ra IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO latoVM. PBIMDHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 261 (2257) KAR OBČINSKI SVET TE DNI DELA, JE SAMO V ŠKODO STVARNIM INTERESOM VSEGA PREBIVALSTVA, INTERESOM, KI BI JIH MORAL OBČINSKI SVET PREDVSEM BRANITI, KAJTI OD TEH INTERESOV JE DANES KAKOR VČERAJ ODVISNA BLAGINJA NAŠEGA MESTA, MIR IN BLAGOR DELAVCEV IN VSEH MEŠČANOV. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 29. oktobra 1952 Cena 20 lir 'OVOR TOVARIŠA DR. JOŽETA DEKLEVE HA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA narodnostne mržnje _____________________________________socialne pridobitve ^ skupno upravo na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki naj bo jamstvo za resnično neodvisnost demokratičnega rQzv°ja in reševanja konkretnih socialnih in gospodarskih vprašanj v korist vsega tržaškega delovnega ljudstva divjaško kričanje in sramotenje iredentistov je tudi včeraj spremljalo govor tov. Dekleve Proti razpihovanju Za demokratične in KONEC KRIZE v avstrijski vladi V novi vladi so isti ministri kakor v prejšnji, ker je bil dosežen sporazum q!ede proračuna - Voiitve morda v februarju Gruber poziva sovjetsko vlado, naj opusti svojo dvoumno politiko glede Avstrije in poudarja, da avstrijska pogodba nima nobene zveze s Trstom ponovno pre-^ irrw>? ®t°b°ko so prvaki % stran£0Van'k 'fedentistič-Sio im„’ Iie..glade na to ali 'IS] a]. fašistična oziroma i^alna dem?kristjanska, ali 'itna '.^Ptrblikanska. socia-r‘? skozi ; P.a kominformistič-■^ičnim n z Prežeti s šovi-* faši«;-50vra^vorn najslab-?***» vSl vrSte- ki 50 ga dgojo „ kab ze s takšno “•diii n.j^^dežnejši mladosti uJPrej v tako imenova-WhT,n?kib ^ liberalnih ’!*Iistixl°v • bodisi pozneje Kžal l ' da bi torej it (at Ponovno v to narav-!iiti n° kruto resnico, mo-1lcerr. avzbc v tržaškem ob-svetu, ko se razprav- ‘tj Cq**: w sc ldzpidv Nttdit..B,zlasti pa ko govo-lif,7Vk Slovansko-itali-j*že Dbvi e fronte tov. dr. i».i! va- Tako je bilo tu- >oči . Sili ' SClo ponovno priča iz- I SSN ogabnega in *°viašt v-7!e8a strupenega Vetsk0 j,® vsega, kar je slo-v^riUtia luS°slovansko. Po-*°bcu moramo, da je proti Jtle8a Za Prišlo do spon-lsramovanja na Čisto ki ga ie spr°: R»4i& SIormistični šovinist ji v,ena. ki smo ji bili v resnici ena naj-, “ciiiA; - kar jih je doživel , til), odv^et v zadnjih treh , Prav j? ie začel delovati. ’e dal t0ai* Hi slučajno, da ji lic« Pmv kominformist. No,Jeine dvorane, ki je !,ta, i. ?nlega kotička napol. 1’, 4a *azalo dovolj razloc. lilij, m iredentisti organiziral. tre) hrušč in trusc. 'i vedelo, da bo prav »Djili *°v0ril tov. Dekleva. saveda kominformi- s samim Vidalijem, med govorom dr. o mero svojega C'nijernttič in Pogassijem pa ni bil gla' ffiten .“l svetovalec in rfti.Vj f0vražnik Slovencev t, ttied 16 aihoči prav gotovo i Pa ti,f-ov°rom tov. Dekle-'Sbelett 1 me fSSLob> s. j“tav ds*ega strupa iz se. j °.«e rPxf°tQvo ne pretiravali’ Uti a1110, da ni mogel dr-i.S. minuti jezika za Od'^aladin od PSVG. Hi. Ikunai ln za njim vsi **tai > ki ,2 županom Bar-1» iat.i- Sv. ad' ni hotel za-bost jika s. a> iredentistič-van;Jrivjg Zahtcvala narav- Nil W®*dsebojno tekmo-“itašvZ0 bol3 strupeno, ’ riui ; ln bolj divjaško 11 se norčeval. KStov. *** j* V dr.'j k*evo je prvi Nel iVpjem ,'gneletto, ki se % i0f'tno „ d°igem govoru l toniredentisti ltalijan-iHil 8 ni« z iz)avo, da Ni d, sarn0 n podvrženi za-K .,QVenpi , a'Uani, temveč ?«fil , Hiskih6- da poučuje- Podvrženi «s.r Ne?°^nirtWi0l?h ,prav ta' i. mor. tl6ni elementi)). J1 J? v°dite?i° omeniti- da ■ .J^bno ,,'.Ja SDZ zavze- M:3' - .Hav. «La; kdom°knSS,am Vidali’ ruk. 'hasciatli Prekmiti i zav. • Parlare«. S lo na l ?dtvo' ki se S l izdajj?ahrežinskem te- I Kle,0d feaSfOVoril tržaški S* Iti' ki je i Msi Co- li i. Itnri.. opravir#a\,.i — misija takrat ugotovila, da so bili splitskega incidenta krivi sami Italijani, ki v Splitu pravzaprav niso imeli kaj iskati. PoudaPjal je nadalje, da se Oberdan ni imenoval Oberdan, temveč Oberdank in da je bil slovenskega porekla, a kljub temu bolj Italijan kot katerikoli Italijan italijanskega porekla... Nennijevski kominformist Teiner je ponovno razložil staro kominformistično tezo u-stanovitve STO v svrho čim lažje dosege priključitve k Italiji, predvsem pa zato, ker da sedaj čas dela za Tita v primeru uresničenega STO pa da bi delal za Italijo. Svoj govor je končal s patetičnimi besedami pravega «internacionali-sta» in «socialista»: «Istria martire sperando soffre e sof-frendo spera...» Zelo posrečen je bil monarhist iz Sirakuze na Siciliji odvetnik Presti, ki je še prav posebej poudaril, da se še ni naučil trž. dialekta, ker da je šele pred dvema letoma prišel v Trst čeprav mu tržaški dialekt ugaja in da je prisiljen zaradi tega še vedno govoriti s sicilianskim naglasom. Predstavnik Tržaškega bloka prof. Fabio Cusin je v svojem govoru polemiziral z raznimi iredentističnimi predgovorniki in ob zaključku zahteval upravno enotnost obeh con STO. Glede komisije, ki naj bi raziskala stanje v coni B. je dejal, da bi takšna komisija bila potrebna tudi za cono A. kjer je mnogo važnih zadev vrednih preiskave. Predstavnici PSVG Gruber-Bencovi je odgovoril da njene trditve najbolje demantira statistika njenega lastnega strankarskega pristaša prof. Schiffrerja. Sledila je nato Gruber-Ben-cova sama. ki je v patetičnem govoru med drugim povedala, da pravzaprav na kongresu internacionale v Milanu tržaških socialistov in njihov italijanskih pokroviteljev glede predloga plebiscita ni skoro nihče razumel, čemur da je kriva jugoslovanska propaganda. Med drugim je dejala tudi. da mora italijanski kapitalizem razumeti da bo z izgubo Trsta izgubil' ves Jadran, kar je za pripadnico neke socialistične stranke vsekakor zelo ganljivo. Po končanem govoru tov. Dekleve je v hitrici prečital svoj govor še demokristjan Stopper, ki je zagovarjal zahtevo takojšnjega plebiscita, proslavil pa se je s sledečimi krilaticami; «La tirannide titi-sta in zona B e’ peggiore di quella nazista» in z izrazi «ban-ditismo titino» in podobno. Napovedal je, da bodo šli njegovi «fratelli» v coni B na decembrske volitve «v masah na volišča« in da že v naprej ve da bo takrat «velik teror«. Za indipendentiste je dejal, da predstavljajo trojanskega konja «dello slavismo« oziroma, da so vrinka «slovanskega imperializma«. Končno je pove dal. da je bil za časa volitev pred dvema letoma v Bujah, kjer da so ga baje ljudje napadli. Razprava o predloženih o-smih resolucijah se bo nadaljevala na izredni seji v četrtek ob 18. uri in nato na redni seji še v petek. Kot vidimo Bartolijev občinski odbor na veliko izkorišča tovrstne razprave za čim temeljitejše razpihovanje narodnostne mržnje v našem mestu in za ustvarjanje čim slabših odnosov med sl?.dn02prQt)lin-,U • Smoter jauno bil en mnenje V' tJn°rodnoTe % \ Obirati0!"’"11 skupi-o„. dobre odnose Soscdnima drža- ta 0 n * Čemi, zastuvl]amo C* na°jtot,13ati A perio' . * °bčin, J vPrašanje Cio J svet isto- k™ «; 'Pletu SK V Tn3ami. ki »mjj . puunu;* « ,nržni.° *ajonJe na- 53^a»nInednarort kl se rnzui- 'k((l0,ln slaž> . nem Področ S l TTirt lr* _ Pttosti ________ narod- bh'.t0-J z. sičen in‘erl! n,e fci ' h l°$t nalen • ““Vrnejo > &nstv*. 'C % da sluzi to Xm kapitali- *oJe , hlapcem. De- K VeK njil? kletke, £r ,, ovim inVpr.. !■ ki naše- rtV«, kll\ tak° nUi* n? an'k ,čb temu da diCei> Po,re(}„ ne samo Kb?** Pa ? Udetih dtstVn “kiin-> ki črpa iz e«e se intere-loi>aleev pod-•IpeJcuiantot), dejavnosti našega pristanišča in pomorstva neposredno ali posredno sredstva za svoj obstoj; in to se dogaja prav v trenutku, ko predstavniki genovske občine posredujejo v Rimu in protestirajo, če se dodeli kaka ladja ali kaka proga Trstu; prav v trenutku, ko se zanemarjajo številna druga važna vprašanja, ki se tičejo vsfikdanjega življenja naših delavcev, in med katerimi so vprašanje naše industrije, zlasti ladjedelnic, obrti, prometa, brezposelnosti, zlasti mladine, Jel nima nobene bodočnosti, vprašanje moralne degeneracije itd. Naj se rajši postavi tržaško gospodarstvo na trdne temelje in naj sc da vsem možnost poštenega zaslužka. Nekateri bodo ugovarjali, da občinski svet ni pristojen razpravljati o teh vprašanjih, in se bodo morda sklicevali tudi na precedente, kakor n. pr. stavka industrijskih delavcev v februarju 1950, ko so odgovorne občinske osebnosti izjavile, da občinski svet ni o tem pristojen, ker gre za spor mrd delodajalci in delavci. Nerešena so še številna dru ga nprašanja glede katerih je mogoče združiti veliko večino prebivalstva, ki je živo in neposredno prizadeto. Tako imamo n. pr. opravka s sistematič. nimi poizkusi, da bi zopet seji izvršnega odbora laburistične stranke, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu v Mo-recaimbu, so bevanisti ponovno utrdili svoje pozicije. V mednarodnem pododboru so podvojili svoje zastopstvo, ker sta se Barbari Castle in Tomu Dri-bergu pridružila Richard Cross-man in sam Bevan. V odbor za politiko in propagando so bili izvoljeni levičarji Bevan, lan Mikardo in Harold VVilson. Nekateri politični krogi razlagajo to povečano zastopstvo bevanistov v dveh važnih organizmih laburističnega vodstva za znak, da je bil dosežen kompromisni sporazum med levico in ((Staro gardo« v stranki. Zaradi tega menijo, da bodo bevgnistični zastopniki prišli tudi v »vlado v senci« — izvršni odbor laburistične poslanske skupine, od katerega so bili doslej izključeni. V vrstah laburistične sredine so temu naklonjene močne tendence; med zagovornike tega stališča štejejo tudi Johna Stracheya, Kennetha Youngera in Chutera Edeja. Bevanistična skupina v spodnji zbornici je imela danes svojo zadnje skupno sejo; v bodoče bo morala z njimj (vsaj v poslopju spodnje zbornice) prenehati zaradi ultimata, ki ga je laburistična, poslanska skupina postavila levičarjem. Sklepi današnje bevanistične seje bodo znani šele jutri, ko bodo objavljeni v reviji ((Tribune«, vendar menijo, da je skupina sklenila pokoriti se ultimatu večine laburističnih poslancev. To pa nikakor ne pomeni, da se mislijo bevanisti odpovedati vsem ostalim sredstvom v borbi za prevladujoč položaj v stranki. V spodnji zbornici je danes angleški ministrski predsednik Churchill izjavil, da je med v letošnjem januarju razpravljal s predsednikom Trumanom tudi o možnosti obnovitve angleško ameriškega sodelovanja na področju atomskih raziskovanj, da pa ameriški Mac Maho-nov zakon onemogoča popolno sodelovanje. Bivši laburistični letalski minister Henderson je vprašal Churchilla, ali se mu ne zdi, da bi si obe državi lahko prt hranili dvojne izdatke za ista atomska raziskovanja, in Churchill je odgovoril, da tega mnenja «na noben način ne more kritizirati«. Attlee je predlagal, naj vlada po ameriških predsedniških volitvah še en. krat predlaga ZDA tesnejše sodelovanje na tem področju; Churchill se je s predlogqm strinjal. bilizirajo. Mnogi oficirji, ki so . bergu. Na podlagi katastrskih vztrajali pri teh svojih zahte- | knjig in drugih dogumentov, vah, so bili aietirani, medtem ko so drug; pobegnili v Jugoslavijo. Med ; »vilnimi Albanci, ki niso mogli več prenašati neznosnega gospodarskega stanja, in hlapčevske politike En-verja Hodže, je tudi okrog 120 oficirjev, podoficirjev in vojakov garnizij iz Tirane, Drača in Skadra. ki so se zatekli v Jugoslavijo. Po dodatnih podatkih je 26. t. m. 28 bolgarskih letal 16-krat preletelo bolgarsko-jugo-slovansko mejo in prodrlo nad jugoslovansko ozemlje. V teh izzivalnih poletih sta sodelovala tudi dva bolgarska bombnika, ki sta severnovzhodno od Dimitrovgrada prodrla dva in pol kilometra nad jugoslovansko ozemlje. Na današnji tiskovni konferenci za inozemske novinarje je predsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade LR Srbije Miloš Mi-nič seznanil inozemske novinarje z novim voliinim sistemom. z načilom volitev občinskih. okrajnih in mestnih ljudskih odborov in svetov proizvajalcev. «Mi dosledno izvajamo načelo decentralizacije, demokratizacije naše ljudske oblasti in pri tem stremimo, da uresničimo načelo ljudske samouprave. Minič je nadalje poudaril, da se je po dosedanjih podatkih terena nov volilni sistem že uveljavil in da so na tisočih zborih volivci razpravljali o bodočih kandidatih, kritizirali predložene kandidate, jih odbijali in predlagali tiste, ki uživajo njihovo zaupanje. Jugoslovansko zunanje mini. strstvo je danes protestiralo pri madžarskem poslaništvu v Beogradu zaradi osmih izzival, nfh kršitev jugoslovanskega zračnega prostora. Madžarska letala so namreč preletela 21., 22. in 27. oktobra madžarsko-jugoslovansko mejo. Pri teh izzivanjih so sodelovala letala na reakcijski pogon sovjetske proizvodnje Mig 15. Jugoslovanska nota ugotavlja, da ma kakor tudi s pregledom tere' na bo komisija izdala odločbe o vrnitvi posesti več sto avstrijskim dvolastnikom B. B. Proslava narodnega praznika v Grčiji ATENE 28. — Danes so v Atenah in v vseh drugih grških mestih slovesno proslavili narodni praznik kot spomin na 28, oktober leta 1940, ko je grška vlada zavrnila italijanski ultimat. Kralj Pavel je da-nes položil venec na grob neznanega grškega junaka v A-tenah, nato pa je bila v prisotnosti grških državnikov, vi. šokih vojaških osebnosti ter tujih diplomatskih predstavnikov, ter velike množice meščanov velika vojaška parada. DUNAJ, 28. — Kriza avstrij-1 svetu, da ima Avstrija pravico ske vlade je rešena. Uradno so j zahtevat; svobodo in neodvis-sporočili, da je predsednik i nost, toda Združeni narodi ne Koerner sprejel ostavko Vlado ter dal nalogo kanclerju Figlu, dt napak in zaradi krivde drugih. Toda oglejmo si vsebino resolucij, ki so jih predložile skupine, ki se izrekajo za priključitev tega ozemlja k Italiji. Lahko takoj ugotovimo, da te resolucije nikakor ne upoštevajo stvarnosti, in sicer ne sedanje in tudi ne predvidenega razvoja, ker se te skupine ne brigajo za koristi Trsta in njegovega delovnega prebivalstva, pač pa za interese nacionalistične in ekspan-zionistične politike rimske vlade, politike, ki jo je hrabrila uprava generala Airega in vlade se hočejo narediti lepe spričo svoje famozne tristranske note. Izkušnja v preteklosti dokazuje, da se je naše mesto iz majhne ribiške vasi razvilo v veliko trgovsko mesto, ki naj zadosti potrebam svojega naravnega zaledja; in tudi po razsulu avstroogrske monarhije in po ustanovitvi novih držav je ostalo naše mesto «n naše pristanišče naravno in gospodarsko najbolj konve-nientno za tržaško zaledje. Sporazumi od 9. marca 1948 in tisti, ki so jim sledili, in s katerimi je bilo tržaško gospodarstvo vključeno v gospodarski sistem italijanske republike, so v praksi ponovno pokazali, da so zahteve tržaškega gospodarstva različne od zahtev italijanskega gospodarstva. Petindvajsetletna izkušnja je namreč pokazala, da Trst ne more živeti v okviru italijanskega gospodarstva tudi zaradi tega, ker ima Italija pristanišča, za katera mora skrbeti. Benetke bodo vedno neposreden in zagrizen konkurent Trsta, in to se je po-karalo . tudi pred kratkim v zadržanju vplivnih krogov italijanske trgovinske mornarice m njihovega tiska prav v zvezi z dodelitvijo proge za Južno Afriko Trstu. Z navedenimi sporazumi so tržaško gospodarstvo in finan-ca prišli pod milost in nemilost Rima, medtem ko je bila z londonskimi dogovori postavljena tudi javna uprava pod neposredni vpliv italijanske vlade. Mi protestiramo proti temu postopnemu vključevanju Trsta v gospodarski, upravni in politični sistem italijanske države, ker to škodi interesom tržaškega delovnega ljudstva na splošno in Slovencev tudi z narodnega stališča. (Nadaljevanje na 2. strani) naj sestavi novo vlado. Nova vlada je sestavljena iz istih ministrov in podtajnikov kakor prejšnja in je že prisegla. Ministrski predsednik Figi je imel po radiu govor, v katerem je med drugim izjavil, da bodo avstrijske splošne volitve verjetno februarja. Nato je Figi navedel, da je bil dosežen sporazum med socialisti in ljudsko stranko na sledeči podlagi: opustili so načrt proračuna za leto 1953, ki je bil vzrok krize, in ibodo proračun prve polovice leta 1952 sprejeli tudi za prvih šest mesecev 1953, oziroma točneje dokler ne bo imenovana nova vlada po novih volitvah. Ministrski podpredsednik Schaerf je izrazil zadovoljstvo socialistov s to rešitvijo. V parlamentu je kancler Fig! izjavil, da je nesporazum med strankami koalicije pokazal, kako je potrebno znova razpisati volitve. Pozval je parlament, naj kolikor mogoče hitro določi dan prihodnjih volitev. Zunanji minister Gruber pa je v parlamentu pozval Sovjetsko zvezo, naj spremeni svojo dvoumno politiko v zvezi z Avstrijo Med razpravljanjem o zunanji politiki je Gruber izjavil, da bi moralo razpravljanje v OZN o dolgotrajni štiristran-ski zasedbi Avstrije ((dokazati bodo nadomestili sveta namestnikov zunanjih ministrov, pristojnega organa za razpravljanje o prihodnosti Avstrije«. Ugotovil je nato, da se bo razpravljanje v OZN začelo na pobudo Brazilije, in je pohvalil «čut mednarodne odgovornosti, ki ga je pokazala država, ki je tako daleč od Avstrije«. Minister je izjavil, da so Avstrijci izgubili potrpljenje s sovjetsko politiko, ki povezuje avstrijsko vprašanje s tržaškim vprašanjem. »Avstrijska državna pogodba — je dejal — nima nobene zveze s Trstom. Avstrija je popolnoma demilitarizirana in denacificirana, in obtožbe. da je avstrijska vlada ukazala zopetno militarizacijo, so kup laži«. Kominformistični voditelj Fischer pa je izjavil, da je glavni vzrok, ker ni bila še sklenjena avstrijska pogodba, Zahodu naklonjena politika dunajske vlade. Parlament je odobril resolucijo, s katero se odobravajo »koraki vlade, da se opozori svetovna javnost na neugoden položaj, v katerem je Avstrija, ter da se mobilizira svetovna javnost in zainteresirajo Združeni narodi za naglo rešitev avstrijskega vprašanja«. Resolucijo so odobrili vsi poslanci razen pet kominformi-stov. • NEUSPEH MAC CARTHYJEVEGA NAPADA NA STEVENSONA Republikanski tisk noče priznati senatorjevega govora za mnenje stranke, Stevenson v Harlemu NEW YORK, 28. Včeraj l Republikanski tisk, ki je Mac ponoči je posegel v ameriško i Carthyjev nastop po teieviziji volilno kampanjo znani senator j z veliko reklamo pripravil (tu-Mac Carthy z napovedanim go- j di oddajo so verjetno plačali iz vorom o «zvezah guvernerja i republikanskega volilnega fon-Stevensona s komunisti«. Nje- i da), poskuša danes začrtati loč-gove obtožbe so se v bistvu! nico med tem nastopom in med omejile na to, da ameriški kom-iniormisti podpirajo Stevenso-novo kandidaturo (čeprav se dejansko zavzemajo za malega »progresističnega« kandidata Hallimana), da je Stevenson leta 1943 delal v zunanjem ministrstvu, ki je takrat omogočilo povratek Togliattija v Italijo in vstop KPI v vlado, in da so nekateri njegovi sodelavci sumljivi ljudje. Pokazal je tudi fotografijo neke kmetije na kateri da ((sovjetski agenti skupno s Stevensonovim; sodelavci pripravljajo propad ZDA«. PROTEST AFRIŠKE ZVEZE proti diskriminaciji v Keniji V posebni spomenici zahteva Afriška zveza med drugim ukinitev vseh omejitvenih zakonov ter prenehanje priseljevanja tujcev LONDON, 28. — Britanski I «Rude pravo«, ki sta bili po-minister za kolonije Lyttleton I polnoma enaki, in je izjavil da Evropi se od časa Metterni- je danes odpotoval z letalom iz Londona v Kenijo. Pred odhodom je izjavil, da je namen njegovega potovanja osebno prepričati se o zadnjem političnem razvoju v Keniji. Nato je izjavil, da bo skušal stopiti v stik z vsemi sektorji javnega mnenja v Keniji. Voditelji Afriške zveze za Kenijo so danes priredili tiskovno konferenco, na kateri so protestirali proti aretaciji 4. novembra rože tudi na El Alamein RIM, 28. — Za letošnji 4. november je med drugimi manifestacijami predvidena tudi počastitev spomina italijanskih vojakov, ki so padli na egiptovskih tleh pri El Ala-meinu. Posebno italijansko vojaško letalo bo odletelo iz Italije v Egipt, preletelo bojišče pri El Alameinu, kjer se je začel konec italijanskega kolonialnega imperija, in odvrglo rože nad vojaškim pokopališčem Tel Issa. Na pokopališču Da se bodo zbrali «člani italijanskih kolonij iz vsega Egipta« na čelu z italijanskim odpravnikom poslov v Kairu. Pokopališče Tel Issa je zgradil arhitekt s simboličnim imenom grof Caccia Dominioni ki se je udeležil alameinske bitke in ki zdaj živi v Egiptu. -------------------- . . glavnega tajnika organizacije džarska vlada kljub številnim j yomo Kenjata, ki so jo izvr- protestom ni napravila^ niče- j §;;] p0 zadnjih neredih v Ke- niji. Eden od voditeljev je izjavil, da ni rečeno, da ni nobenega člana organizacije «Mau-mau» v Afriški zvezi, poudaril pa je, da bo zveza popolnoma očistila organizacijo v primeru, da bi se izkazalo, da so v njej taki elementi. Nato so izročili tisku spomenico, ki vsebuje sledeče zahteve; ukinitev zakonov o plemenskem razlikovanju, enakopravnost afriškem in neafri-škem predstavništvu v upravi, pomoč kmetijstvu, enake mezde za vse, svoboda govora in zborovanja. prenehanje ali omejitev priseljevanja Evropejcev in Azijcev, imenovanje komisije, ki naj napravi popis in razdeli zemljo, ukinitev izrednih zakonov in takojšnji proces proti aretiranim osebam. Končno predlaga spomenica ustanovitev «spravne skupine«, ki naj reši vsa aktualna vprašanja. sar. da bi preprečila take so- j vražne incidente, temveč jih je še podžigala. Jugoslovanska vlada poudarja v svoji noti, da bo madžarska vlada vsekakor odgovorna za posledice, ki bi lah*o nastale zaradi take sovražne dejavnosti njenih letalskih sil proti Jugoslaviji. Na Trgu Dimitrija Tucoviča v Beogradu bo v petek veliko zborovanje ob odhodu delegatov na VI. kongres KPJ v Zagreb Na zborovanju bo govoril Mihajlo Svabič. sekretar mestnega partijskega komiteja Glavna uprava pošte Jugoslavije je danes protestirala p.i upravi pošte Madžarske zaradi zlorabljanja pravic, ki jim jamčijo odredbe mednarodne poštne konvencije. Med 26. av. gustom in 21. oktobrom je prišlo iz Madžarske na tranzitno pošto v Subotici 27 paketov kominformističnega protijugoslovanskega propagandnega materiala, ki je bil namenjen kominformistični agenturi v Trstu na naslov Marije Berne. tič. Piazza Duca degli Abruz-zi n. 3. Mešana avstrijsko-jugoslo. vanska komisija se bo 3. novembra sestala v Pohorskem dvoru pri Mariboru, kjer bo reševala konkretne primere, ki zadevajo sporazum o avstrijskih imetjih dvolastnikov, ki sta ga obe državi sklenili 5. septembra letos v Gleichen- SZ vsiljuje enoličnost tiska v satelitskih državah NEW YORK. 28. — V socialnem odboru OZN je jugoslovanski predstavnik Vladimir Dedijer predložil eno stran moskovske «Pravde» in eno stran češkoslovaškega lista v cha dalje ni več vsiljevala podobna enoličnost tiska. Pripomnil je. da je najvažnejši češkoslovaški list »Rude pravo« prisiljen sedaj objavljati več vesti sovjetske agencije «Tass» kakor od češkoslovaške agencije. Dedijer je dalje izjavil, da je prednost agencije «Iass» v škodo drugih domačih informacijskih agencij še večja v drugih državah Srednje Evrope. Listi v državah Vzhodne Evrope so bili celo prisiljeni prilagoditi svojo obliko moskovski «Pravdi». Nato je poudaril potrebo večjega izmenjavanja vesti, ker se samo s tem lahko poveča razumevanje med raznimi državami. Poudaril je med drugim, da ni v vsej Južni Ameriki nobene informacijske agencije mednarodnega pomena, in izmenjavanje vesti je v rokah ameriških agencij ali drugih velikih držav. V posebnem političnem odboru pa se je nadaljevalo razpravljanje o pomoči palestinskim beguncem. Indijska delegatka Pandit in člani njene delegacije so zahtevali z Višinskim razgovor, da bi se z njim razgovarjali o korejskem in severnoafriškem vprašanju ter o plemenski diskriminaciji v Južni A-friki. Gospa Pandit, ki se je že večkrat razgovarjala z Višinskim, meni, da se bo lahko v kratkem z njim ponovno sestala. 2e na včerajšnji večerji se je Višinski razgovarjal o raznih vprašanjih, zlasti pa o korejskem vprašanju, s predstavniki petih azijskih držav. Na večerji so bili namreč navzoči razen indijske delegatke tudi pakistanski zunanji minister, indijski delegat, iranski delegat in burmanski poslanik v Washingtonu. Na današnji seji odbora za skrbništvo je beloruski delegat govoril o načrtu za usta- novitev politično-gospodarsko-socialne zveze med Severno in Južno Rodezijo in Niaso. Dejal je, da bi izvedba tega načrta pomenila nadaljevati z nadvlado belcev v Afriki. Libanonski delegat je izjavil, da se kljub nasprotnim trditvam Francije v Maroku še vedno izvaja plemenska diskriminacija na raznih področjih. Razpravljanje o amnestiji kolaboracionistov v Franciji PARIZ. 28. — Narodna skupščina je danes razpravljala o načrtu zakona, ki se nanaša na amnestijo kolaboracionistov v zadnji svetovni vojni. Govo. ril je med drugimi Georges Bi. dault, ki je bil ministrski predsednik odporniške vlade, po osvoboditvi pa zunanji minister. Na njegov predlog so sprejeli dodatek k zakonu, ki poudarja, da amnestija ne pomeni rehabilitacije. Bidault je med drugim izjavil tudi, da po osvoboditvi niso pobili od 100 do 120 tisoč kolaboracionistov, kakor nekateri zatrjujejo, pač pa okoli 10 tisoč in od teh je bila polovica pobitih med o-svobodilno borbo. Poudaril je dalje, da so bile kazni proti kolaboracionistom v Franciji sorazmerno mnogo manj stroge. kakor n. pr. na Holandskem in na Norveškem, in je zaklju. čil; «Z druge strani pa ni mo. goče pozabiti, da se je od 108 tisoč deportiranih iz plemenskih vzrokov vrnilo samo 3500 in od 112.000 deportiranih iz političnih vzrokov se je vrnilo samo 35.000». Popoldne pa je skupščina na. daljevala razpravo o proračunu za leto 1953 in je odobrila pro. račun 14 milijard in 800 milijonov frankov za zunanje ministrstvo in od njega odvisne diplomatske ustanove. Eisenhowerjem. Tako piše «New York Times«, ki sicer podpira Ei.senhowerja, da »senator Carthy dela v moskovsko korist«, ga obtožuje, da je »postal znan s pomočjo divjih obtožb, grobih potvorb in izbranih oblik politične demagogije« in pravi, da ((včerajšnji Mac Carthyjev govor ne predstavlja uračinega mnenja republikanske stranke«. Zdi se, da je republikanski umik zakrivila neugodna reakcija javnega mnenja. Včeraj je guverner Stevenson govoril v Harlemu, črnski četrti New Yorka, pred 125 tisoč navdušenimi poslušalci; pred dnevi je Eisenhower v tej četrti zbral samo 15.000 ljudi in še ti so mu bili večinoma nasprotni, medtem ko se je za Trumanovo zborovanje zbralo 100.000 poslušalcev. Poleg tega so opazili, da so Ste-vensona na njegovi poti po državah ob atlantski obali sprejemali z mnogo večjim navdušenjem kot Eisenhowerja. Te države volijo 218 volilnih mož (za izvolitev jih je potrebnih 266). Adenauer o pogajanjih glede Posarja BONN. 28. — Adenauer je danes popoldne poročal na seji vlade o zadnjih francosko-nemških pogajanjih o Posarju. Po seji vlade je neki predstavnik sporočil, da so ministri ugotovili, da ni «nobene povezave med bonnskimi in pariškimi dogovori in saar-skim vprašanjem«, in so zaradi tega sklenili nadaljevati prizadevanja za pospešitev ratifikacije omenjenih dogovorov ne glede na razvoj pogajanj o Posarju. Sporočil je dalje, da so člani vlade pooblastili Adenauerja. da nadaljuje s francosko vlado pogajanja, in je nadaljeval; «Poga.janja se bodo nadaljevala. toda ni bilo še določeno, kdaj in v kakšni obliki se bodo obnovila. Predstavnik ni hotel povedati, ali bi zvezna vlada imela za umesten poizkus posredovanja Washingtona ali Londona v saarskem vprašanju, in je samo pripomnil, da ni bila taka ponudba posredovanja do sedaj še postavljena in tudi ne napovedana. Nato je izjavil, da Nemčija in Francija nista mogli objaviti skupne izjave, ki bi vsebovala načela evropeizacije Posarja. ker se nista mogli sporazumeti v zvezi s sporom o gospodarski združitvi Posarja s Francijo. Pripomnil je, da po mnenju zvezne vlade «ne bo mogoče ohraniti francosko-saarske gospodarske zveze zlasti pa ne konvencij, ki se tičejo rudnikov in železnic, če bo Posarje dobilo novo ustavo v okviru evropske zveze, in to zaradi tega, ker bo morala ta ustava dovoliti vsem državam udeleženkam dostop do saar-skega gospodarstva«. Saarski parlament se bo jutri sestal, zato da določi dan volitev. Danes, sreča 29. oktobra Ida. Gradinur Sonce vzide ob 6.40 »ton^ 16.57. Dolžina dneva L 213. vzide ob 15.02 in zatone ob** Jutri, četrtek 30. oktobra Alfonz, Vladika ^ io gr padlih partizanov SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM V PEVMI Pred dnevom padlih 1. nov. so pri nas opravili na glavnem mestnem pokopališču že veliko dela na partizanskih grobovih. Doslej so popravili že okoli 70 grobov. Na tak način se naše ljudstvo oddolžuje padlim partizanom, ki so svoja življenja nesebično položili na oltar domovine za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Zveza slovenskih žena v Gorici priporoča vsem okoliškim prebivalcem, naj zbirajo cvetje in ga prinašajo Fefki v Standrež od koder ga bodo pravočasno odnesli na pokopališče in z njim okrasili grobove. Ce v kateri vasi nimajo možnosti za nabavo cvet’a. naj po možnostih zberejo denar za nakup sveč. Oddolžimo se našim najboljšim padlim sinovom! Urnik brivnic v soboto GORICA, 28. — Zveza obrtnikom sporoča, da bodo brivnice v soboto 1. novembra poslovale samo dopoldne. Zadnja seja občinskega sveta GORICA, 28. — Danes popoldne ob 6. je bila v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu seja občinskega sveta, o kateri bomo podrobneje poročali jutri. Priprave za 4. november - dan zmage v znamenju imperialističnih teženj Plaha kolesarka GORICA, 28. — Ko je včeraj opoldne 18-letna trgovska pomočnica Primarosa Gaier iz Ul. Leopardi 8 šla s kolesom proti domu, Se je na križišču v Ul. Manzoni, ko je nenadoma zagledala pred seboj neki avtomobil, silno prestrašila in padla. Pri padcu se je lažje ranila v roke in potolka kolena. Cim si je opomogla od strahu in bolečin, je zopet sedla na kolo in se odpeljala v mestno bolnišnico, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Ozdravela bo v nekaj dneh. Vozni red avtobusov V veljavo je stopil nov vozni red avtobusov na progi Moli-no vecchio - Čedad - Videm. Odhod iz Molino vecchio za Čedad je ob 6,30 in 14 (ob praznikih ob 13). Odhod iz Vidma za Čedad ob 12.15 in 18.35 (tudi ob praznikih) ter iz Čedada v Molino vecchio ob 13 in 19.10 (tudi ob praznikih). GORICA, 28. — Po dosedanjih vesteh o pripravah za proslavo dneva zmage, ki bo 4. novembra, se zdi, da nameravajo prolaviti ta vsakoletni praznik na kar najbolj svečan način. Italijanska vlada je pred dnevi odobrila 150 milijonov lir za popravilo redi-puljskega pokopališča; goriška kvestura je s posebnim sporočilom javila, da bodo za tisti dan oddajali v najem sobe tudi tisti, ki nimajo obrtnice za oddajanje sob; izvedeli pa smo tudi, da bosta proslavam pri-ostvovala sam predsednik republike Einaudi in ministrski predsednik De Gasperi. Kaj pa je pravzaprav ta dan zmage? Povojna liberalna Italija je ta dan postavila za državni praznik po prvi svetovni vojni, ko so države antante premagale trohnelo avstroogrsko. Liberalna Italija je ta praznik postavila v znak zmage italijanskega orožja nad avstrijskim. Kakšna je bila ta zmaga, o tem lahko marsikaj beremo v številnih knjigah italijanskih avtorjev; prav v zadnjem času je nekdo objavil še eno o zasedbi Banjške planote. Italijanska zmaga nad avstrijsko vojsko ni bila nobena posledica visokega bojujočega se italijanskega vojaškega duha niti ni plod pravičnosti, za katero naj bi se italijanski vojaki v prvi svetovni vojni borili s tako vnemo. Italijanska zmaga je bila v dejstvu, da se je avstrijska fronta na Goriškem razsula zaradi notranjih avstrijskih sporov. Cez razpadlo fronto pa bi si upal tudi neoborožen vojak. Ko danes italijansko časopisje tako obsežno piše o dnevu zmage, bi bilo popolnoma na mestu, da bi se spomnilo tudi drugih dejanj iz prve svetovne vojne, kot je na primer avstrijski prodor pri Kobaridu (Caporetto!) in italijanski beg daleč tja v Furlanijo. Zlasti pa bi se moralo v se-danjem položaju italijansko časopisje in odgovorno italijansko osebje spomniti še na druge lekcije, ki jih je italijanski imperializem doživel na svoji poti, kot so na primet dogodki v,, drugi svetovni voj-« ni. Takih dogodkov bi italijanski diplomati ne smeli nikoli pozabiti, ker so nadvse poučni in lahko služijo kot primer, kaj bi se Italiji pripetilo, če bi se še enkrat spustila v pustolovščino za osvajanje neita-lijanskih krajev. To smo hoteli napisati v premislek vsem tistim, ki se bodo v najbližnjih dneh šopirili po našem mestu in do oblakov oboževali ostudni, italijanski imperializem, ki misli, da je sedaj ugoden čas, da bi ponovno stegnil svoje kremplje po jugoslovanskem ozemlju. Doberdob Slovenske otroke v slovensko šolo! DOBERDOB, 28. — Kljub veliki šovinistični propagandi se naši ljudje v ogromni večini zavedajo svojih narodnih dolž- v stik vsaj s šolsko oblastjo v Trstu, če ne že s šolskimi oblastmi v Sloveniji, da bi otrokom dobavili poštena šolska učila? nosti. V lanskem letu smo ime- . bro slovenskega jezika, citati li v prvem razredu osnovne najosnovnejše stvari v itali-šole devet otrok, letos pa jih janskem jeziku, imamo že 16. Število novih šo- Šolske oblasti vprašamo, Zalarjev bi bilo lahko večje, če | v ^em pogledu ne stopijo bi tudi nekateri posamezniki med slovenskimi ljudmi v Doberdobu poslali svoje otroke v slovensko šolo namesto v italijansko, ki ima v istem šolskem poslopju kar dva razreda. Ta nezavednost ni naši vasi prav nič v ponos, zlasti ne ker smo se v osvobodilni borbi polnoštevilno odzvali svoji narodni dolžnosti. Napravili bomo vse, da bodo ljudje spoznali tiste, ki nam blatijo naše dobro ime. Zaradi bližajoče se zime bi bilo treba misliti tudi na ogrevanje prostorov. Svojčas smo imeli centralno kurjavo, ko pa je počil kotel, so jo nadomestili z drugo, ki ne zadošča potrebam. Se je čas, da pregledajo to pomanjkljivost, da ne bo treba v zimskih mesecih otrokom prezebati v učilnicah. : Prepovedan lov postrvi Lokalno združenje ribičev opozarja, da je od 15. oktobra do 15. januarja prepovedan lov na postrvi. Opozorilo je zelo važno in naj se ga ribiči drže, kar lahko samo koristi razmnoževanju postrvi v naših vodah. Iz Sovodenj pišejo SOVODNJE, 28. — V naši osnovni šoli, zelo verjetno pa tudi v drugih, imamo po učilnicah in hodnikih razobešene številne lepake, ki opozarjajo na razne cestne nevarnosti, nevarnosti bolezni itd. Taka šolska učila so vsa pisana v italijanskem jeziku. Nismo nasprotni italijanskemu jeziku, ker spoštujemo pregovor, da kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš, toda nasprotujemo temu, da morajo otroci, ko še ne znajo do- Natečaj za državne službe V Uradnem listu od 25. sept. 1952 je zakladno ministrstvo z ministrskim odlokom od dne 22. avgusta 1952 napovedalo izpitni natečaj za pet službenih mest pomočnika prvega tehnika za poskušnjo pri skupini B tehničnega osebja državne kovnice. Prošnje za omenjeni natečaj je treba predložiti do 24. novembra t. 1. Tablice za kmečke vozove Opozorjamo vse lastnike voz na vprego na Goriškem, da je po odredbi ministrstva za javna dela čas zamenjati stare tablice z novimi samo do 30. t. m. Vsi tisti, ki še niso naročili nove tablice, naj se čimprej javijo na občini, kjer so pristojni ter vpišejo svoj voz in naročijo novo tablico. KRATKE VESTI iz beneških vasi V Čedadu bodo začeli graditi novo bolnišnico Prva dela za gradnjo že oddana Na levem bregu Nadiže bodo v Čedadu zgradili novo bolnico. V petek zvečer so že oddali prva zidarska dela. Upravni •svet bolnice, ki ga sestavljajo predsednik Josip Rossi ter svetniki Amedeo Pa-scolini, Mario Narduzzi in Al-fredo Miani je na svoji seji odobril privatno ponudbo podjetja Josip Barbetti, s poviškom 18,87 odst. na predložene cene. Z delom bodo pričeli, čim dobijo odobritev prefekta. Št. Peter Slovenov Videmsko sodišče je objavilo razglas o domnevi smrti Maria Bianchinija, sina Josipa, rojenega v St. Petru Slovenov 22. januarja 1913 17. novembra 1943 Da so ga odpeljali v Nem-| čijo. S tem dnem se ga proglasi za mrtvega. Rezija Tudi sodišče v Tolmeču je objavilo domnevno smrt Antona Di Lenardo, sina Simona Neurje v dolinah Beneške Slovenije Po suši letošnjega poletja se sedaj v jeseni naravnost vrste nalivi. Tri dni, v petek, soboto in nedeljo je v vseh dolinah Beneške Slovenije nepretrgoma deževalo podnevi in ponoči. Reke in potoki so močno narasli. Pri tem trpijo najbolj vodovodi in ceste. Voda v vodvodih je po vaseh umazana, v njej je celo blato in pesek. To pa se dogaja zaradi tega. ker so vodovode zgradili ljudje pred 50 leti, kot so pač mogli in znali in zato so tudi neprimerni. Ob velikih nalivih je voda iz vodovodov nepitna. S cest pa odnašajo nalivi vso vrhnjo plast, tako da so videti kot rečne struge polne blata in kamenja. Oblasti bodo seveda obljubile, da jih bodo popravile, ker se bližajo volitve. IZPRED SODIŠČA Nespodobno vedenje pod svetilko v parku GORICA, 28. — 18. maja letos je narednik javne varnosti Ce-sare Nannipieri, ko je pozno zvečer šel mimo ljudskega vrta v Tržiču, oparil na travi pod svetilko mladeniča v družbi še nedorasleaa dekleta. Oba sta bila v zelo sumljivem položaju’ in se je zato narednik v hipu odločil, da se jima približa. Stopil je v park in glasno obsodil početje mladega para. Mladenič se je moža postave prestrašil in urno zbežal ter pustil dekle na cedilu. Narednik je deklico prijel pod roko in ji velel, naj gre z njim na policijo. Dekle je začelo vpiti in klicati na pomoč ubežnika ter ga na ves glas rotilo, naj jo brani. Tedaj se je 19-letni F. A. iz Tržiča, Ul. Desena 3 vrnil, pahnil narednika in osvobodil 15-letno B. C. prav tako iz Tržiča, Trg Liberta 5. Toda narednik se je po padcu takoj dvignil in dohitel bežeča, ki sta se nekaj časa nato morala že zagovarjati na kvesturi. Pri zasliševanju je F. A. trdil, da je dekle slučajno srečal na cesti ter se z njim domenil za kratek sprehod v park. Deklica pa je povedala, da se že dva meseca shajata in da jo je F, že večkrat po-vaibil v park. Policija je oba prijavila sodnim oblastem. Danes sta se morala oba zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim sodiščem. Obtožnica jima je očitala, da gta se nespodobno vedla na javnem prostoru, F. pa je bil še posebej obtožen, da je pahnil narednika na tla ter se uprl aretaciji. F. so obsodili na šest mesecev zapora, B. pa so pomilostili zaradi mladoletnosti. Poškodovani vozili pri nesreči na križišču GORICA, 28, — Včeraj okrog 12. ure je na križišču med Ul. Seminario in Korzo Verdi prišlo do lažje prometne nesreče. Tovorni avtomobil «Fiat 500» z evidenčno- tablico TS 14356, ga je vozil 41-letni trgovec Ati-lij Borcau im Trsta, Ul. Udine 25, je trčil v «Fiat 1500», ki ga je vozil Pino Poli ato iz Ul. Don Bosco 12. Pri nesreči sta ostali lažje poškodovani sarmo oibe vozili. Padec po stopnicah GORICA, 28. — Po stopnicah svojega stanovanja je včeraj padel 35-letni Aldo Colautti iz Lo&nika. Pri padcu se je oprl na roki in si tako zlomil levo zapestje. Sprejeli so ga v mestni bolnišnici Brigata Pavia. Ozdravel bo v tridesetih dneh. Agenti so ji pokvarili uživanje jesenske narave GORICA, 28. — Devetindvajsetletna Salvadora Capella, doma iz Maglie pri Lecce, se že dalj časa mudi v goriški po krajini. Zadnje čase je skoraj stalno v Gradiški, kjer je prav tako, kot v mnogih drugih krajih države, že prišla v »por s policijo. Bila je namreč že neštetokrat obsojena, ker ni jemalo resno policijskih izgonov ter nekajkrat tudi, ker je s svojim vedenjem prekoračila meje spodobnosti. Pred kratkim je po daljšem presledku, v katerem ni imela nobenega opravka z varnostnimi organi, zopet padla v nemilost policije. Bilo je lepega sončnega popoldne v začetku oktobra, ko ji je duša zahrepenela po uživanju narave. Zapustila je temno stanovanje in se napotila v lep gradiščanski park ter se skoraj z otroškim veseljem zleknila v travo pod smrekami. Toda ravno ko se je lagodno z dušo in telesom potapljala v jesensko tihožitje, prideta mirno agenta. Stopila sta k njej in zahtevala, naj gre z njima na policijo. Dekle se ni moglo tako iznenadoma odtrgati od lepote in miru, ki ga je našlo v samotnem parku. Zato je jelo nasprotovali. Agenta sta vztrajala, da mora z njima na zdravniški pregled, kjer je že dolgo ni bilo. Vztrajnost policistov je Capello tako razdražila, da je vstala in nadlegovalcema odločno povedala, da ne bo šla z njima. Agenta sta tedaj poklicala taksi in jo aretirala. Danes se je morala Salvadora Capella zagovarjati na kazenskem sodišču. Obtožena je bila da se je uprla vabilu na poli in Matije F?uttold.' rojenega fr Reziji 6. julija 1910. Za uro smrti so vzeli polnoči 1. decembra 1943, ko je bila v Reziji nacifašistična akcija. Grmek Se vedno je v teku preiskava o domnevni smrti Antona Petra Primožiča, pok. Petra. Rojen je bil v Grmeku 7. septembra 1902. Nemci so ga odpeljali v taborišče Dachau 15. novembra 1943. Kdor bi kdaj vedel o njem. naj javi sodišču. Neme Občinska uprava je pooblaščena. da kupi zemljišče, last Domenica Monaija, pok. Ivana Battista Gre za 7,20 arov, za katere bo občina plačala 2 milijona 086.000 lir. Zimski urnik javnih obratov GORICA, 28. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je kvestor z odlokom 15. t. m. odredil, da stopi dne 1 novembra v veljavo zimski urnik za javne dbrate. Zimski urnik, ki ga bodo morali javni obrati upoštevati do 14. maja 1953, je naslednji. V mestu Gorica ih vseh občinah v pokrajini bodo javne obrate odpirali ob 6, Gostilne, restavracije, bare, kavarne in prodajalne brez alkoholnih pijač bodo v Go- Opozorilo delavcem v Belgiji Mnogi delavci našega področja delajo v premogovnikih v Belgiji. Nekateri so tudi že tam umrli. Poleg rudarjev so tam tudi delavci drugih strok. Važno je, da si vsi delavci zagotove izplačilo odpravnine. Pokrajinski urad za delo in «Massima occupazione» iz Vidma obveščata, da belgijske blagajne izplačujejo odpravnino za delavce, ki so delali do leta 1950. Odpravnine izplačujejo banke na podlagi nakazil. Italijanski delavci, ki so se že vrnili domov in še niso prejeli odpravnine, naj predložijo kompetentnim blagajnam prošnjo, v kateri naj navedejo ime, priimek, kraj in datum rojstva, točen naslov kjer prebivajo, natančno ime tvrdke pri kateri so delali ter naj podrobno navedejo dobo dela v Belgiji. Cas za vlaganje prošenj je do 31. decembra 1952, ker poteče rok za izplačilo odpravnin za leto 1950 1. januarja 1953. Naslovi blagajn za izplačevanje odpravnin v Belgiji so naslednji: za rudarje: Caisse de Prevoyance de la Campine — Guffenslaan 35 — Hasselt. Caisse de Prevoyance de Centre — Rue de Baume 1 — La Louvriere. Caisse de Prevoyance del Mons, 2 — Rue de la Reunion — Mons. Caisse da Prčvoyance de Namur 4 — Rue Saint-Loup — Namur. Caisse de Prevoyance de Charleroi — 30, Rue Leopold — Charleroi. Caisse de Prevoyance de Liege 22 — Rue Forgeur — Liege. Za delavce v železarnah: Boulevard Van Orlay — Bruxelles. Rue Gachard 98 - Bruxelles. Za industrijo cinka: Rue Belliard 23 - Bruxelles. Za gradbeno industrijo: Rue de Spa - Bruxelles. Za druge industrije: 12, Rue des Champs Elysees — Bruxelles. Delavci, ki so delali v različnih premogovnikih morajo predložiti samo eno prošnjo, in sicer na blagajno rudnika, v katerem so delali nazadnje, tisti pa, ki so delali pri različnih industrijah, morajo poslati prošnje vsem blagajnam, kjer so delali. Povišek draginjske doklade za trgovske nameščence Vsled zvišanja cen življenjskim potrebščinam v preteklem dvomesečju bodo vsem trgovskim nameščencem za dvomesečje oktober - november zvišali draginj-sko doklado za eno točko. Zveza trgovcev za goriško pokrajino je že pripravila nove lestvice za draginjsko doklado, ki jo bodo morali delodajalci plačati trgovskim nameščencem in nameščencem v javnih obratih. Delodajalci lahko dvignejo nove lestvice pri omenjeni Zvezi na Korzu Italia 5/1. Ob nedeljah in praznikih: odhod z južnega kolodvora ob 14, 15, 17.30 in 20.40; odhodi iz Pevme ofo 14.30, 15.30, 18 in 21.10. Na progi št. 5: Gorica - pokopališče - letališče vozi ob delavnikih s Travnika ob 6.40, 7.30, 13.20, 15.30, 18.30; z letališča ob 7, 8, 14 in 19. Vožnja s Travnika ob 15.30 velja samo do pokopališča. Ob nedeljah in praznikih: odhod s Travnika ob 10, 14, 15.30 in 18; prva in druga vožnja bo samo do pokopališča. Cena voznim listkom do pokopališča je 20 lir, do letališča pa 25 lir. Fojda Po določitvi predsednika no-tarskega sveta iz Vidma je bil v Fojdi postavljen za notarja Adrijan Tocci. Tako je tudi to majhno, toda važno središče Beneške Slovenije dobilo svo. jega notarja. Prebivalstvo gor. skih krajev bo to ugodnost prav gotovo rado pozdravilo, ker mu bodo tako prihranjene mnoge poti v oddaljenejša več. ja središča. Dobro bi bilo, da bi tudi za druge važnejše stvari ugodili potrebam prebivalstva gorskih predelov Beneške Slo. venije. kino VERDI. 17: «Revolverski strel«, A. Noriš in F. Giachetti. VITTORIA. 17: «Dolina orlov«, N. Gray. CENTRALE. 17 ((Okupatorji«, L. Oliver in L. Hovvard. MODERNO. 17: «Mater doloro-sa», M. Lotti in C. Gora. m m V ,s mmmmm ŠSi *'••• ST. LENART V BNESKl SLOVENIJI rici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24; v vseh ostalih krajih pokrajine pa ob 23. Gostilne s kuhinjo bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zaprte ob 23; v vseh ostalih vaseh pokrajine pa ob 22. uri. Osmice morajo biti zaprte v Gorici in vseh ostalih krajih pokrajine ob 21. uri. Zabavni krožki (Enal, Cral itd.) bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču poslovali do 24, v vaseh goriške občine in pokrajine pa do 23; samo ob sobotah, nedeljah in drugih praznikih bodo lahko poslovali do 24. Obratov, v katerih prodajajo izključno alkoholne pijače, ne bodo smeli odpreti pred 10. uro ob delavnikih in pred 11. ob nedeljah in praznikih; zapreti jih bodo morali ob 22. uri. POPRAVEK V torkovi številki ((Primorskega dnevnika« je nastala v članku ((Simfonija zelenih njiv okoli Standreža« v stavku: Pridelek mleka je tako neznaten... cijo. Obsodili so jo na 8 me- pomota. Omejeni stavek bi se secev zapora. Poravnati bo mo- j moral glasiti: Pridelek vina je rala tudi sodne stroške. | tako neznaten... n n idr to«, j. hekleve m« seji tržaškega obCimsk e r.4. Starim izkoriščevalcem in zatiralcem, grofom in latifundi|un in rasističnim preganjalcem, ki čakajo v j in v Trstu, te za vedno odklenkalo v jugoslovanski coni ^ To nepobitno dejstvo je podlaga vsem fašističnim in iredentističnim klev®^e 8 napadom, ki jih vsebujejo njihove resolucije Toda politični položaj je nepremostljiva zapreka za aneksionistične pohlepe italijanske (Nadaljevanje s I. strani) Vozni red na zopet vzpostavljenih avtobusnih progah 8 in 5 Po številnih pritožbah se je avtobusno podjetje Ribi zopet odločilo oživiti progo št. 8, ki jo je pred časom ukinilo in pomnožiti vožnje. Svoj nedavni sklep, s katerim je tik pred zimo ukinilo poslovanje avtobusa za v Pevmo, je podjetje opravičilo z izgovorom, da so v tem času proučevali, kod naj teče nova proga, da bi najbolje ustrezala prebivalstvu. Proga Gorica - Pevma teče od juž. kolodvora po Korzu Italia, Ul. Manzano, Ul. Ristori, Ul. Cipriani, Ul. Faiti, Ul. Aprica, Ul. Garzarolli, Pod-tu-ren, Ul. Lantieri, Trg sv. Antona, Trg Cavour, Ul. Marconi, Ul. Crispi, Korzo Verdi, Ul. Se-minario, Trg Tommaseo, Ul. Don Bosco, Drevored XX. septembra, pevmskl most, Pevma. Ob delavnikih ima avtobus na tej progi šest voženj, in sicer: odhodi z južnega kolodvora ob 7, 8, 11, 12.30, 14, 19.15; odhodi iz Pevme: ob 7.30. 8.45, 12, 13.10, 14.10, 19.45. Vsaka vožnja bo trajala 25 minut. Rezultati londonske konference so na primer že dokaza-li. da vključitev rimskih funkcionarjev v Trstu škoduje tudi stvari dobrih odnosov med o-bema bližnjima državama. Zato smo prepričani, da bi bila enostranska rešitev tržaškega vprašanja, kakor jo več ali manj enako nakazujejo aneksionistične resolucije. pogubna za blagostanje Trsta. Nekatere politične skupine zahtevajo, naj o usodi našega ozemlja odloča plebiscit. Predvsem se moramo vprašati, če je plebiscit sam na sebi, ali če ni, pripravno demokratično sredstvo, da se reši za sedanjost in za bodočnost državna pristojnost spornega ozemlja. Mi mislimo, da ne. Rezultat ne-kega plebiscita namreč izraža predvsem trenutno politično usmerjenost, ki se oslunja na razpoloženje in psiholoske momente začasnega in prehodnega značaja, ki je podvržen vplivu političnega dogajanja v svetu. Mi pa medtem menimo, da mora odločitev tega značaja biti odvisna od mnogo trdnejših m važnejših činiteljev ki imajo trajen značaj, kajti samo odločitve, ki se opirajo na trajne faktorje, neodvisne od raznih vplivov, so pravične in sprejemljive, prav zato, ker ustvarjajo trajne rešitve. Toda so še druga dejstva, in ta bi morala zanimati zlasti demokrate, socialiste in komuniste. kajti tičejo se neposredno razmer in bodočnosti delavskega razreda in delavcev. Tržaški delavski razred in z njim vse. delovne množice so danes ločene, delno dezorganizirane, dezorientirane in politično malo pomenijo. Meščanstvo in konservativni sloji, vladajoči razred, pobornik in podpornik fašizma, ki je bil skupaj s fašizmom v Trstu poražen, je, izkoriščajoč razbitje politične in sindikalne fronte delavskega razreda in delavcev, uspel ponovno pridobiti drugega za drugim vse privilegirane položaje, ki jih je bil izgubil in uspel hkrati uveljaviti svojo nadvlado na vseh gospodarskih socialnih m političnih področjih mestnega življenja ter je spravil delavski razred in demokratične sile v popolno podrejenost. Buržoazija drži danes v rokah vse orodje razrednega gospostva in z njegovo pomočjo lahko izvaja dolo- cembra 1931 bilo prisiljenih nad 40.000 slovenskih prebivalcev Trsta k emigraciji in da je njihovo mesto napolnilo prav tako število politično izbranih ljudi iz raznih italijanskih pokrajin. Toda to še ni vse; vse gospodarske pozicije Slovencev so bile likvidirane, s tem, da so bile prenesene in absorbirane po italijanskih, ustanovah; poleg tega pa je moralo tudi na tisoče Tržačanov italijanske narodnosti samo zato ker so bili antifašisti zapustiti Trst in se porazgubiti po svetu Prav tu pozivamo socialistične in komunistične pristaše in vse dosledne demokrate, naj prenehajo z delovanjem v prid in v podporo interesov kapitalizma in reakcije, da se ustvarijo prav na torišču interesov delavcev pogoji za obnovo borbene in orgamzatorne enotnosti ljudskih sil. da bo delavski razred soodločal sorazmerno z njegovim današnjim pomenom, da si delavci pridobijo, kakor se dogaja v raznih evropskih državah vedut, bolj napredne socialistične položaje, da se vključi delavsko gibanje s svojo silo. s svojimi zahtevami in s svojimi pravicami v gospodarsko — socialno življenje, v upravo in ustanove in v vodstvo podjetij v Trstu in na tem področju. Ponovno vzpostaviti to razmerje v javnih in zasebnih upravah je glavna naloga vseh, ki pravijo, da predstavljajo delavce in le tako bomo določili pravično razmerje političnih sil. Tedaj bomo lahko govorili tudi o plebiscitih; tedaj bomo lahko videli, če je delavski razred in če so tržaški delavci pripravljeni izreči se za teritorialno rešitev, ki bi pomenila zanje korak nazaj in socialno poraz, V sedanjem položaju ne bi plebiscit, ki ga hočejo kapitalisti in italijanska buržoazija nudil jasnega dokaza volje in interesov delavstva, marveč bi predstavljal podporo in potrditev položaja. ki ga je buržoazija ustvarila s terorjem in fašističnim nasiljem in ki ji je uspelo danes, obnoviti ga rav no spričo objektivnih in konkretnih razmer, ki so v Škodo delavskega razreda in naprednih gibanj. Zato ne bi bil plebiscit nič drugega kakor plebiscit takšne vrste, kakršni so se izvajali v bivšem fašističnem režimu, to je protisociali stičen in protidemokratičen plebiscit. Sam kongres socialistične internacionale ni mojjel teno premoč in vpliv na poli- „ _____________ lično usmerjenost tisočev me-1 podpret i" 'za h te v e Socialistične x ! slranfce junjske krajine, kajti ščanov, čeprav so njihovi interesi v nasprotju z njenimi. Zato bi moralo biti jasno socialistom komunistom in iskrenim demokratom, da se danes v sedanjem dejanskem razmerju sil, vladajoči razred lahko z neko gotovostjo meri v tako imenovan i plebiscitni borbi, toliko bolj, v kolikor ne smemo pozabiti, da je moralo na desettisoče slovenskih meščanov svoj čas zapustiti svoj rodni kraj, da so se umaknili fašističnim zlorabam in terorju. Sam uPopolo di Trieste« je leta 1933 priznal, da je do de- rozumeli so, da ne bi na ta način koristili stvari demokracije in socializma, temveč stvari reakcije in italijanskega kapitalizma. Pa naj le pride v Trst mednarodna komisija študirat položaj. Predložili ji bomo obSir-no in dokumentirano poročilo o zlorabah, zatiranju in trpljenju tržaškega delovnega ljud stva in Slovencev in bomo seznanili komisijo z junaško borbo tržaških delavcev obeh narodnosti. borbo, ki so jo vodili za osvoboditev izpod nacifaši- zma in njegovih včerajšnjih podpornikov, ki so tudi njegovi današnji podporniki. Ne bomo govorili mnogo o tako imenovani rešitvi na osnovi etnične črte. Naše stališče je že znano. Ponavljamo, da ta predlagan'a etnična linija nima nič skupnega z avtentičnim načelom rešitve teritorialnih vprašanj na osnovi etnične črte, kajti to načelo ne priznava in ni nikoli priznavalo možnosti ločitve nekega mesta od njegovega naravnega zaledja. V konkretnem primeru bi morala tako imenovana etnična črta absurdno sekati ozemlje tako. da bi tekle državne meje v predmestju, ali celo v mestnem središču. Resolucija kominformistične Vidalijeve skupine predlaga ostvaritev STO. Dejansko je za to resolucijo mnogo bolj važna vsebina, kakor pa oblika. Vsebina političnik stališč kominformističnih predlagate_ Ijev nam predvsem pove, da je njihov cilj zaostriti spor med obema bližnjima državama; prav zato uživajo oni v Trstu mnogo simpatije v nacionalističnih krogih, kajti ti krogi bistveno vedo. da ostva. rite v STO, kakršno hoče Vida. lijeva skupina v občinskem svetu, ne pomeni nič drugega, kot priključitev celega STO k Italiji. To potrjujejo tudi izjave kominformističnih voditeljev Togliattija in Pajette in izjave Vidalija samega; izjave, ki so jih podali v raznih okoliščinah in ki se spremenijo v navadno taktiko: ostvaritev STO. toda ne kot rešitev tržaškega vprašanja, marveč kot sredstvo, da se dosežejo cilji zunanje 'politike De Gašperije. ve vlade, pa četudi skušajo, kakor sdaj dejansko delajo, pridati ideji o kominformistič. ni »boljši rešitvh tudi metodo danuncianske pustolovščine, tako kakor je predlagal Togliatti italijanski vladi. Zato smo na, sprotni dejanski vsebini kom. informsitične resolucije, ker imamo vedno pred očmi njeno bistvo, ki se (e slabo skrivef za obliko. Prav iz tega se. vidi, da je popolnoma upravičeno stališče našega gibanja do taktike kominformovskega vodstva. Ne menimo predložiti svoje resolucije. Vendarle potrjuje* mo naše gledišče in naše stali, šče do teritorialnega vprašanja. V sedanjem dejanskem stanju potem ko so sistematič, no uničili pogoje za življenjski neodvisen in demokratičen obstoj STO ter kršili kakor je bilo dokazano, sistematično mirovno pogodbo že takoj, ko je stopila v veljavo, menimo, da je možna rešitev spora z dejansko ustanovitvijo STO na osnovi neposrednega sporazuma med jugoslovansko in ita-lijansko vlado ter s tem omogočimo življenje sporazumno ustvarjenemu organizmu, ki bo deloval tako, da bodo pravice tukajšnjega prebivalstva do sa. mouprave, mišljene v najšv šem pomenu besede, spoštovane in da bo konkretno zajamčena neodvisnost in celovitost ozemlja. V °kv'Z0fi ne bomo samo ,var11 1^° ki je škodljiv z« bo”j°^ed ^ splošno, marvei- nji v v r,,,d,p»» r», V; stvarih gospoo[ J« vff' politične poB , f. m pomične t u r; prid gospodar* n}e9 boittO sta. kakor zaht p sebna funkciji ugodne.h Al ustvarili nuj*e krat^n, ,,ci s°' ... _____; J„«10KrU delo” za razvoj , za to, da d°sf* ,;\ol cialne pridobiti _ ^ p jrs-Kar se tiče c°feSo^c^i, iredentistične motijo, bi >ah_ „ obr? res° sta osnova v teK M .in vseh napadov e prtirj cijah, katfj1”isk. itjj. na faktorja »» c0ni 'JroL litični po!o^jJivo it»' stavlja nepret zafttc ■ „js|J, aneksionistiinf ,. 2. SOC'11 'rllc da je v coni "gine* ^ nhmzba V P°vnir" janske buržoozV ■ da je v coni preobrazba v ju in da torej w prebit ci in tamosnJ n0 a nacionalno P°.n joj borbe, ceno zahtevajo, je vajo sadove # Jg osvobodilne bor ( stn jo in fcpol»J«*£ » dobitve, kako aKoP Sf i„ jezikovna < nef0\eK reforma, agrarna upravljc.-,- - . sredno u? mar<1}. las ist in preganjalci dobili naza, m la ■ b°?a\odV^Svi^t^ mstniki Podl jaici, k1 ■ se lt>. nostni Pre<7“';iji, »rtič1.V Trstu in v urf-s[h H<>V va in Povito kaXk-ki pogoji, spr zv0jcih pf^f. kov nam ?o»(. t0 neh °se moral'ti inf'J tega bl. r,0mvn’ kajt' V' cialisii «n *°£atl pozicija akctja. - ližem [n a na pozicij* poreč Opati!0 Tolmin Kobari“ Bovec gj ^ STsevero ^ ' — 3 — 29. oktobra 193? ■novo ustavo bo dobil notranjo samoupravo - Angleški obziri do Egipta, 'Je medtem skleni/ s Sudanci dve pogodbi o uporabi Nilovih voda .''jSleški zunanji minister inniif- P.00blastil, kakor smo poročali, generalnega -juver. •rebnn11 ’ nai izda vse C in Ja, ?*«lMitev nove tih W -C1 v°litve, iz ka taa v u ‘ZŠla Parte^er-t ir. '» v’ , j,osta sprejela usta 'i!ni obliki Sani aH spr"me MomSn P0t?za i,omeni d» kr»hot° J?vJStrovino* s ka ti iP * dokazati Sudancem (j si ,i.“®j9i mnogo na tem "■»odS 30 po načsIu 0 -'a Jo j.;,1 narodov 9.v jjo last prwne ,a;°. in da niso bile Meti v de’ k0 jim letos čaa0 nvi.^Sješki zbornici sve-ian ie ’ da b° dobil Su •amoiin,?red k°ncem i“ta 1952 aei0ent) vlado (selygove postavili gen. Na-s S°tovQ dejstvo in “jihovom olajšali položaj. Po feže ■nnenju bo Nagibu ** i6šiteletfcte fact0 vsilje' nanjo nn ’ kakor pa pristati isjanji pP°Puščanju med po Eeinfo ie tudi prehi- fejo rL n? s tem, da ne mo- svet0In j udancem in pred ^ llaiwi° c,1**1* °n’ tiSti ®ravo tri. . 1 Sudanu samouki viada w • ie dala britan-* Pridruži ,glptu Možnost, da S*fe „ ,aku Anglije in ■’ s> Brirfiuans emu ljudstvu v Ksit. ne°dvisnost. Ta* letovati skoro ne morei° V n . angleški pobudi. bočemo opisa-Mka i ,ga pomembnega teln?a 3ifl, rtlaV;e v London ... . ? kot ^r5Zre.^eta svoje rane ki po pogodbl Ju nadzorujeta , V Upravo, ** etlkrata-tu.niu so s tem Letos 8. maja je po 1 vlada, ki jo vo e u5fj“‘ rezi_dent, osnutek M Potrdili, da niso pri. u-. -ue 0 /anskega preklica VK?Veila jdominiju, ki ga IM nja wafdistična Oe rt Volkleljav.0. in kmalu H*.. ei>e volitve. Mnogo ?&• jj: °d razgovorov, ki • ‘ AT- Ustava predvideva v,S * «a*ih^ r- -■ Parla™ h Sudancev, voljc° v9”?604 ln zg°rnj° Jih Kate" b0 2/5 Čla' tis?* vi.j 0 imenovala su 4wiSt'- ?3’.Kot državni po-^ najkočljivejša Jtaijj ‘® določen angleški jTdh SUverner. ki naj vo. j\$n nanj° politiko, za-I« razk5a Sudana (verjetjih, 0*5?’ er meji na an-alno Afriko) in 'ni6 9«i]»>,adnike- Poročajo. k( L0t>Hdii ^i Poslanik v Kai-\ "ovi *catere spremem-isni'!l'U d=. sJf5^ansk:i ustavi v v'ft, '^kcii3' Egipt pri izva' ^ria v k generalnega gu. f'j« t’- kaC50^ t6Sneje S°' > u bila ■ to Ski!tske Pa doslej An-tem primeru n.aj bi opravljal to, 'n r1 svoi2 ,funkcije guver- e? • ^i bi ga tvorili ati n Sudanec in en lfMV anoi°vSt?ne torej za-i- °r i? j ^ r°kah, to- _ je df»ia1 PJ n0, <,ieiaLEd?" "p.rava Su’dana ,sW.pnPrava in raz- N?* ^9 > Ce l - wuo ouaanci v. °cej° postati do- V Sfsr-tKrass ali se želijo ali pa Com- angleški do- , mL, “Obohu B“S*esni ao-*tjv ^a š„ a 0 kondomi-,%5 Uret, naprej in nova u" in ^ *„.* notranje od- i Ih wuw«‘nji X, Paria!^Vemerjem( C> TPtntom-Edt vla-Edenova °matsko zamo- iynn?0ral formulo, 'la °> da ^-° nH Sudancem Nvi^OUDra!” bo Anglija ^il Bn°st h v m kasneje pa je ono-% e*i sodelovanje. ht>y.2l'očitiPrMVidr|i in no-‘tu Jitičnij, fag'bu notra- 1a‘Vh‘‘\težkoc v ari-*Nh?el°va ^‘Pt izključili SNjeveng]a Pl’j izvajanju J« da sep0‘°*aja. Oni vS« ekli za % danci ne Sf$fe§Safff£ L,.2a , rnorej0 . ^e® Polo-5v0i J0 nuditi ki na ANJO. sp°darski dvig • Na ■ hifeManje jtrBnaeel sudan-•«V”!1m‘?v- m^L"e bojko. STNt L4nieAlfr’('*ib°ortt0kazala, če S>ofif>Pts0dk.upili sodr. ‘Uta** 11 Sa”1 M,> 5? in E- 'tani tal,8® b°do raz- Gen ei i» clnei° An-^apiK udana in se po vsej Indijski trgovski minister. Krishnamchan, je na komin-fcrmovski napad v indijskem parlamentu, da je Indija pod vplivom Velike Britanije^ izjavil, da so .angleški industrialci tisti, ki so pomagali ustvariti današnjo razmeroma visoko življenjsko raven Indije, da sq ravno Angleži tisti, ki bolje plačujejo delavce in povišujejo plače po indeksu cen, ki ga objavlja Trgovska zbornica v Kalkuti, in da njihove tovarne obratujejo, tudi če niso več tako dobičkonosne. Indijski trgovinski minister je skratka ugotovil, da predstavljajo Angleži v Indiji še vedno element, ki ga indijsko gospodarstvo potrebuje za svoj napredek. Ta izjava indijskega državnika se je naglo razširila. Lahko trdimo, da še nikdar niso v Indiji Angleže tako visoko cenili kot ravno danes. To je sicer točno, vendar moramo tudi v tem primeru kot vedno oprezno oceniti to trditev in se varovati, da je ne pretiravamo in posplošimo. Leta 1947 so gledali Indijci na Angleže z mešanimi čustvi: deloma so bili zelo srečni, da je Indija postala neodvisna; toda bili so nevoljni zaradi delitve dežele, kar so tedaj pripisovali Angležem. Na splošno pa je konec politične borbe proti Veliki Britaniji za neodvisnost Indije imel za posledico, da je popustila napetost in so postajali odnosi mej} Indijci in Angleži vedno bolj znosni. Seveda so si mnogi indijski politiki in poslovni ljudje prizadevali, da čimprej očistijo industrijska podjetja Angležev in da jih čimprej sploh izločijo iz Indije. S časom, pa je prvotna ne-volja proti Angležem zaradi delitve Indije in zaradi raznih drugih razlogov le popustila. K temu so sami Angleži veliko pripomogli, ker so spremenili svojo prejšnjo miselnost in obnašanje. Neomejena oblast, ki vselej kvarno deluje na človeka, ni več vplivala nanje: izginil je pri njih ponos in niso več gledati na domačine kot na svoje varovance. Pokazali so večje razumevanje za svojo okolico, dasi se niso z njo pobratili; trudili so se, da so postali zgovornejši. Seveda so sami Indijci — z mnogimi iz-emami — spoznali in priznali, da imajo poslovni Angleži le temeljitejšo strokovno izobrazbo in da bolje poznajo svet. V letih od 194ti. do 1948. so Angleži prodajali in prodali številna in pomembna podjetja. Toda sprememba v vodstvu dotičnih podjetij je tako porazno vplivala, da zadostuje, če danes slišijo indijski poslovni krogi in' gospodarstveniki, da s« pri nekem podjetju pripravlja sprememba v vodstvu, pa vlada drugi dan živčnost na borzi. Tudi način, kako so Angleži znali predočiti razna vpra-sanja in zagovarjati razne koristi, jim je pridobil veliko priznanja. Vedno bolj so jih začeli pritegovati k posvetovanju v gospodarskih zadevah. Krajevni indijski funkcionarji in industrialci so začeli zahtevati, da se tudi Angleži priključijo odposlanstvom, ki so jih pošiljali s svojimi pritožbami in zahtevami k osrednji vladi v Novi Delhi, češ da bodo znali najbolje razložiti dejansko stanje. In res, Angleži so večinoma uspeli, ko so za gpvarjali koristi tistih, ki so jili za to prosili Tudi indijski ministri so se vedno bolj zavedali, da ne ovira pripadnost k Britanski P o neodvisnosti so se spremenili odnosi med Indijci in Angleži - Težnjo po odcepitvi od Commonwealtha zagovarjajo danes le kominformovci - Indijski jezik izpodriva angleščino - (gospodarstvo prehaja postopno v indijske roke državni skupnosti svobode njihove domovine in da je dejansko zelo koristna v . mednarodnih diplomatskih in gospodarskih odnošajih. V začetku sb Indijci bolj skeptično zagovarjali svojo pripadnost h Com-monwealthu, češ da pravzaprav nima nikakega pomena. To pa se je nepričakovano spremenilo po letošnjih volitvah, odkar vodijo opozicijo v indijskem parlamentu komin-fc-rmisti. Skoraj vsakdanji ko-minformovski napadi zaradi povezanosti Indije z Britansko državno skupnostjo silijo indijsko politične in industrijske voditelje, da temeljito razmišljajo o tem vprašanju. Danes so v tem oziru dobro podkovani, da z lahkoto zavračajo take kominformovske napade in niso več v zadregi, če morajo dokazati koristi, ki jih ima Indija od Commonvvealtha, in nedostatke in šibkosti So^ vjetske zveze. Kljub temu, da je leta 1947 bila ogromna večina Angležev v Indiji prepričana, da bodo prej ali slej morali prodati vse svoje imetje Indijcem, se je danes njihov -položaj tako spremenil, da so spet našli samozavest. To sicer jim more biti v zadoščenje, nikakor pa povod za zadovoljstvo. Angleži v Indiji danes posredno sicer še uživajo koristi dolgoletne angleške vzgoje in uprave, toda s časom se bodo Angleži v Indiji tiujno počutili vedno bolj tuji in negotovi, kot se pač počutijo več ali manj vsi, ki živijo v tujini. V angleških podjetjih so odnosi med Angleži in Indijci razmeroma dobri. Kar zadeva zaupanje, plače in dopuste ni nobene razlike med Indijci in Angleži. Seveda je odvisen družabni stik med Angleži in Indijci Izven službe od tega, v kakšni meri so se do-tični Indijci prilagodili zahodni omiki. Večinoma pripadajo Indijci z zahodno omiko starejšemu rodu, česar pa ne moremo trditi o pretežni večini indijskih poslovnih ljudi. Gotovo bodo tudi v bodoče vzgajali naraščaj v duhu zahodne omike zlasti tisti Indijci, ki jo sami že imajo, vendar pa bo s časom vedno bolj nazadovala.' Angleščino, na primer poučujejo danes v Indiji šele v višjih razredih in v bolj omejenem obsegu. Zato bodo morali poslovni Angleži v bodoče v Indiji obvladovati indijski jezik kot pač morajo znati v Franciji francoščino. Vsako leto bodo v Indiji objavljali vedno več uradnih o-glasov in ukrepov samo v indijskem jeziku. Tudi ne smemo pozabiti, da niso samo Angleži krivi temu, da so družabni stiki med njimi in povprečnimi pravovernimi Indijci še precej redki in rahli. Odslej bodo indijski poslovni ljudje vedno bolj tekmovali z angleškimi trgovci in indu-strijci. Doslej so Angleži dejansko bili v Indiji brez tekmecev na področju poslovnih izkušenj in tehničnega znanja, in so zato imeli bogate plače» obilno socialno zavarovanje in cenena stanovanja ter so mogli brezplačno razpolagati z avtom. Sedaj pa se Indijci zelo marljivo učijo in mnogi med njimi so že dorasli Angle žem v tehničnem znanju. Ti domačini so pripravljeni prevzeti tudi velike odgovornosti proti mnogo skromnejšemu plačilu in manjšim ugodnostim kot doslej Angleži. Nekateri Britanci menijo, da so podjetja, ki jih vodijo Angleži veliko uspešnejša kot tista pod vodstvom domačinov; vendar je treba priznati, ^-a so nekatera podjetja, ki so prešla iz angleških v indijske roke. znatno povečala svoj promet in s tem svoj profit. Razvoj sam vodi k postopnemu izločevanju angleškega vpliva v indijskem gospodarstvu; hkrati omogoča objektivno vrednotenje angleških «zaslu?» za gospodarski napredek Indije, posredno pa omogoča tudi objektivno ocenjevanje komin. fcrmovske propagande, ki se giblje po obveznih tračnicah sovjetske napadalne strategije. so ga skušali Sovjeti prikriti z nekaterimi socialističnimi frazami, ki so zelo pri srcu vsakemu iskrenemu demokratu. Cinično in brezobzirno poigravanje z njihovimi čustvi je moralo vsakogar prizadeti ter ga napolniti z največjim prezirom. Pri takšnem razpoloženju ljudskih množic v svetu, pa bo moskovskim agenturam zelo težko kaj doseči v gornjem smislu. Pa si oglejmo, kakšni so pogoji in izgledi za uspeh tega najnovejšega sovjetskega manevra Nihče ne more zanikati, da so kominformovske partije v zadnjem času pretrpele vrsto neuspehov ter izgubile vsak tesnejši stik z množicami. To drži. Na parlamentarnih volitvah, ki so se recimo vršile v tem letu po raznih deželah Evrope in drugod, so kominformovci popolnoma pogoreli. Vzemimo, za primer, japonske volitve. Ob tej priliki so japonski kominformovci napeli vse sile, da bi se jim posrečilo skrpati nekakšno «domoljub-nn narodno fronto«. Naleteli pa so na gluha ušesa. Levi socialisti so jim na pr. poslali sledeč zanimiv odgovor: «Pre-brali smo vaš predlog..., toda cilji naše stranke so v bistvu različni od vaših partijskih ciljev. Zato ne vidimo nobene možnosti skupnega nastopa!)) Pri tem je treba poudariti, da so ti levi socialisti dobili pri volitvah dokaj vej poslanskih mest kot pri zadnjih, medtem ko so kominformovci, predvsem zaradi svojega servilnega od-nosa do SZ, izgubili vseh 31 poslancev, ki so jih imeli v zad. njem parlamentu, ter ostali brez zastopnika. Od treh milijonov prejetih glasov na zadnjih volitvah, so se tokrat skrčili na pičlih 850 tisoč. To je očiten dokaz njihove nemoči in nepovezanosti z japonskimi množicami. Razumljivo je, da iščejo zaveznikov. Drug takšen primer lahko najdemo v Franciji, ki nam je bližja. Tu je imela KPF do pred časom zelo močne pozicije. Ko pa je postala njena a-genturna vloga v korist sovjet, skih interesov in na škodo francoskega, delovnega ljudstva preočitna, sta njena vloga in1 vpliv strahovito padla. Spomnimo se na usodo ((fHumani-teja». Leta 1947 je še izhajal z dnevno naklado 600 tisoč izvodov, medtem ko je njegova današnja naklada 200 tisoč. To vsekakor hi najboljši znak njihove tesne povezanosti z množicami. Nič čudnega če danes, na ukaz svojih gospodarjev iz Moskve .stikajo za neko novo taktiko, ki bi se z njo dalo to stanje popraviti. To pa naj bi bila prav tista «bolj mehka« in «bolj elastična« taktika, ki smo o njej govorili. Da mora pri tem nekdo plačati za grehe one stare. «trde», pa je med kominformovci razumljiva stvar. To pot sta to bila Marty in Tillon. In tako bi lahko zaporedoma navedli še primere iz Burme, Kitajske, Perzije itd., ki bi nam iz njih postala še bolj očitna brezuspešnost sovjetskih naporov, da bi s to svojo novo taktiko in pomočjo bolj ali manj zvestih hlapcev, še enkrat prevarili svet, k; jih je že dokončno spoznal. NICOLO PAGANIN (Ob 170-letnici njegovega rojstva) Dolgo se ni vedelo, da je neki neznani umetnik po naravi narisal vr. sto slik iz Pa-ganinijevega in timnega življenja. Pa se je pred leti na neki dražbi nenadoma pojavilo 28 študijskih listov, iz Paga-ninijevih živih dni. Javnost skoraj ni do-znala zanje, ker so listi takoj spet prešli v roke novega zbiralca. Listi so bili prvotno last violinskega virtuoza Bandler-ja. Vsekakor o-mogočajo vpo. gled v bistvo tajinstveno-de-monskega čarovnika na goslih in verodostojno pojasnjujejo njegovo držo pri igranju na violino. Spretnost njegove prstne tehnike je prikazana čudovito stvarno. V slikah se odkriva nenavadno in genialno pa tudi bolesti polno in grozljivo bistvo Paganinijevo. Slikar, ki je ustvaril te žive liste v sepiji, je še nepoznan. Nekateri umetnostni poznavalci so mnenja, da bi utegnil biti njihov avtor francoski slikar Louis Boilly. kar menda ni nemogoče. Boilly je živel od 1761 do 1845 v Parizu in je poleg slik iz življenja baje naslikal blizu pet tisoč portretov. Ako je bil stvaritelj Pa-ganinijevih skic res Boilly, je v teh študijah zapustil dragocen doprinos za spoznavanje najslavnejšega violinskega u-metnika vseh dob. Sto sedemdeset let je minilo 27. oktobra, odkar se je v Genovi rodil Nicolo Paganini kot sin preprostega kramarja. Zgodaj je pokazal nadarjenost za glasbo, predvsem za gosli. Šolal se je doma v Genovi, kasneje še v Parmi. Virtuoza je napravil iz sebe sam z neumornim izrabljanjem prirojenega daru. Njegova mladost je bila pestra in bujna. O tem vedo mnogo povedati dvorni letopisi v Lucci, kjer je nad štiri leta (1805 — 1809) živel pustolovsko življenje. Bil je tudi rriUjenec trinajst let mlajšega Napoleona' Bdonapartej a, kateremu je v počaščenje zložil' posebno sonato. Paganini namreč ni bil le violinski u-metnik, bil je tudi priznan komponist. Število njegovih skladb ni majhno, najslavnejši pa so njegovi Capricci, ki zahtevajo višek tehnične zmogljivosti na goslih. V šestinštiridesetem letu starosti jj> Paganini leta 1828 na Dunaju nastopil svojo slavno umetniško pot po Evropi. Vsa glasbe-no-umetnostna društva po starem svetu so tekmovala v čaščenju njegove umetnosti. Tako je poleg mnogih drugih slavnih glasbenikov tudi Ni-colo Paganini postal častni član ljubljanske Filharmonične družbe. V šestih letih si je s svojo umetnostjo nabral milijonsko premoženje. Zapustil je koncertno torišče in se Kot zasebnik umaknil v svojo vilo blizu Parme. Udarci usoda tudi njemu kljub slavi in bogastvu niso ostali prihranjeni. Se ne 58 let star je moral zaradi sušice v grlu 27. maja 1840 v Nizzi dati slovo tako nenavadnemu in razgibanemu življenju. Slavljen za žive dni je ostal do danes vzor tehnične popolnosti in nenadkriljive melo-dioznosti violinskih strun. Tehnika njegovih prstov, kakor so brzeli po strunah, je bila e-dinstvena in nedosežna. Gla-scvi, ki jih je izvabljal instrumentu, so bili očarljivi. V tem so si njegovi sodobniki edini. Takole pišejo: «Ko se je kar igral s flageoletti, (Jvojemka-mi in pizzicati, ko je cele koncerte odigraval na eni sami struni, ali v parodijah presenetljivo posnemal živalske glasove, ko je izvajal oktavne in decimne pasaže z bliskovito naglico in brez najmanjšega intonančnega madeža ter nedoumljivo naglo izpreminjal pizzicato s coll’arco, je poslušalstvu zastajala .sapa. .Kadar pa je dal v adagio duška svojemu čustvu, kadar je zatrepetalo ozračje v skoraj demoničnem izžarevanju, kadar mu je zajokala violina v neutolažljivi tožbi, so se trgala srca vseh, ki so ga poslušali.« (Navedeni citat je iz Ukmar-Cvetko Hrovatinove ((Zgodovine glasbe« str. 320). V. P. iiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiiiiiiiiimimiiiiiimmiiMiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Ko začenjamo drugo sezono našega gledališča v Kopru — na ozemlju slovenskega Jadra■ na — na koščku slovenske zemlje, ki nam je bila toliko let oporekana in v času, ko se bije trdi boj med pravico in resnico na eni ter iredento in nenasitnim imperializmom na drugi strani, si želimo, da bi ta mlada ustanova, ki ji je dana vzviiena naloga gojiti gledališko umetnost, služila delovnemu ljudstvu. Pred Vas stopamo s slovensko besedo v želji, da bi z njo notranje obogatili naše ljudstvo, da bi z njo dali poleta naši graditvi socializma, da bi z njo vzgajali ljudstvo v nenehnem spoznavanju lepote in resnice.» S tem uvodom v prvi številki Gledališkega lista je slovensko gledališče odprlo vrata novi, drugi sezoni svojega vztrajnega in uspešnega delovanja. Rast nekega teatra, radoživost njegove akcije, poustvarjalna problematika in še to in ono — vse je predvsem odvisno od pogojev, ki jih ima za svoj življenjski obstoj. Nikar ne bodimo večni idealisti in še bolj vztrajni .agovorni-ki rodoljubno-čitalniških kodeksov, da se z idealizmom da premagati sleherno težavo. Pa postavimo namesto manjkajočega ansambla, namesto odrskih rekvizitov in vseh tistih potrebnih stvari ta zastareli idealizem na oder — rakava pot bo v tem primeru neizbežna. Koprsko Ljudsko gledališče ima značaj polpoklične ustanove, le da je zaenkrat to bolj statistično in ekonomsko, kakor pa umetniško dejstvo. Zakaj? Brez ansambla ni gledališča in če pomislimo, da režiserji (ki so več ali manj tudi amaterji!) poleg dveh ali treh redno nastavljenih (a še ne profesionalnih!) igralcev rekrutirajo odrski kader iz vseh vetrov potem )e jasno, d.t je stezo treba še le izhoditi, to pa je vprašanje časa. Profesionalizacija nekega teatra ni problem tako ali drugače po- stavljenega in načrtovanega repertoarja, ampak prej problem mnogih sezon s tolikim in tolikim številom premier. Pred letom dni ustanovljeno gledališče namreč ne more delati čudežev in nesmiselno bi bilo pričakovati, naj postavlja pred svojo publiko Machbethe ali Glembajeve. Koper nima gledališke tradicije, čeprav je 1908. leta ustanovljeni «Dramski skup Istran v bogati rasti preporodstva in čitalnic deloval do izbruha prve svetovne vojne. Zato je razumljivo, da pomeni sleherna predstava današnjega gledališča ne le u-metniški ,ampak in predvsem uspeh prosvetnega značaja, tisti uspeh, čigar rezultati ne bodo vidni le v koprskih analih. isce hod iz amaterske improvizacije v sistematično strokovno delo, Kaj storiti? Prvič: izpopolniti ansambel! Drugič: pridobiti izkušenega režiserja! Tretjič: dopolniti odrčki, re-kvizitni in svetlobni park! Neizprosno dejstvo je, da brez Prizor iz Gogoljeve komedije »Ženitev«. ampak bodo zabeleženi v kulturni rasti vsega istrskega o-zemlja Kajti: v svojem centru si mora sleherno gledališče najprej privzgojiti publiko. medtem ko jo na vasi že ima, in še kako hvaležno! Ljudsko gledališče stoji danes pred enim samim problemom: smotrno pospešiti pre- " n .............................................................................................................. centiranja («... roko pa je imel veliko kakor vedro...», namesto «... kakor vedro«;, a je bila V odrskem prostoru dosledna, posebno še v histeričnem dialogu s Peklo. Le-ta — Stana Mlakar — je bila izvzemši slabo masko zelo sproščena, trdno tipizirana in igralsko suverena, Leže ji karakterne vloge. V akciji prepričljiva, v gesti in besedi prizadevna sodi med najboljše like te izvedbe. Potem pa štirje ženini in eden gogoljski «figaro» — posredovalec: korupcija, snobizem, neumnost, zloba, naivna samozaljubljenost — cel kom-pendij grehov v zatohli senci nikolajevskega carstva. Tukaj Gogolj ne moralizira in ne obtožuje naravnost, marveč prepusti junakom, da se nevede bičajo, kadar z otroško nedolžnostjo modrujejo o svojih napakah. Najprej Podkoljosm, aktiven dvorni svetnik. Igral ga je Evgen Frelih nekam negotovo in megleno. Ves čas se je kretal nekje med karikiranim govorom in prirodnim besedovanjem. *Frak — prej iz glembajevskega salona iMkor iz 40 let 19. stoletja. (Vsaj hlačnice naj bi bil za spoznanje zožil.) V značaju dober in spoznaven. Oskar Venturini je šel bolj naravnost: opustil je nepotrebno npačenjen v besedi, saj je tolmačil eksekutorja Jajčnico. Posrečena maska, brezhibni govorni pasusi, dosledna gesta. Pravo odkritje pa je bil Edi Martinuci v vlogi Anučkina. pehodnega častnika v pokoju. Poneumnjeni izraz, gibljiv in precizen mi mični aparat, odlična postavitev tipa, pogrkovanje in ne nazadnje situacijska komika — kdo bi verjel, da je ta igralec za sedaj (pravim: za sedaj, kajti — kdo ve?) amater. Naravnost očiten talent, iz katerega kar vre igralska sla. No, vrata na Akademiji za igralsko umetnost so blagohotno odprta za vse one, ki bi radi podaljšali vrsto naših poklicnih igralcev. Režiser Viljem Tomšič si tega lahko gledališče samo životari, če pa dela kaj več od tega, potem dela čudeže. Na primer: personalno stanje koprskega gledališča je brez pretiravanja kritično, in vendar si je postavilo svoj sezonski repertoar. Verjetno ga bo izpolnilo in — seveda — delalo bo čudeže. Vse to je tista ne- všečna materialna plat, zaradi katere so upravniki gledališč v nenehnem boju s svojimi do-tanti, ki včasih imajo, včasih pa nimajo dovolj razumevanja za potrebe gledališkega dela in razvoja. Ni prav, če se neko gledališče ubija z velikopoteznimi umetniškimi problemi, materialne pa prepusti reku: bo kakor bo! V sredo, 29. t. m. je režiser Viljem Tomšič kot prvo premiero v sezoni postavil na o-der komedijo N. V. Gogolja «2enitev». Ta izvrstna komedija je pravzaprav nekakšna dramatizirana anekdota, skoraj pamflet, v katerem se sreča uradniški svet s svetom konservativnega ruskega trgovstva. Opira se na «povsem neverjeten dogodek», ki je sila zabaven prav zaradi svoje slučajnost i in nesmiselnosti. Rekrutirane^ iz nižje-uradniškega barja si iščejo petičnih nevest. Igra sama nima trikotov, Iju-bavnega zapleta ali posebnih, malone tradicionalnih ljubav-nih prizorov. Zakon in ljubezen se tu obravnavata ironično, le kot nekakšna kramarska kupčija, v kateri je dota veliko važnejša kakor pa njen privesek — nevesta. Važna poustvarjalna ’>r'.ina te komedije je skladnost in o-ster, duhovit in izbrušen dialog, ki seveda v prevodu deloma izffubi originalno sočnost. (Kakor prt Nušiču!) G< Ideale. 16.00: «Spone J. Mc Donald. dJ ms#’-’ Impero. 15.30: «A]' ‘et0. W. Chiari, AjL, s Spa«**" Italia. 16.00: *Wae“c Gr*°- Kino ob morju. 1* ’ Rascel. tumba..., a ne r *a, BarM' Moderno. 16,00: «R«leta*’ ra Stanvvick. u.HiKanec», Savo na. 15.00: AUyson, R. ((0va Vittorio Veneto. 1^- „ na ljubezni«, J- [3nna *u11' Azzurro. 16.00: «A=« cm„. gla» S. Hayden, £ K Belvedere. 16-00: Totter. Marconi. 16.00: «Stn Sheffield. „ sr*« Massimo. 16-°°: “ ,.T0lpa v Novo cine. 16.«j- v. GJ®’ državah«, S. CoCh , ’ J Odeon. 16.C0: W. Beery. . za'8® Radio. 16.00: «Ne z3 L Ctrf' men-e«, M. Sulli'ra 1 RADIO .1 ** Z. K C V 254,6 m ali 117» ,952 SREDA, 29. okt0l,rJ 'oro6il»- 5.30 Prva jutranja6 45 ?0jfr 5.45 Jutranja 2l2S0|’ -{ila. vor z ženo. 7.00 F** Slovenske narodne. »• ^■kmečki m poje do ' “.V n,A 13.30 Poročila.13.45 u ni, 1* danes. 13.50 Dem:a& ^ Od Triglava do 19^ ^ Pester glasbeni Barkovelj. 21.30 reči'a. 21.00 Poje (Ai 11.30 Lahki orkef"' P-'r' vsakega nekaj. skoz svet in čas- m za orkestri 23.10 “ jjia. noč. 23.30 Zadnja P° TBS* K 306.1 m ali ^ tj.lOŽ 'Jonvfia ,,wvaj' gl^ 13.00 Pestra overi* Kuturni obzornik- ^ ameriška glasba. 'jgiia Lj;ce 14.15 Slovenska jstK« 1 18.15 Koncert soor»» i 5'%-Kozem. 18.35 pvor» jjl(, ^ ski plesi. 19.00 19.15 Priljubljen " rtirve® Vo-Poročila. 20.00 Sc 20ja. ^ oiiV be. 20.30 Sola in ^gcrl*?' «1»* kalni kvartet 2l-“ tfr ski karneval. ba. 22.00 Brahms: N (f V vir in orkester, ples. 23.15 porot11* 1 K*’’ 11.00 Simfonij 45 Gie ^ f. Francoske Pesml' ra viol^„ glasba. >4-25 06BachOveiol|(i^ Odnoposov. 17- jzvaja eret»s ganirvijeve sklade l8oo OP^ Alfredo Campo'^ c6t ^ glasba. 21.00 ^oj in V* mova trodejanka Jack«. 22.50 °l pesmi poje soj>ra‘ ^ —vK;m.^V 327.1 ir/, narotf** P t * 12.00 Slovenske 40 l4,o0 12.30 Poročila.1' m ri^ ba 13.15 Melodij tram« 8 ^ Lahek spored o pieSu ^ sojj »"»- S»*»rS5£f rr..«"« 1 spored, °rk«30 No4ni K° Poročila-hrvatskih a vtorjev. -C ClmlkS (Dickmb 120, Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Zakaj jih ne bi imel, gospod — zakaj ne?» je odgovoril gospod Pickwick, obraivM se naglo k njemu. «0, seveda ni nobenega vzroka, da jih ne bi imeli,* je odgovoril gospod Tupman. «To si mislim, da ne, gospod — to si mislim,» je zelo od-lo&no rekel gospod PicKwick. Gospodu Tupmanu je bilo na smeh, toda videl je, da je stvar resna; zato je napravil resen obraz im &e pripomnil, da imajo lep vzorec. «Upam da,» je rekel Pickwick in upiral oči v svojega prijatelja. «Sleer pa mislim, gospod, da ne vidite v teh nogavicah nič posebnega, samo nogavice, ne?» «Seveda ne — seveda ne,» je odgovoril gospod Tupman in takoj odšel. Na obrazu gospoda Pickwlcka se je pojavila spet običajna dobrodušnost. «Upam, da smo že vsi pripravljeni,* Je dejal gospod Pick-wick, sto j 6 s staro damo na čelu plesa, potem ko Je že štirikrat brezuspešno poskusil začeti. »Začinite že vendar,* Je rekel Wardle. «Zdaj!» Dvoje gosli in ena harfa je zadonela in že se je spustil gospod Plckwick; kar se oglasi splo5.no ploskanje tn klici: »stoj- te, stojte!« «Kaj je?» je vprašal gospod Pickwick, ki je ubogal samo zato, ker so utihnile gosli in harfa; nobena druga stvar na zemlji bi ga ne bila zadržala, tudi č>e bi bila vsa hiša v plamenih «Kje je Arabella Allemova?* je reklo kakih dvanajst glasov. «Ln Winkle?* je dodal gospod Tupman. «Tu sva* se je oglasil ta gospod in se pojavil s svojo lepo družabnico iz kota; in res bi bilo težko reči, kdo od obeh je bil v tem trenutku bolj rdeč, on ali mlada dama s črnimi očmi. «Kaj pa je to, Winkle,» je rekel gospod Pickwick skoraj zlovoljno, «da niste mogli o pravem času priti na svoje mesto?« «To ni nič takega,* je rekel gospod Winkle. «No, dobro,* je pravil gospod Pickwick, se pomenljivo smehljal in upiral pogled na Arabello, «dobro, jaz seveda ne morem vedeti ali je bilo ali ni bilo nia takega, sicer pa —* Sicer pa ni bilo časa, premišljati o tem, kajti gosli in harfa so zasvirale z vso resnostjo. Gospod Pickwick Je začel plesati — po sredi sobe do konca, potem h kaminu, spet nazaj k vratom — zadevaj e se v vse — motno, udarjanje ob tla — nov parček začenja — kar leti — vsa figura se uvršča znova — nov topot po taktu — spet par in Se par — česa takega &e niste videli; in ko so slednjič končali ter Je štirinajst parov s sitaro damo vred odMo ter je staro damo nadomestila žena duhovnika, je ta gospod dalje plesal na svojem mestu; godba ga je kar nadmašala, gospod se je smehljal na svojo plesalko tako nežno, da nam ni mogoče popisati. Ze davno, preden se Je gospod Pickwick naveličal plesa, sta ženin in nevesita od»la. Nato Je bila slavnostna večerja in potem so se dolgo sedeli in se pogovarjali. In ko se je drugo jutro gospod Pickwick pozno zbudil, se je nejasno spominjal na to, kako je prejšnjo noč povabil Cisto resno in iskreno okrog petinšti-rideset ljudi na obed pri »Juriju z jastrebom,* ko pridejo v London, kar se mu Je zdelo, da je zadosten dokaz, da je bil bržkone pošteno v rožicah. «VaS gspudje boja mel nocoj u kuhn zabava, ne, dragica?* je vprašal Sam Emo. «Da, gospod Wellar,» je odgovorila Ema, «to je vselej na sveti večer. Naš gospod ne bi za nobeno ceno dovolil, da bi se to opustilo.« «Vas gspud Je uzor Muveka, k se drži starih navad, dragica,* je pravil gospod Weller. «Nisem še vidu tku pametnega čluveka in puštenga gspuda.* »O, to Je res,* se je oglasil debeli fanit ln posegel v pogovor, «kakšne prašiče krmi!* Debeli fant je kanibalsko navihano pogledal gospoda Wellerja, spomnivši se na pečene nožiče z omako. «Ej, tl s se torej vendr prebudu, kaj?* Je rekel Sam. Debeli fanit je pokimal. »Jest ti neki puvem, ti udav v človešk pudob,« Je rekel gospod Weller, »če na us men spau in se več gibu, se ti zgudi istu, kar se je zgudl tlstmo starmo gspudi, s tlstm čopam.* »Pa kaj se Je zgodilo?* Je vprašal fant s tresočim glasom. «Puvem td,» Je odgovoril gospod Weller, »on je biu edn nej-večlh uzoru debelga čluveka, kar ih Je kdej blu, in celih petin-štirdeset let ni mogu pugledat na soje čevle.* »Jemnasta!* je zakričala Ema. »Ne, zares ne, dragica,« je pravil gospod Weller, »in če b mu puložel vi udtlsk negavih nog na miza, b na biu puznou, de sa to negave noge. Tku 1e hodu zmeri u kancllja z lepa verižica, k se je guncala na negavem telovnike in z zlata ura u varžet in ta je delala — i no ura je draga — bla Je velika, težka. tku debela med uram kokr njen gspud med ldmi, in z velikanska številčnica. ,Bulš b blo, če b na nosu te ure,’ so svetoval starmu gspudu njegov prjatll, .ukradi vam ja boja.’ ,Res?’ . je rfiKl1 v»r je vprašal. ,Da, rajš je na noste,’ so pravili. 'D^t’1'ut,egnt' jJL, t* on, ,ampk rad b vidu tistga tata, ki b ja m06J? ^ u je je žeta, sej m pade tku globok, de morm it h P ]I* čm vedet, kulk je ura ’ In natu se Je začeu ,rajia ® ^ri3' skorej poču, in je šou spet naprej s soja nap blu 1^ čopam, in se je valiu k Strandu s soja veriga- ta. $■ ki b na biu poskusu, de b mo sunu tista verl fcKU sa ^ L # nkol udtrgala in ura se ni dala vn putegnt m jaU, de KUi#, vellčal, on pa se je ainerl vraču dam ln se s dnC pa Je čop razguncu kokr nihal na holandsk ur. vi^' ,p&5. stari gspud ta zagleda žeparja, k ga Je Puzn Tu bo sPe ^ # pele za roka mejhnga lainta z debela elava. • uSten je mlslu stari gspud, ,spet boja poskusi, an*P _ ta urezal.’ In že se Je začeu strašn .hehetat; zdeJ, deC teS1® gspuj stl In ta drvi z glava naprej naraunast u že Kritu Bi» tku de se je ta ud tiulečine kar zvijou. ,Mur ' uzrav:1 s^1{ .Hvala,’ mu je zašepetou tat na uho. In k se ^ ud je im0 ^ t# ura in verižca preč, in kar Je- biu se hujš, Sv* de ge prebava du smrt; in ti tud paz, ti debelun • ^ f udebelu.* 0 pove®t' v yt Ko je gospod Weller končal svojo rtlC^a0(^n vsl^gtni ^ vidno zelo učinkovala na debelega fanta, ^ veliko kuhinjo, kjer je bila družina že zbra. „,rednll