Male pripovedke Dom.
Kadar mine šoln, gremo otroci dom6v. Doma pri ljubih starših sem najrajše. Oče ao gospodar v hiši ter zapovedojejo, a mati kuhajo iii pospr&v-ljajo sobe. Boma prebivajo mojfi Ijube seatriee in bratci, s katerimi se naj-rajše igram. Doma pozaam vsak kotiček v hiši, ter znam za vsako atvarco, kje leži. Doma smo vsi skiipaj: ofe, mati ia mi otroei, — vsa obitelj. V hiži otroci stanujemo, jeino, pijemo in se igramo, delamo in molimo. ter po iioči sladko pdSivamo.
Zjutraj, ko se aaredi dan, Tstanemo iz svojih posteljic, obležemo se, mnijemo in oprafimo svojo jutraojo molitev. Po konSanej molitvi a^ zberemo okoli mize in mati nam dad^ zajufcrek. Totein gremo v šolo. 0 poludne pripravijo mati kosilo, otroci veselo posedemo svoja mesta okoli mize, odmo-Jimo molitev pred jedjo ter potlej zaTžjjpmo jedi, ki Dam jib so skubali Ijuba mati.   Potlej gremo Tsak na svoje delo.
Kadar delo dobro kon{anio, smemo se igrati V ta namen se zbiramo na dvorišS ali pa na VTtu, Casi tudi znnaj na polji ali T zelenem gozdu.
Solnce zahaja. Kmalu se skrije za gozde ia gort. Ye5er se naredi in aas vabi domi5v. Kako žalostno je v hiSi! Tema nastaja. Oče sedž in po-čivajo od dela. Mati plet6, brat piše. sestra prede, a babica nain pripoveduje lepe basni iii pripovedke. Dekla prinese lu^, želi nam dober večer, pogrne mizo k večerji, potlej večeijamo, izmolimo aveti rožni venec ter se spravimo spat. Kdor je po ducvi pridno delal in se poSteno obnaSal, ta po noii tudi sladko in mirno počiva.                                                                 D. Juriša