, v kterih se tudi predivo pridelava, kaj velicega hasna, ostane vendar-le za posamesnega kmetovalca, in tudi še za veči skupne ali srenjske iz-delovalnice brez pomena. Tudi to gojenje videti v Schonbergu nismo imeli priložnosti, akoravno je v bližnji blednici g. Oberleith-nerja vsa priprava za to preskrbljena. To mi je drug vzrok, da o tem le malo besed spregovorim. Lansko leto so neki večkrat s soparom goditi poskušali, al — kakor se govori brez vspeha. Pri fabri-kah, kjer se sopar za godilno moč, ali pa za kaj druzega rabi, stane to gojenje dober kup, kajti tu ni treba še le poseben sopar razvijati, ampak porabi se lahko že enkrat odsluženi. Priprave za to so tudi proste, tedaj ne drage. Razun tega, da je tako soparno gojenje v tacih okoliščinah dober kup, je pa tudi za to dobro, ker gre — 118 — kaj hitro izpod rok. V 22, k večemu v 24 urah je gojenje pri koncu. Pozornost človeka pa, ki soparno gojenje vodi, mora velika biti; ako le dve uri prekasno gojenje ustavi, trpi lik že veliko škodo, če se zamudi še več, potem lahko cel kup na gnoj znosi. Ravno to veljd pa tudi od tega, če se premalo godi. Toliko mislim, bode zadostovalo o tem gojenji, ker, kakor je bilo koj od začetka tega oddelka rečeno, ni za nas kaj preveč pripravno. .. -" O gojenji v gor ki vodi, to je umetno segreti vodi ne bodem cel6 nič poročal, kajti pomen tega gojenja je tako majhen, da o njem se celi čas našega bivanja v Schonbergu še nobeden za-nj zmenil ni. (Dalje prihodnjič.) ------ 127 ------ Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravskem Schönbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) S. Blatno gojenje. ;^ol«!ed?0 i*a °-d gojenja prestopim na obravnavo iB Ln3,WKJ6 dTJ.en<«» 8n*' *"*** »o nekoliko dobro izpeljanih godihue ob kratkem omeniti, in potrebne opombe in mere dodati. ' P0lreDne „„L? za.8l"ž? xbiti. imenovana godilnica g. Fr. Do-nartha, obstoječa iz dveh jam in enega bajerja, y kterem se premrzla studencnica pred rfbo nekoliko Podoba 10. A. zgornji pregled. a , , La^or Podoba A zgornjega pogleda kaže , je voda iz^ bližnjega studenca S po vodnjaku a d v bajer nape- Iz tega se skozi zapornico S' b tudi lahko nazaj v studenec izpusti. Vode objame bajer toliko, da se lahko obe jami na enkrat napolnite. Zapornica c d in c' d6 služite za napolnjene prve obzidane in druge le opletene ia?/e#/ prv