K. STR.:
O učinkovanju strupa.
idaj pa pravimo, da je strup brez učinka? Na prvi pogled se nam pač zdi to ncmogoče. Strup niora ven-dar učinkovati, in kdor je zastrupljen, tnora umreti ali pa vsaj težko zboleti. In vendar ni v vsakeni oziru tako, tudi ne pri vsakem bitju. Iinamo živali, ki jim gotovi strupi ne škodujejo. Tako so tudi nekateri strupi, - ki so človeku v mali meri neškodljivi, da, celo ko-ristni, kcr jih rabijo v zdravilstvu, v veliki mcri pa so snirtonosni. Ako vzameino strup, ki ga pridobivajo iz volčje črcšr.je in ga imenujemo atropin ter ga daino našemu dornačemu zajcu ali kuncu, mu ne škoduje nič. Ako damo psu morfij, ki je za človeka iako onia-men strup, nui ne škoduje. Jcžu in kuretni ne škoduje takozvani »kanta-ridin,« ki ga dobe iz neke vrstc hrošča, iz španske muhe. Da ]cžu celo pik strupenih kač (gadov, modrasov) ne škoduje, ti bo že morda znano. V Egiptu živi vrsta glodalcev, ki jih imenujemo ihneumoni, tudi teni ne škoduje kačji pik. Imatno pa še nižje vrste živali, ki nanjc ne učinkuje gotov strup. Pustirno črve ali polže v razstopini strihnina, to je strup, ki ga pri nas rabijo lovci, da z njitn zastrupljajo lisice, in vidimo, da človcka že mali del usnirti, a medtern ko žive te živali še v razstopini. Tudi strup, ki ga dobivamo iz cvetice naprstca in ga imenujemo digitalin, ne škoduje tern živalini nič, medtem ko učinkuje pri človeku močno na srce. Toda pri tem razmotrivanju ne srnemo priti do zaključka, da bi ježa ne umoril strup našega modrasa. Morala bi biti le jako velika ninožina strupa. Dognano je, da bi innožina tega umorila že celo konja, medteni ko bi ježu še nič ne škodovala. Popolnoma brez učinka je strup samo pri onih živalih, ki imajo same tak strup, kakor one same, od katerih so za-
..    ¦-—*.    106   ¦-»—
Strupijene, n. pr. ako modras piči modrasa, gad gada itd. To je naravni zakon, ki se ga lahko uporablja tudi pri ljudeh, ki so ga že v starodavnih časih poznali in ga še dandanes uporabljajo v zdravilstvu.
2e v starem veku je bilo znano, da strupi, ki jih dlje časa uživamo v vedno večji meri, izgubijo svoj učinek in ne škodujejo. Na ta način Uihko napravimo isto tudi pri raznih živalih. Ako jim darno previdno vedno večje mere strupa, postanejo neobčutljive za dotični strup. Prof. Behrings je prvi to poizkusil in razkril, da ima kri takih zastrupljenh živali proti-strup, ki ga imenujemo serum. Ako tega drugim živalim vbrizgamo, ne morejo biti nikakor več zastrupljene. In tako je tudi pri Ijudeh. Ako ima kdo davico ali difterijo, tedaj mu zdravnik vbrizga dotični protistrup. Ali pa ako so se ti stavile koze, tedaj se ti vcepi protistrup proti strupu, ki provzročajo koze itd. Tako poizkušajo scdaj razni raziskovalci dobiti protistrup tudi za druge nalezljive bolezni.
Eden prvih, ki jirn ni škodoval strup, je bil Mitridat v Pontu*), ki je urnrl 1. 63. pred Krist. roj. O tem pripovedujejo stari zgodovinarji, da je živel v neprestanem strahu, češ, da ga bo kdo zastrupil. Po nasvetu svo-jega zdravnika je pital gosi vsak dan z večjo mero strupa različnih vrst in je pil kri teh gosi. Na ta način je bil proti vsem takrat znanim strupom zavarovan. Ko se je pozneje sin, njegov Ijubljenec, vzdignil proti njemu in ga v njegovem kraljevem gradu oblegoval, je izkušal, da bi se za-strupil, toda zaman. Ko so oblegovalci udrli v sobane, se jc dal od svojega strežaja prebosti z mečem.
Na nekoliko izpremenjen način že tisočletja uporablja ta naravni zakon neka vrsta Indijcev, takozvani kačji zagovarjalci. Ako nainreč koga te vrste ljudi piči kaea, tedaj mu zagovarjalec z nožem poveča rano in pljune vanjo. Taki ljudje, ki imajo zoper strup tako niočno učinkujočo slino, uživajo med ljudstvorn velikanski ugled in imajo vkljub evropskim zdravnikom na knežjih indijskih dvorih odlična mesta.
Kako pa se to zgodi, da ima zagovarjalčeva slina tako moč?
Zagovarjalci vzamejo v svoje vrste samo člane svojih rodovin. Svoje otroke dado pieiti od kač, ki so že jako starc in imajo že prav slab strup. Seveda umrjo na tem piku slabi otroci, toda oni, ki to zastrupljenje prc-žive, imajo proti kačjemu piku sedaj tako moč, da jih ne usmrti niti pik najstrupenejše kače. To ponavljajo večkrat, in sicer tako dolgo, dokler nimajo v svoji slini toliko protistrupa, da z njo celo pik najstrupeiiejše kače naočarke uduše. — In kakor vidimo pri teh, tako je tudi pri drugih stru-pili, ki so: nikotin v tobaku, arzenik, opij, alkohol, ki se nahaja v opojnili pijačah. Kadilec pokadi lahko vcliko smodk, ki mu ne škodujejo zaradi nikotina, strupa, ki se nahaja v tobaku. Toda ne poizkusi ti tega. zakaj že po parkratnem vdihu se ti začne vrteti v glavi in slabo ti bo. Na Tirolskem in Štajerskem je mnogo Ijudi, ki jedo arzenik, strup, ki ga pridobivajo iz
*) Nekdanja dcžcla v Aziji. Op. pis
^*    107    .«—
raznih rudnin, vsebujočih arzen. Ti Ijudje se tako privadijo temu strupu, da ga sčasoma zaužijejo kar po cele žličice za kavo, kar bi pri drugem človeku gotovo provzročilo srnrt.
Mislim torej, dragi čitatelj, da ti bo sedaj dovolj jasno, kako se na-pravi iz strupa protistrup, ki uničuje ueinek strupa na zastrupljeno bitje! Slednjič pa opozarjam na to, da ne smeš s strupi delati takih poizkusov, ki so lahko nevarni človeku. Zaradi tega pazi na strup! Varuj se ga, ne boj pa se, ako ti ga predpiše zdravnik!