gotovini
Stev. 250	V	Ljubljani,	četrtek	31.	oktobra	1940	Leto	V
Položaj na grškem bojišču
nespremenjen
Majhen grški umik ob obali - Letalski spopad med Grki in Italijani nad Albanijo - Sovjetska letala za Grčijo
Nemška poročila o položaju v grški prestolnici
Bombardiranje 29 nemških letališč
silovitega streljanja z grških postojank. Grško poveljstvo je zapovedalo, da je treba vse postojanke obdržati za vsako ceno in da se ne smejo grške čete spuščati v poskuse, da bi dosegle kakšen krajevni uspeh. Na nekem mestu so italijanske čete padle v dobro pripravljeno zasedo in so jih Grki pokosili s strojnicami. Potem je grški .oddelek tod udrl za italijanskimi čeami in jih zasledoval še na albanskem ozemlju. Toda poveljnik tega oddelka je bil zaradi samovoljnega koraka odstavljen, ker se ni držal navodil, da se Grki omejujejo samo na obrambo.
V	Solun je bilo danes pripeljanih 50 italijanskih ujetnikov.
sovražnik z močnimi silami ter težkim in lahkim topništvom izvedel več napadov v Epiru. Grške operacije so potekale po naprej pripravljenem načrtu.
Včerajšnje grško časopisje piše manj o britanski pomoči, kakor pa dva dni preje. Na naziv vlade so bile odstranjene vse zastave, ter se bodo odslej smele razobesiti samo tedaj, kadar se bo to posebej zahtevalo. Ta ukrep smatrajo kot znamenje, da v Atenah ocenjujejo položaj mnogo blažje, kot v začetku spopada z Italijo. Slika atenskih ulic je že precej normalna. Včeraj je bilo v Atenah nekaj demonstracij. Ob 17 so sirene naznanile alarm, ki pa je bil kratek. Nobenega letala ni bilo mogoče opaziti nad mestom. Mornariški minister Apavaizios je včeraj obiskal enote grške mornarice v atenskem pristanišču Pireju. Pri tej priliki je imel govor častnikom in članom posadk.
V	poročilih grškega časopisja prihaja do izraza prepričanje, da bo Turčija aktivno sodelovala pri sedanjih sovražnostih le, če bi «e vmešala še kaka tretja država — Bolgarija.
Praznfk naše vo ne mornar ce
Belgrad, 31. okt. m. Danes slavi naša vojna mornarica praznik v spomin na 31. oktober 1918, ko je na naših vojnih ladjah prvič zuviliralu jugoslovanska zastava.
Roosevelt končal volilni boi
Washington, 31. okt. Havas:	Predsednik
Roosevelt je včeraj zaključil svojo volivno borbo. Zjutraj je prišel v Novo Anglijo, čez dan je potoval skozi Conecticut, snoči pa je prišel v Boston, kjer je imel velik govor. — Predsednik je bil v stalni zvezi z \Vaskiugto-nom zaradi dogodkov v Evropi.
Dasi najnovejša preiskavanja o razpoloženju javnega mnenja v Ameriki dokazujejo, da republikanski predsedniški kandidat Wen-del Wilkie stalno pridobiva, je večidel političnih opazovalcev prepričan, da bo Roosevelt zmagal. Med časnikarji je tukaj težko najti kogar koli, ki bi veroval, da bo VVilkie dobil vsaj 100 od 531 volivnih glaosv.
Nemčijo
Atene, 31. oktobra. Atenska agencija poroča: Poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 4 pravi: Na epirski fronti ob obali so se naši oddelki s prednjih postojank nekoliko umaknili po določenem načrtu. Na novih postojankah so se naši oddelki vzdržali ves dan. S svojim streljanjem so ovirali premikanja sovražnih oddelkov. Na ostalih grških bojiščih ni bilo sprememb.
Sovražna letala so bombardirala Patras. Nekaj hiš je bilo porušenih. Bombardirana sta bila tudi Rion in Lepant. Ubita je bila ena oseba, pet oseb pa je bilo ranjenih. V Lepantu je bila porušena neka šola. Vsa naša letala, ki so se spopadla z italijanskimi lovskimi letali nad albanskim ozemljem, so se vrnila na svoja oporišča.
Nekje v Italiji, 31. oktobra. Stefani: Poročilo st. 145 glavnega štaba italijanske oborožene 6ile glasi: Naše čete nadaljujejo prodiranje na grošem ozemlju, ko so strle odpor grških zalezovalcih patroi.
Solnu, 31. okt. m. Poročila z grško-albanske deje pravijo, da italijanske čete hudo pritiskajo na zahodni del bojišča proti Janjini. Grške čete Sfi trdovratno upirajo. Hribovit svet predstavlja velike težave za ofenzivo. Poročajo, da so italijanske čete prodrle 9 km na grško ozemlje in s'cer do Sv. Nikolaja. Odpor grških čet je v tem delu snoči baje popustil in so Italijani z dvema divi zijama prodrli ob morju 7 km na grško ozemlje.
Belgrad, 31. okt. m. Z jugoslovansko - grške meje poročajo, da se je boj med italijanskimi in grškimi četami tudi včeraj nadljeval. To se da sklepati iz topovskega streljanja, ki se je tudi včeraj slišalo v naše obmejne kraje v bližini gr-ško-albanske meje. Topovsko streljanje se je vče-
raj ves dan slišalo tudi v Bitolju. Zaradi pretrganih zvez z Grčijo pa v Bitolju ni bilo mogoče zvedeti nobenih podrobnosti o bojih med grškimi m italijanskimi oddelki.
Solun. 31. okt. o. Reuter poroča: Včeraj je dospelo v Solun 134 sovjetskih vojnih letal za Grčijo. Od tega je 54 bombnikov.
Včeraj je grška vojna mornarica položila mine pred vhodom v atenski in korintski zaliv, pred pristanišči na Krfu, Kefalouiji in Zakmtom.
Solun, 31. okt. o. Reuterjev posebni dopisnik poroča z grškega bojišča, da grški odpor ob albanski meji traja dalje in da ga italijanski planinci, ki tod nastopajo, niso mogli zlomiti zaradi
Atene, 31. okt. m. Nemška agencija Trans-continental Press poroča: Državno podtajništvo za varnost opozarja, da se širijo neutemeljene govorice o grški zmagi, kar je treba smatrati za protidržavno delovanje. V uradnem poročilu dalje državno podtajništvo za varnost poudarja, da bi takšne govorice lahko imele za posledico veliko razočaranje.
Zadnje uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva govori tudi o »krajevnih spopadih s sovražnikom«. Poročilo nato pravi, da je v noči med 28. in 29. oktobrom, ter ves včerajšnji dan
V	središču pozornosti pa je tudi snočnji odhod nemškega veleposlanika v Turčiji von Papena v Berlin. Von Papen potuje iz Carigrada s posebno ladjo do Constanze, od koder bo s posebnim letalom odletel v Berlin.
London, 31. oktobra, o. Reuter poroča iz Kaira, da so se tam sešli včeraj vsi poslaniki balkanskih držav v Egiptu in razpravljali o zadnjih dogodkih na Balkanu. Turški poslanik Sevi Alkan, je izjavil, da se Turčija strinja popolnoma z Anglijo in da ji stoji ob strani. Turčija za sedaj nima namena pomagati Grčiji, pač pa stoji v pripravljenosti. Če bi Bolgarija vdrla _ na grško ozemlje, bo stopila takoj na stran Grčije.
Če Turčija ni napovedala vojne Italiji, še ne pomeni, da je Turčija nevtralna. Turčija pač stoji v pripravljenosti in z veliko pozornostjo zasleduje nadaljni razvoj dogodkov.
delki italijanskih letal. Zvečer smo z napadi na letališča v vzhodnih grofijah britanskega otočja razdejali hangarje in skladišča in zažgali mnogo letal. Cez dan so se večkrat vnele srdite letalske bitke. Ponoči so se napadi na London še poostrili.
V	maščevanje za angleške nočne napade na obljudene nemške pokrajine smo vrgli na London spet več stotisoč bomb Na obeh bregovih Temze so nastali novi požari v dokih in industrijskih napravah. Eskadrilje so bombardirale tudi liverpoolsko pristanišče m industrijske predele Birminghama m Conventryja. Britanska letala so preteklo
teh akcij se dve letali nista vrnili.
Do 28. oktobra so angleška letala ta mesec bombardirala 34 nemških mest. Nad Berlinom so bila angleška letala petkrat, nad Hamburgom in Bremenom petkrat, nad Hanuoverom, Kuxhafenom fa» Emdenoin pa trikrat.
Nočni napad nemških letal nad Anglijo je bil v glavnem usmerjen na London, mesta v sredini Anglije, Liverpool in na mesta v južni Angliji. Uradno poročajo, da je bilo razdejanih nekoliko zasebnih hiš, škoda ni velika in tudi človeških žrtev ni mnogo.
Pri včerajšnjem dnevnem napadu so sestrelili 9 nemških letal, v dveh dneh skupno 39 letal. Angleži pa so izgubili včeraj pet lovcev, en pilot je bil rešen.
Grški poslanik v Rimu Politis je prosil italijansko vlado za potni list in bo najbrž že danes zapustil italijansko prestolnico, s čimer bodo diplomatski stiki med Italijo in Grčijo pretrgani.
Kaj bo storila Sovjetska Rusija, to vprašanje spet razburja svet, zlasti Balkan spričo vojne med Grčijo in Italijo. Odgovor na to je preprost: Rusija bo storila vse in izdala kogarkoli, samo da se sama obvaruje vojne z enakim nasprotnikom. ker ve, da bi taka vojna pomenila konec komunizma in pomedla z oblasti sedanjo sovjetsko vladjočo tolDO, sodi new-yorški list >Newyork Sundc.
noč letela nad Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Njihov^ bombe niso prizadejale nikakršne škode na vojaških objektih. Zadeta je neka kmetska hiša.
V	drugih krajih je poškodovanih nekaj hiš. Mrtvih in ranjenih je nekaj ljudi. Sovražnik je včeraj izgubil vsega skupaj 47 letal. Pogrešamo 17 nemških letal.
Današnji nahladi »Slov. doma« prilagamo položnice.. Prosimo vse naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. * Nova naročnina znaša 14 dinarjev mesečno. Uprava »Slov. doma«
Vesti 31. oktobra
Jugoslovanska vlada je sklenila ohraniti v grško-italijanskem sj>opadu popolno nevtralnost in se jugoslovansko razmerje do Italije ne bo nič spremenilo. Jugoslavija bo še naprej sodelovala z Italijo in Nemčijo. Jugoslovanska javnost z velikim zanimanjem, toda brez vsake strasti spremlja razvoj vojne med Grčijo in Italijo, sodi glasilo maršala Goeringa, »Es-sener Nationalzeitungc.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je z letalom dojiotoval v Tirano. Namen njegovega obiska ni znan.
Anglija je naročila dozdaj v Združenih državah 14.000 letal, pred kratkim pa še novih 12.000, tako da v Anglijo teče nepretrgan tok letal, je izjavil včeraj predsednik Roosevelt.
Če bo Roosevelt v tretjič izvoljen za predsednika Združenih držav, bo Amerika v marcu prihodnjega leta že v vojni, je izjavil Rooseveltov tekmec Wilkie.
Z italijanske uradne strani znova zanikujejo vse vesti o tem, da bi bili v južni Albaniji izbruhnili upori. Italijanski tisk nasprotno zatrjuje, da vlada med Albanci veliko veselje, ker je italijanska vojska šla osvobojevat še tiste Albance, ki so sto let trpeli pod krvavim grškim jarmom. S tem Italija popravlja zgodovinske krivice, ki so se godile albanskemu ljudstvu in ostaja zvesta svojemu poslanstvu, katero je začela že v svetovni vojni, jo nadaljevala v Abesiniji in Albaniji, v sedanji vojni j>a si je zastavila za cilj, da osvobodi tudi Egipčane in Albance v Grčiji. Dosedanji romunski poslanik v lielgradu Cadere je bil odpoklican.
Ker še ni podrobnejših poročil o napredovanju italijanskih čet v Grčiji, daje to povod za sklep, da italijanski motorizirani oddelki v Grčijo tako naglo prodirajo, da ni mogoče od njih sproti dobivati vesti, pravi rimski »Gior-nale dTtalia« v svojem poročilu iz Albanije in dostavlja, da je albansko prebivalstvo na grškem ozemlju sprejelo italijansko vojsko z manifestacijami in zastavami.
Državni poglavar Francije, maršal Petain, je imel včeraj govor o sestanku s Hitlerjem in je dejal, da je na ta sestanek šel po svobodnem preudarku, ne na pritisk z nemške strani. Izjavil je, da vstopa z včerajšnjim dnem v sodelovanje za nov evropski red in da morajo vsi Francozi spoznati, da je to sodelovanje potrebno, če hočejo, da se bo olajšalo sedanje stanje v zasedenih krajih, da bodo izpuščeni ujetniki in zagotovljena preskrba s hrano. Italijanska vojska v zahodni egiptovski puščavi je zdaj prišla v nove težave zaradi nenadnih peščenih viharjev z juga, ki se vzdignejo nenadno in nosijo seboj ogromne množine drobnega peska, ki prodre v vse dele motorjev in jim onemogoči tek. Motorizirana vojska je v takem viharju Čisto hroma in zaradi tega izpostavljena bombardiranjem iz velike višine, pravi agencija Reuter v nekem poročilu iz Kaire.
Francoski zunanji minister Lavni je spet odjx>to-val v Pariz na posvetovanje z nemškimi oblastmi.
Bolgarija je ustavila ves železniški promet 6 Turčijo, ker jsoteka proga pri Svilengradu čez grško ozemlje. Telefonske in brzojavne zveze med Sofijo in Carigradom pa niso pretrgane. Grški poslanik v Londonu je dobil od trgovinskega ministra v Atenah pooblastilo, da sme svobodno razpolagati z grškim brodovjem v angleških vodah.
Da se bo nemško prebivalstvo kljub angleškim nočnim napadom lahko naspalo podnevi, bodo smeli po nemških cerkvah odslej zvoniti šele po trinajsti uri, zjutraj in dopoldne nič, da bo ljudstvo lahko nemoteno spalo dopoldne. To določilo velja za sleherni dan, kadar bo prejšnjo noč letalski alarm.
Italijanski tisk napoveduje, da bi v Grčiji utegnilo priti do notranjih sprememb in do vlade, ki bi takoj sprejela italijanske zahteve. Italijani trdijo, da se za odpor proti Italiji ogreva samo majhna skupina ljudi okoli generala Metaxasa, ki so prodani Angliji. Te vesti so presenetljive, ker je bilo doslej vedno slišati, da je okrog generala Metaxasa združen ves grški narod in so to poudarjali tudi italijanski listi.
Generalni pooblaščenec francoske vlade za Afriko genral Weygand je v pomirjenje prebivalstva v francoskem Maroku poslal tamošnjemu guvernerju generalu Noguesu pismo, v katerem pravi, naj Marokanci ne verjamejo zlobnim tujim poročilom in naj bodo prepričani. da se ne bo zgodilo nič proti Časti in koristim Francije, dokler jo vodi maršal Petain.
Italijanski nastop v Grčji je samo del skupnega nemško - italijanskega boja proti Angliji. Ta akcija Italije bo naredila konec angleškim oporiščem na tem področju Sredozemlja. Angleška sila so bo tu pokazala za ravno tako trhlo, kakor 3e je drugod, pravi neka izjava, ki so jo dobili tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu.
Jutri dobro varujte domove I
Uprava ljubljanske poliije opozarja meščane, naj jutri dobro pazijo na to, da bodo imeli v hiši koga, ki jo bo varoval! Tatovi in vlomilci tudi ob takih pietetnib dneh ne mirujejo. Opozurja pa tudi. naj v gneči dobro pazijo ua svoje žepe, kajti izvedeni žeparji prav radi izkoristijo luke prilike, da bi okradli nepazljive ljudi
Turčija ne pojde v vojno zaradi Grčije
če se ne bo v ta spor vmešala še Bolgarija
Ankara, 31. okt. m. Europa Press: Po včeraj nji izjavi turškega zunanjega ministra Saradzogla ter po izjavah turških diplomatskih zastopnikov v balkanskih državah o tem, da Turčija ne bo šla v vojno v zvezi z italijansko-grškim spopadom, ®e v Turčiji opaža znatno popuščanje napetosti. Na pristojnih mestih poudarjajo, da bo Turčija ohranila stališče ne vojskujoče se države in čakala. kako se bo spopad med Grčijo in Italijo razvil. Turško časopisje še nadalje z veliko pozornostjo spremlja vojaški spopad med Grčijo in Italijo ter zelo prijateljsko piše o Bolgariji in poudarja potrebo p0 ohranitvi miru. Včerajšnjih vojaških slovesnosti v Odrinu so se tudi letos udeležili bolgarski obmejni častniki kakor po navadi vsako leto. To bi pomenilo, da na turški meji ni nastopilo nič novega. Gotovo pa je, da bo Turčija takoj oboroženo nastopila, če bi Grčijo napadla še Bolgarija.
Belgrad, 31. oktobra, m. Snoči se je pripeljal
V	Belgrad bivši predsednik b' rske vlade Georgije Kjoseiv ki je bil preu aratkim imenovan za bolgarsk	anika	v	Bernu.	Na	belgrajski
železniški pe ,a je pričakoval tamkajšnji bolgarski poštama Stojilov z osebjem poslaništva. Med postankom vlaka se je Kjoseivanov razgovar-jas s časnikarji. Izrazil jim je zadovoljstvo, da je spet lahko prišel v Belgrad, čeprav samo za nekaj trenutkov. Poudaril je, da ga na Belgrad vežejo prijetni spomini iz časa, ko je bil tu kot bolgarski poslanik, ko se je kot predsednik bolgarske vlade in zunanji minister večkrat mudil v naši prestolnici.
Dr. Kjoseivanov je najprej sam vprašal časnikarje, kaj mislijo o zadnjih dogodkih v svetu, Predvsem v zvezi s spopadom med Grčijo in Italijo. Nato so se časnikarji zanimali, kakšen odmev so ti svetovni dogodki vzbudili v Sofiji in v Bolgariji sploh. Poslanik Kjoseivanov je časnikarjem poudaril, da s0 to lahko slišali že iz prestolne besede ter se je nasmehnil jn dejal: »Sicer pa jaz zdaj potujem v nevtralno državo.« Nekdo od navzočih časnikarjev pa je k tem besedam pristavil: »Ter tudi iz nevtralne države«.
Izjave bivšega predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova v Beigradu
London, 31. oktobra, o. Reuter: Kljub slabemu vremenu nad Nemčijo in nad zasedenim ozemljem, so britanska letala izvedla napade na mesta v zahodni Nemčiji in v zasedenem ozemlju. Podrobnosti o snočnjih napadih še niso znane. Pri predvčerajšnjih nočnih napadih so Angleži bombardirali 29 nemških letališč in povzročili na letališčih 14 požarov. V Hamburgu, GelsenkirchenuJn Stet-tinu so bombardirali petrolejska skladišča pri Berlinu železniška križišča, v Ymuidenu in Flu-schingu so povzročili v dokih več požarov. Z vseh
Sporazum med Sovieti in Turčijo o skupni zunanji politiki?
Stockholm, 31. oktobra, m. »Europa Press«: Semkaj so včeraj prispele vesti iz raznih virov o obsežnih diplomatskih P°*T.f . v zadnjih 48 urah v Moskvi. Po teh poročilih je bilo v Moskvi več sestankov za ureditev sovjetsko-turških od-nošajev.
Nemška poročila o letalski vojni
Spet stotine ton bomb na London
Berlin, 30. oktobra. DNB:	Uradno	poročilo
nemškega vojnega poveljstva pravi včeraj: Neka vojna ladja poroča, da je potopila tri sovražnikove ladje, s skupno 18.400 tonami. Neka podmornica je potopila neko sovražno trgovinsko ladjo za 10.500 ton. Oddelki bojnih letal so tudi včeraj vrgli mnogo bomb na London in zadeli cilj, zlasti v Indijskih dokih in v okolici Waterloojske železniške postaje. Opazili smo nove požare. Bombardirali smo tudi druge vojaške objekte na južnem Angleškem; vojno luko Portmouth in neko muni-Cjjsko skladišče. Teh akcij so se udeležili tudi od-
Časnikarji so za tem Kjoseivanova vprašali za vsebino razgovorov, ki jih je imel pred svojim odhodom z našim poslanikom v Sofiji, g. Milano-vičem. Kjoseivanov je odgovoril, da je bilo to čisto prijateljski obisk. Na nadaljna vprašanja ni maral odgovarjati ter je samo pripomnil, da zdaj ni več predsednik vlade in da zato ne more ničesar več povedati.
Angleška poročila o napad h na
»Afton Bladot«, ki velja za najbolje obveščen dnevnik na Švedskem, poroča iz Moskve, kakor tudi iz nekaterih drugih držav, da je med Turčijo in Sovjetsko Rusijo bil zdaj dosežen sporazum o skupni smeri zunanje politike.
Stran 2
»SLOVENSKI nQ% dne 31. oktobra 1940. —  —
ftev, gW,
Z
CJfadiler suešjtcga prekopal Neenaka borba dveh mladih ljudi s puščavskimi orkani! * Benzacijonalnpf - Nadvse
jonalno! - Nadvse
aktualno! - Milijonska inscenacjja! Prekrasni naravni posnetki I — Nova mojstrovina slovitega režiserja Dwana.
REZERVIRAJTE VSTOPNICE!
Danet premiera veličastnega Zgodovinskega veletilpia
Najslavnejši in najpriljubljenejši igralci; Tyron Power, Loretta YounK, Annabella potrjujejo svoj slovps v naj-npnumentalnejsem flelu filmske produkcije. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. hitri na pravnik ob ‘^lj-pri m^tjneteka predstava ter qb 15., j.7., 19. in 21. uri KINO MATICA, tel. 22-41
Važni sklepi zastopnikov Kmetijskih zbornic
Belgrad, 31. okt. m. Na včerajšnjem jesenskem sestanku Zveze kmetijskih zbornic v Bel-gradu, je bilo sprejetih vee sklepov. Prva resolucija se nanaša na kmetijska vprašanja, zlasti pa na vprašanje prehrane ter se glasi:
Svet državne zveze kmetijskih zbornic je na svojem drugem zasedanju dne 30. oktobra 1940 v iiejgradu razpravljal o najnujnejših potrebah našega kmetijstva in kmečkega stanu in je v zvezi s prehrano prebivalstva kot najvažnejšim vprašanjem, ki se ]e razširilo na vsp državo in zadobilo značaj državno političnega značaja, ugotovil:
a) da je naša poljedeljska proizvodnja nezadostna za zagotovitev redne prehrane prebivalstva, kar je posledica prenaseljenosti med kmetskim prebivalstvom in slabe intenzitete proizvodnje;
b) da so se dosedanji izvozni viški ustvarili v škodo naše narodne prehrane;
c) da dosedanja naša finančna, kreditna, trgovinska, carinska in prometna politika ni vedno v soglasju s potrebami našega prebivalstva. Da b' se to stanje čimprej popravilo, svet zveze kmetijskih zbornic smatra za potrebno:
J. da se poyeča naša kpietiiska proizvodnja z načrtnim izvajanjem primernih kmetijsko-politicnih ukrepov, z ustanovitvijo novih ter i zboljšanjem dosedanjih poljedelskih površin zemlje, razširjenjem uporabe sodobnega poljedelskega orodja in
napravami za zgraditev betoniranih gnojišč zaradi boljšega izkoriščanja hlevskpga spaja in s čedaljo večjo uporabo umetnjh gnojil, ter s sredstvi za pobijanje bglezni, ki jih poyzročajo šjcodjjivci;
2. d a sp izvpde nujna preqsppva lfmejjjske službe v smislu načrtnega pospeševanja kmetijstva;
3. da se z nabavo poljedeljskih sredstev kmetom zagotovi poceni kredit, v prvi vrsti po zadružništvu, ki je njegov razvoj treba z vsemi sredstvi pqdpirati. Zaradi večjega izkoriščanja kreditov pri Narodni banki, bi bilo treba uvesti posebne kmetijske menice z ublaženim postopkpm, z zmanjšanimi meničnimi taksami in s cirkularno sposobnostjo, ki bi bila omejena na javne ustanove in kmetijske zadruge; «
4. da se pri kmetijskem ministrstvu ustanovi vrhovni kmetijski svet ter omogoči kmetijskim zbornicam ter sploh zastopnikom poljedelstva čim aktivnejša udeležba pri delu organov, ki določajo smernice za izvajanja naše gospodarske politike, kakor tudi pri delu naših gospodarskih ustanov, ki služijo kmečkim potrebam, kakor so NaroSna banka, Privilegirana agrarna banka, Privilegirana izvozna družba, Narodna hipotekar. banka, Uprava državnih monopolov, državna razredna loterija in druge.
5. da se posebni skladi, ki so bili ustanovljpnj pri raznih ustanovah, oproste taks in drugih dajatev pri trgovini in izvozu kmetskih p delkov
tgr prenesejp v državni zaklad. Y§j bodoči do-hpdki te vrsje se naj dqdclujQjq istsrpu zakladu, s k^terjm bj naj razpolagalo kmetijsko pp predlogu vrhpvnipga kmetijskega BVPta zaradl jiospeševanja kmetijstva;
6. ()a §e pmogoči večje število delovnih moči na vasi 't izvajanjem javnih del in z dviganjem infJusifjjp; .
7. kot nujen in neodložljiv ukrep svet Zveze kmetijskih ^hfirnjP zahteva, naj ylaija zara^j boljše preskrbe pa&iviiil) krajev s hrano odobri brezplačen prevoz življenjskih jjot^p^šeip np žejpznj-eah in da potrebne količine hrane pripelje v te kraje že ifdaj d«k|pr fp d«|vo(jujpjp še vremenske razmere;
8. da se piali knlf<ie-dfi|^jk‘ ?ašjSjtijo prefl tožbami, ki bi se vložile proti nijpj zar^dj np-pravpčfjspo plačanih dolgqv'zaspbpin) uppikqm po uredbi o zasčjti kmetpv;
9. da se zaradi velike škpde, ki sp jp pretrpeli kmetje lansko leto, kmetpn1 odpišejo davki na yip<)gradp il! sadovnjake;
10. da se letošnje cene tobaku zvišajo najmanj za 50?/«.
11. glede zaščite gozdov zahteva svet zveze kmetijskih zbornic, naj se s temeljitimi zakonskimi ukrepi enkrat za vselej preprpži vsako iztrebljanje naših gozdov in uvede popoln red pri preprečevanju goličav, ki se ne morejo izkoriščati za obdelovanje, ter da naj se zasade novi gozdovi, ki bpdo istočasno predstavljali tudi dulja novega ustvarjalnega pojmovanja, tako v našem gospodarstvu, kakor tudi v naših kulturnih stremljenjih.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 31. oktobra. ’
Snežilo je 4 dni. Danes je jjladno in je bila najnižja jptranja temperatura + IH C.
Bilo je mpgleno jutro, kar je znak, (|a se bo vreme y najkrajšem času preobrnilo na boljše. Prazpik vseh svetnikov bo splošno lep. Te dni so ljudje trumoma hodili na pokopališče, da so osnažili in okrasili grobove, svojcev. Ža<lnji sneg je drugače po bukovih gozcjili napravil veliko škodo. Listnato drevje sploh je zaradi tega snega mnogi} trpelo*
Tramvajska smola
Ljlibljppski tramvaj ima zadnje dni res pravcato velikansko smolo. Poročali smo že o karambolu v Selenburgovi i|lici. Spoči okoli 20 je bil drugi karambol z avtomobilom na Go-sppjsvetski cesti v bližini pivovarne »Union«. Tam se je zaletel v tramvajski voz lop in eleganten avtomobil. K srsči ni bilo nikake hujše nesreče, pat pa je bil sprednji del avtomobila močno poškodovan. Ko je sIužpu j-pči poli-cijski stražnik spraševal šoferja, kako jp do karambola prišlo, ga je ,tudi povpraševal po priimku in imenp, češ: >Kdo ste? Kdaj sip TO~ jeni in kje stanujete?« Šofer pa m P jp kfatko odvrnil: >To ni važno!« Ko ga je stražnik se vprašal za leta, m a j p tiho na uho posepetal.
Davi okoli 7 pa jp tramvaj dož.jVel tretjo smo)o. Najstarejši tramvajski voz, ki je imet čast voziti še za časa županovanja, g. Ivana Hribarja, je pri igrišču »Korotan?« pa Bakovniku iztiril. Baje se mu J p /lomila prva os. Dplavci so knjalu prišli dvigovat voz. INa račun starega trapivajs^ega veterana so mnogi zbijali razne šale.
Pofeasa! i« V
Tam na Hra<lpckega cesti je bila v nedeljo ponoči čudovita tatvina kokoši. Kmalu po polnoči so se baje trije indivkki ji, dva moška ni neka ženščina, spravili nad kurnik posestnice Zrimčeve. Kurnik je na dvorišču, lat je imel s seboj dve vreči, od teh je eno ukradel posestnici saini. Prav ta vreča je bila pozneje zanj zelo usodna in je tatu močno obremenjevala. Zrimčeve sosed je začul po polnoči hudo koko-dajsanje kokoši. Misleč, da kdo njemu krarie žlahtne kokoši, je odprl okno in videl nekega moškega, ki je v dveh vrečah nosil kuretino. Spoznal ga je. Drugo jutro v ponedeljek so našli na cesti zadavljeno jarčko. la je pajlla tatu iz vreče, ki je bila močno raztrgana. Policija je napravila pri tatu hjšno preiskavo, llobili so tam vrečo, ki je bila ukradena win-čevi. Tudi mnogo kurjega mesa so tam dobili. Dobri mož se je v ponedeljek hudo mastil s kurjo pečenko in si tudi privoščil toplo »juhico«. O stvari bo še govorila sodnija. Zrim-
čevi je bilo odnesenih. '^ar 27 Vuric — lenih jarek.
Nesreče in nezgod*
Reševalna postaja je bila nocoj okoli 0.20 klicana iz Mengša s prošnjo, naj riujnp pride reševalni avto V Mengeš po nekega samomorilnega kandidata, ki je pil lizol. Reševalci so naglo odbrzeli tja in prepeljali v bolnišnico nekega mesarskega pomočnika Marka, ki je v obupu izpil večjo količino lizola. V bolnišnici so mu izprali želodec.
Snoči okoli 19 je neznan avtomobilist podrl na Celovški cesti pri hiši št. 50 hlapca Jerneja Marolta, doma iz Dobrppolj. Marolt je dobil poškodbe po glavi in nogah.
Splošna bolnišnica je do davi zaznamovala rekordno število sprejetih bolnikov. Dp dayi jih je bilo letos sprejetih že 303UO. Laiii vsp leto nekaj nad 36,(1U().
Vlom v občinsko pisarno
Orožnjška postaja v Dolu pri Ljubljani |e včeraj »poročila policijski upravi, da je bilo jx>noči od torka na sredp vjoinljeuit y občinsko pisarno, ki je nastanjena v Prosvetnem domu. Vlomilec je odnesel do 20 kg težko pofno blagajno, v kateri je bilo jo mo 50 djn gotovine, toda več hranilnih knjižic s skupno vlogo okoli 100.000 din.
Dolski župan se je takoj dopoldne odpeljal v Ljubljano ter je policijski upravi navedel toine številke hranilnih knjižic. — 1 ri hranilne knjižice so se glasile na »Posojilne« in liraniliico Dol pri Ljubljani« s številkam1: 614, 540 in 96. 'fcpii knjhyca na »Ljudsko posojilnico v Ljubljani« s številko 4282. Knjižica »Mestne hranilnice ljubljanske« ima številko 97.765. Tri knjižice so bile na ime »Hranilnica dravske banovine« s štev.: *546.7^3, 344.959 in 547.125. Neka knjižica je bila ua ime »Kmečki hranilni in posojilni konzorcij, Ljubljana« s štey. 1530 in knjižica »Kreditnega drpštva v Kranjuf s številko 865. Na knjižice so bili vloženi večji jn manjši zneski, hnn knjižica je ime|a vlogo 38.000 din, druga 25.000 din. Ostale knjižice manjše vloge. Pred nakupom teh knjižic svarimol ' špekulanti s hranilnimi knjižicami naj bodo previdni, kajti ne lxi pomagal noben izgovor, da so knjižice kupili v dobri ver L
Klavirski koncert dr. Edvarda Weissa
V mali filharmonični dvorani je lil snpin koncert 'nemškega klavirskega virtuoza dr. Edvarda Weissa. Umetnik je imel na sporfidp tr;i Bachove koralne preludije v Busonjjevi prjredbi
Beethovnpvp spnato v cjs-molu, Chppinovo sonato v V-ipplii ter tri Lisztove kpinpozipijp (>Pqzab-
jenj vajŽek«, »ptičja pridiga« in >Na valovih«). Ža' svoje izvajanje je |)il od občinstva deležen
lBRega priznanja. Glede klavirja, na katerem je igrfl} (poersterjev ^(Juattrokprd-Super-flugel) pa jp treba rpji, da je bil ogromni instrument za majhno dvorano vsekakor presilen, tako da si o kvaliteti na podlagi snočnega koncerta ni mogoče ustvariti točne sodbe. Ta klavir pa gotovo pokaže gvoje prediiostj v velikih dvoranah, kamor gre pettisoč in vee poslušalcev.
tale bodo nocoj slove*no razsvetljene
Nmoj, na predvečer praznika Ysefy svetih, bodo Žale, la prelepa pietetna umetnina mojstra Plečnika, slovesno razsvejjjepp, da bpdq |X)vzdignile pomembnost jutrišnjega dne in pripravile uvod v praznik, ko vsj meščani pohite obiskat grobove svojih dragih rajnkih. Ha nocojšnjo razsvetljavo Žal opozarjamo meščane*
ŽeteznKIrm upokojencem, rentnikom in vdovam V vednost
Ba bo podaljšana vpljavppst rumenih legili-macij ?a leto 1041, jih niornio npokpieflci predložiti la rp ?ple?niških podajah, kjer stanujejo. Prjložiti je pptrehno ista POirdila ip zadnji pej-rezok p prejepjanjij pokojnine kakor vsako teto, ter za vsako legitimacija 4 din-
Oni uppkojenci, katerim sq bi|e legitipiacije izstavljene v letu 1931 in so že izrabljene, jia pri zadnji zbirki niso predložili novih slik, naj pred-ieže nove slike istotako s potrebnimi potrdili in zadnji odrezek o prejemanju pokojnine ter 13 dinarjev za izstavitev povih legitimacij.
Ljubljana, glavni kolpdvor, sprejepia legitimacije v račupski pisarni bd 14. do vključno 20. novembra, kolodvor Šiška pa od p. do 10. in od 15. do 20. novepibra.
Dinarski dan xa severno mejo ift * Mariboru ie ponovi
Slovenska straža v Mariboru spoj-peji fpnje-nemu občinstvu, da se ponovi za mesto Maribor v v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. dinarska nabiral* na akcija po ulicah, ker je bil preteklp nedčUp uspeh zaradi neugodnega vremena precej siab. jžatp'prosinio vse ziivpdne Klpvence, zlasti one, ki se v nedeljo niso mogli odzvati, da v nedeljo za npšo geverno niejp žrtvujejp vsaj djn^r. — Slovenska slraža v Marihpru.
Umrl jp v Liul>lja»j Martin Koyač*č, nad pazpik v p., Švabjfeya ulipa 15. Pflgreb bo v so t ppto, 2. ppvetnpra, ob pol ii poppldne i z Zal.
K prazniku Vfeh svetih in k ^nevu Vernih dus
.Jutri in v soboto bodo spet pohitele množice na tisto tijio donipvapje, kjer mnogi spe ne-vzdraipno spanjBi kakpr lepo pravi pesnik, bpe bodo oŽjvpli vrtovi pirtvjh. Roke bodo z Ijpbez-n|jo položile veppe na grobove in prižgale sveče. Pobožne molitve t>e bodo dvignile iz src k nebu, prošnje za mir in jjokoj duš bodo pohitele k ljp-bemu Bogu.	.
En dan v letu se vsak spomni svojih dragin rajnkih, vsaj enkrat jih obišče ha njihovem zadnjem 'doniu.'
Praznik Vseh svelih je posvečen zmagoslavni Cerkvi, na Vernih duš dan pa doživljamo zaniis-ljeno otožnost, ko se ustavljamo ob grobovih. Nehote se nam ysi|juje riiisel, kdo ve, če bomo t|rpgo letp osorej• še hiteli sem in Krasili grobove?	Kdq ve,	Če ne	bodo že	drugi prižigali sveče v	naš spomin?	Koliko znancev, s katerimi
smo se lani na pokopališču morda še pogovarjali, letos že počiva pod rušo! Odšli so v cvetu svoje	mladosti,	polni	upov za	življenje, polni velikih	načrtov.	Nihče	ne ve	ne ure, ne dneva,
kdaj *>P PflkUcan nred bPžij prestol, kdaj bo moral položiti račune. Polpg nedolžnih otrok so se morali ppslpvjti od svet_a s^ri ljudje, fantje Ip dekleta v zorni mladosti, možje m žene v nai-lepši življenjski dobi, y času, ko bi bili še tako potrebpi svojim dragim. Sirote jočejo ob grob<t vih staršev, zapuščeni, sami nase jn na j>onioe dobrih ljpdi navezani. Toda ta pomoč ni tisto, kar sta jim dajala oče in mati, grenak je kruh, ki jim ga delijo.
Rodo jubni ljudje se o Vseh svetih spomnijo tudi rojakov, ki so si v življenja nabrali velikih zaslug za dopvovino. Organizacije in društva se potrudijo, da so tudj njihovi grobovi na ta dan dostojno okrašenj in da gore na njih luči. Marsikdo se ustavi ob teh spomenikih in se s hvaležnostjo spoippi zaslug, ki so si jih pri svojem delu za narod nabrali veljki pokojniki.
Smrt ne pozna razlike med stanovi. Prav tako mpra oditi bogatin kakor siromak. Vendarle pa je’ ipdi V smrti razlika med njima. Eden spi v mramprnati grobnici, sloveč kipar mu je napravil dragpceri spopienik. Drugi pa počiva Y preprostem grobu,' morda celo za Vse svete ne bo bli?u pjkogar, kj bi mu oplel travo s prsti. Dobri ljudjp pa se bodo tudi teh spomnili. Prinesli bodfl skrompe rože in prižgali sveče.
Sponiin pa bp veljaj tudi tistim borcem, ki so jzkrvavelj' v pretekji vojni daleč od dom« n« vojnih poljanah. Niso se še zacelile rane, ki jih je bila ta vpjna človeštvu vsekala, pa je svet že spet zajela nova, Še strahotnejša vojna vihra. Zdi se, da še ne bo kpialu v kraju, novi grozeči oblaki vstajajo na obzorju, novo g<5rje se obeta. Ko bomo jutri obiskali grobove padlih vojakov, bomo iz vsega srca prosjli Boga, da bi odvrnil Strahote od naše dopiovine in ne dovolil, da m nas udarjla šiba, ki pe jwzna usmiljenja. Dovolj je že bilo žrtev, dovolj nesreča. Pobožno bodo jutri molili ljudje, da bi nam ostai ljubi mir,
bi si aa vsi tek« želi!!!0-
lzprazn(evan;e pfsemsk h nabiralnikov v Ljubljani
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sporoča:
Zaradi pomanjkanja bencina se ukine s 1. novembrom t. V. Tzbrazn]evanje pisemskih nabiralnikov y Ljubljani qb 8. uri zjutraj. Nabiralniki se bodo i^praznjeyali pb 12.30 in 20, v notranjem d/jlu mpstfl pa tudi ob 18.
Takple se gla^j «^>vpgtj|p.
Kaj pa jp spet to? frav nj? se Pe npsljmp obregovati flb ljubijanskp <j*rekP*j^ PPŠi® tele* grafa. Ona ni kriva, ds ie mpraio y Ljubl.i*ini pr1.11 tako daleč, priči so tisti, ki pri m s odmerim? bencin, g» impjo dqv'oIj so	flfllegifjtjf)
pu ga iaVm ubčefcfjrftlnjm in wob\io<ino p,otr.el\-nim instihtcijpifl, kiijfor jp po$fai! (Jpqma, da sp lip ta stvar taHo HreMfi, kqfar. se edino tnorčf- ?a iz-praznjevanie nabirftinjkpv ob ospiih zjutraj se bP v tej državi in v tej banovini menda že še dphjl bencin, kolikor ga je za ta opravek treba!
Murska Sobota
Zvezu p(ilje()clških delavcev za sezonske delavce v Nemfiji. Vsi sezonski in stalni poljedelski delavpj, ki so lptos na sezonskpm delu v Neinčiji, ijpajo pravico poslati dpniov mesečno 60 HM. Ker pa nekateri ()elavci zas|užijo tudi več in odvisni zasliizek ne morejq koristilo uporabiti, je Zvei;a poljedelskih delavcev posredovala, da sfe sezonskim delavcem, lii se bodo v jeseni vračali, spet dovoli carine prost pvoz raznega blaga, kakor jc hilo lapškfl leto.' Tako bj odvišnj krvavo zasluzeni denar naši sezonski' delavci le spravili domov, če se jim ne dovoli pošiljati večji znesek.
Dveletiia deklica utonila. Ko so Rajevi v Gomilici pdšli na nj>v°, so vze|i s seboj tudi svpjo dveletno deklico. Da jo ne bi zeblo, jj je mati zavila roke v ruto in ruto zavezala. Medtem ko
je deklica .er je de-
nflta nii^ia tivptaiic	^	J)01
gati in je ulpnila, še preden so prišli domačj.
/.uviia	V	1UIU	III	1UIU	mouvvni
SQ domači odšli na djugi konec njive, ie deklica padla poleg njive v kanal, poln vode. Ker je deklica impia zvpzane roke, si ni mogla nič ponia-
Van Vyke
z Zlate mte
licista in mu ni hotela dati nobenega po-jasnjla. Rcida je samo, da ie nosila brizgalko zato, ker ji je pqč tako všeč, in da
mnfn ■»'lKfOfliji nllCTI Ofl 1 1 S t.
i* i r~ _ '	-	f	'	i
ji tega ne more zabraniti noben policist. Na vprašanje, kaj je bilo v injekcijski igli, jc oogovorila, da je bil morlij.
Povedala je, da je takoj, ko se je vlegla, zaspala Zbudila se je šele, ko jc gpspod doktor Lose tako ropotaje vstal. Naiprei je m'«lila, da se bo Roderja Bijn-jqna |otila žiyčpa kriza, i« takoj se je
pripravila, da bi pomagala ^(jr^vniku.
Catleen jo je šc vpTaŠal, koliko časa ie preživela že pri Rogetju Buntpnu. Odgovorila mu je. da biva pri njem vsega skupaj že 6 mesecev. »Ga je ljubila7« se ie glasilo nadaljnje vprašanje. »Da, on je bil zelo ljubezniv nasproti njej,« ie odgo-vorila.	,	.
»Kaj pomeni to ljubezniv?« je vprašal policaj.
»To se policije prav nič ne tiče,« je odgovorila odločno.
Greaber jc bil zelo nerazpoložen. On
je samo rekel, $3 ni M nič iz spbp in da ni pra>v ^ličesar niti vidci, tiiti ®liŠal» ker
je trdno spa^	...	,	.	,	.
Catle?n potrpežljivo poslušaj te iz-
jave. Bil je prepričati, da bi mu kdo od teh štirih lahko dal točpe podatke p umoru. V njpgpvem žepu je bil še yedno ll-6teit, ki mu ge je bil dal R°Žer Burton pred svojo 6|nrtio, listek na k^l?reT:L 1^ bila grožnja, da ga boflq k«naN	Pre>
kot je sam Buufon mislil, ep i?vrš»h svojo grožnjo vkljub temu, (|a SP i? W zaprl v jrdnjavo iz betopa )n polpo električnih naprav.	...	,	,
Nikjer ni bilo nobenega sledu. V obleki ubitega piso našli nič posebnega. Bil je samo majhen listek, ga je bjl Rogpt Bunton odtrgal iz fivojega, ^apisfuka in na katerega je napisal peka) besed. Cat‘Pen je vzel ta listek in ga epravij v žep. _ Nato je prišel ppJipil^.^^' ^ ,e
skupno z dr. Losejem izvršil ^jijrrij-''}' .
Neprenehoma so stali v bleščeči luči magnezije, ki je bila potrebna policij®k<m iotogralom za njihove različne posnetke,
Slikali so truplo Rogerja Buntpna p4 V6eh strani. Tudi jamica, ki io je napravil na-boj v zidu, je bila slikana.
Preden je policijski zdravnik odšel, se je ustavil pred Catlpenom in mu rekel'.
»Sedaj Vam ne morem povedati nič posebnega, inšpektor. Ce bom naknadno našej še kaj ffanjnuvega, Vas bom takoj ipoklical po tpl^fppu.«
»Hvala lepa! Čimprej mi ugotovite tudi kaj o prvem umqruv tej hi§i! Potrebno mi je, 4a P°m tofn° vedel za vzrok Kelly-
jeve smrtU	..	,	,	.	.
»Ali Še pi^te našli orožja, s katerim je bil izvršen uipor?« ga je vprašal *drav«&. »Rad bi ga videl...«
»Tudi jaz bj ga rad videl, doktor, toda na veliko žalost ga še nismo našli. Ko se bo žerjavica malo phladila, bomo pogledali tudi v kamin ... ne skrbite, tp orpdjg moramo najtil«
jCo zdravnik odšel, j® Catleen že začel (skati orožje, s katerim 'je bif izvršen mnor. Čeprav je še nadalje kazal veliko samozavest, je bil v repici zelo vznemirjen. Kje se je nahajal ta revolver? Revolver Rogerja R Ulit ona je hi1 že vedno netjptakpjen v njggovepi Žepu. Tufli je bil iiegq^ revolver devet milimetrskega ka-ibra.
6roem ... tqse.
v,	-r-	,1	T T	^
nikov, ki so ponoči naibolj nemirni. Se
»imate šc kaj pfoti tsfnu' pdjti 4ompv?« ie,YP.rav^‘ °r'
»vedite, 4a piorqm	,N	“ ,v®
nikov, ki so ponoči naibolj nemirn daj pa ie že skorai oolnoč, insoektor!«
Catleep mu je odgovoril odločfK}, a|j ^epdar zelo ljijbeznivo.
»Mogoče boste «tneti iti malo ppzneje,« je rekel’ »Žal fni je, da Vas sedaj še pe mprem pustiti. Njhče ije e«pe zapustiti te hiše, (jpkler se ne najde revolver, s ka terim je bil i^vršpn umor, a|i dpkler ne najdemo kakega drugega pametnega dokaza o tem, kako je bil ubit Roger Buntofi.«
»Kakq to, ^a pe morete najti rpVOr verja?«
»Preiskali smo vse... in njsmo m°Ž‘l
ničesar naiii- 24ai p nietn Je no_ bepeža sledu.*	. , .	.	,
Dr. Los je samo prtkimal in rekel: »Razumem Vaš tižki položaj, inšpektor. Čc vam morem na kakršen koli način pomagati, sem Vam na razpolago.«
»Eno vprašanje, doktor?«
»Prosim.«
»Ste morebiti slišali ka'MP° krepčanje .. . približno preq 4vema urama ?*
»Ne, jaz sem spal. To sem Vam že prej povedal.«
»Nisem Vas vprašal tega zato, da P1 Va^ razjezil, g. doktor. V vaše dokaze ne dvomim. Toda 6ami veste, kako nesigu-ren je naš spomin za čas, kadar smo v polsnu.«
»Da, to vem.«
»Torej, Vj nimate pojma?«
»0 čem?«	.
»Kdo je ubil Rogera Burtona!«
Dr. Los je pogledal policista v oči.
»Meni‘ se zdi, da'boste z izpuščanjem nedolžnih prišli do oravega zaključka.«
Drugi de| stavka je izgovoril v malo irpničnem	....
»Trd oreh, kajne?« je doda! BPjlP'61, »Brez dvpma, ye*^ar pa k l“^en račun: štiri mapi W ie ■■■ e&CD'* „
»To je vsekakor lahek račun. Samo,
ko hi vedel, kdq so olji, 1$?!*
Zdravnikov obraz,	v	svetlobi
električne luči izgledal utrujen, )e naenkrat ipostal rdeč- ..	, ,.
»Mislim, da ne sumite tudi mene!« »Jaz sploh nikogar ne sijmiin. Vi kar mirnp' sedjte. Sp enkrat bom PPgledal po
^1S,*br. Los ie ^et^e petjpl na sto' ip s zapimanjem opazqval, kako je Ca}' leen pregledoval naslonjač, na katerem le bil ubit Roger Bunton. Njegovo Iruplo so medtem Hi žp obnesli preč.
Kapetan je začel pregledovati rumeno
poiiiujjivF, ».v ui ndMi revuivci,«	*	v«—-
šljal Catleen. »Pptem hi b‘l	Pr?v
tak, kot 6q vsj drugi: najti hi pilp
‘““i	"^ITf ** rvn .i
samo pqt od orožja 4p pjpžpveža last nikal«
čatlee« je zapazil, da se o^rož ,^a;111' na naWja razližpo prodi?:	smetižnif
klešče in lopatica. Pq|<ci$t se ie daj domislil, da so tq edini preflniejj v 60-bi, ki bi lahko bili nevarni ?‘Y Rogerja Buntona. Jo prodi« je bMfl železno in dovolj težkq, da h* se a n,im izvršiti mnor.	lje
Spominjamo se mrtvih, spomniti pa se
moramo še boij živih!
Ljubljana, 31. oktobra.
Smeš mi verjeti, dragi prijatelj, da nisem sedel za mizo, da bi Ti napisal vrstice zato, ker se mi hoče ponavljati šolska nalogo, ki so jo že naši očetje prepisavali leto za letom in ki jo midva oba že na izust znava: Kako praznujemo spomin vseh rajnih v poznojesenskem času, ko tudi vsa narava umira in le cvetje belih krizantem ustvarja sveča-no-otozno občutje .. . Kako krasimo grobove svo-jih dragih rajnikov z venci in jim prižigamo lučke v znak, da spomin nanje v naših srcih še ni ugasnil. Kako je med ovenčanimi in razsvetljenimi grobovi mnogo zapuščenih, s poteptano travo poraslih, »kjer križ ne kamen ne stoji, kjer luč nobena ne gori, ki niso zaljšani s cvetovi...«
Ne, brat moj, usmiljenja in sočutja do teh pozabljenih pokojnikov ne bom v Tebi budil! Mrtvi so in ne trpijo ne lakote ne mrazu, in trpka zavest ponižanih in razžaljenih jih ne peče več. Pomoli očenaš za pokoj njihovih duš — drugega od Tebe ne potrebujejo .
Tudi nisem pridigar, da bi Ti s slovesno zamolklim glasom klical v spomin pretresujoči klic: »Memento mori!« — klic, ki ga dan za dnevom skušamo zaglušiti z dnevnimi opravki in skrbmi, ki pa je vsakemu izmed nas toliko bolj grozen, kolikor bolj poredkoma skrtačimo s_-ojo notranjost prahu vsakdanjosti. Prešernov sonet, ki smo ga v šoli deklamirali samo kot lepo prigodna pesem, nam pove zdaj to, česar ne maramo čuti, to, kar želimo, da bi ne bilo res, da bi vsaj za nas ne veljalo ...!
Nekje v najglobljem kotičku naše zavesti pa nam navzlic vsemu naporu, da bi ga zadušili, udarja opozorilo:
»Od smrti ne obvaruje bela koža, od nje nas ne odkupijo kupi zlata...«; in ko žanjjetno uspehe svojih prizadevanj, nam veselje nad njimi zagreni spomin, da tudi za nas tudi
*•.. smrti žetev vsak dan bolj dozori. . .«
Take misli niso navezane samo na praznik »seh svetnikov in na dan Vernih duš, ko so že tako rekoč oficielne — o ne! Morda srečaš na cesti pogreb, morda bereš ali zveš novico o smrti svojega znanca — pa tudi noben drug trenutek nisi varen pred njimi...
Midva pa, le priznajva si, prijatelj, beživa pred takimi mislimi, ker hočeva živeti! Zato beživa pred smrtjo, pred same pomislijo nanjo, beživa tako prestrašeno, da st ne utegneva ozreti niti na druge žive, mimo katerih hitiva, ne da bi se zmenila zanje, ne da bi pazila, ali morda 6potoma ne pohodiva koga od njih!
Da, uganil si; na predvečer praznika mrtvih bi Te rad opozoril na svet živih! Ne romantično praznično razpoloženje — le pogled v bridko resnično življenje bi r^d s temi vrsticami dosegel pri Tebi!
Prosim Te, da se spomniš, ko kupuješ toplo volneno perilo za zimo in se pritožuje! nad visokimi cenami — tudi na vse tiste, ki čakajo zime brez tople obleke, brez suknje in brez čevljev za zimo . . . Ali si bil Ti sam že kdaj do kože premočen in od mraza premrl? Če si bil, usmili se revežev, ker veš, kako je to hudo, če nisi bil, usmili se jih iz hvaležnosti, ker Ti ni bilo nikoli treba tega poskusiti!
Spomni se živih svojih bratov in sester, kadar sedaš k pogrnjeni mizi in zabavljaš, ker v četrtek ne dobiš svežega mesa: koliko jih je, ki bi bili hvaležni, če bi jim privoščil skodelico tople juhe in ki od mesa niti sanjati ne upajo!
In ko sediš zvečer v mehkem naslonjaču, ali pa se že greješ pod toplo pernico in ti radio svira mehko uspavanko — ali Te še nikoli ni zabolelo 6rce ob zavesti, da jih mnogo ta čas drgeta od mrazu v nezakurjeni kleti ali podstrešju, in da jim Ti, ki sicer hočeš veljati kot socialno čuteč človek in ki se zvečer pri svojem stalnem omizju zavzemaš ob čaši ljutomerčana za nov, boljši družabni red, — da Ti v d e j a n j u ne storiš prav ničesar, da bi za bedne tisoče živih in čutečih trpinov okoli sebe pomagal ustvariti vsaj nekoliko lažjo usodo!
Prijatelj moj, na predvečer spomina mrtvih Te prosim: usmili se živih!
Zakaj bolj pretresljiva, kot votla mrtvaška lobanja je podoba živega človeškega okostnjaka z od mrazu zamodrelimi, tresočimi se rokami in z od gladu upalim licem ter obupom v očeh! Prijatelj, ne oziraj se v stran, ko jih srečuješ, ker tudi oni so ljudje kakor Ti, bratje v življenju — in smrti!
Pozabljeno pokopališče
Sredi obsežnih borovih gozdov blizu Ptuja leži pohabljeno vojaško pokopališče. Med vojno je nastalo tamkaj veliko taborišče, skoraj pravo mteto.
V	začetku so postavili vojaki ob železniški progi le nekaj barak iz desak in jih pobelili z apnom. Potem so rastle barake kakor gobe po dežju, V njih so naseljevali oblasti begunce z Goriškega, ranjence z bojišč in vojne ujetnike. Za njimi so prišli vojaki, oficirji in usmiljenke. Kmalu nato so se nagmile v taborišče jate pustolovcev in vojnih dobičkarjev V6eh mogočih narodnosti. Iz skromnih vojaških kantin so nastale trgovine, restavracije, kavarne in celo hoteli. Taborišče se je razvilo v mesto, ki so ga po bližnji graščini imenovali Stermtal. Begunci so si postavili Sokolski dom, oficirjem su vojaki postavili kazino s klubskimi prostori in zabavišči. Hiša je zrastla ob hiši, vsaka lepša, večja in udobnejša za svoje sosede. Le barake za begunce so ostale, kakršna so bile od začetka, nizke in tesne. Krog njih so se vili umazani jarki in tesni kanali, kjer so se naselile podgane., Ista so ostala tudi velika, s peskom posuta dvorišča, ograjena z bodečo žico, kjer so postopali veliki in postavni ruski ujetniki. Nikjer nobene sence, nikjer šopa trave. Ostriženi na balin so postopali ob ograji in prodajali radovednim okoličanom, ki so jih ob nedeljah hodil; gledat in ponujali za tobak ali nekaj drobiža za igračke iz navadnega kamenja ali iz boroveg lesa, ki so jih sami izdelovali. Ljudje so kupovali iz usmiljenja. •
Po prevratu so upravniki pustili bolnike v posteljah in jetnike za ograjami in pobegnili. Za njimi se je razbegnilo vojaštvo. Potem so jo odkurili še ujetniki. V taborišče so vdrli kmetje in ga oplenili do golih sten. Ostale so gole in prazne lesene stavbe, ki so stale še nekaj let. Potem so podrli tudi barake.
Ostalo je samo še pokopališče
Tudi pokopališče leži sredi borovja, še najdeš ga težko. Vsi dohodi so zanemarjeni, gosto porastli s travo in grmovjem. Skozi lep vhod z nemškim napisom stopiš na prostrano gozdno jaso, dtvje pre-rastlo s plevelom, robidovjem, grmovjem in travo. Vse naokrog godejo črički in frfotajo metulji. Sred« jase stoji kapelica s čebulastim zvonikom in lepim vhodom v vzhodnem slogu. Vrata so zaprta, zadovoljiti se moram le s tem, da pokukam skozi motno šipo. Dvoje, troje klopi na vsaki strani, oltar z lepo podobo in po stenah nekaj slik in spominskih napisov. Na beli steni je napis s svinčnikom. S težavo razberem okorne črke, ki jih je zapisala okorna, pisanja nevajena roka.
»Nikoli več vojne! Mir Božji po vsem svetu!«
»Skrbite za grobove padlih vojakov!«
Da, iz gostega plevela se krog in krog kapelice vrste dolge redi spomenikov. Vsi enaki, umetna plošča s križem in preprostim napisom. Tu in tam zija v vrst' vrzel. Prepereli spomenik je padel po grobu. Padel je na obraz, kakor človek. Nikogar ni, ki bi ga dvignil. «aj je vseeno, čigavo ime je na njem zapisano. Sklanjam se in čitam izprane napise: Istvan zraven Klausa, Jan zraven Josepha, Sami vojaki. Bog ve, čemu so umirali. Preberem napis, pa si mislim: ta za ranami, ta od legarja, ta od tifusa. Med cipresami stoji velik spomenik iz kamna. Nekoč je bil v®s popisan z imeni ljudi, ki so dali življenje »Pr0 patr<a«. Dež in veter sta izbrisala imena s preperelega kamenja. Kako je kruta ta ironija, padli so ^a netia), kar si je 6amo od sebe vzdelo priimek patria, toda za njimi je padla še sama. Tako je n*la njihova žetev ničeva. Na cementnem klečalniku pred spomenikom leži suh venec iz nemškega bora in Hrastovega listja. Od ven-ca vise trakovi rdeče zastave s kljukastim križem.
Za kapelico, med visokim grmovjem, so spomeniki postavljeni brez reda: ta je lesen, oni zopet iz marmorja. Tu so pokopani »civili«, večinoma mlada dekleta s tujimi imeni, usmiljenke. Njihovi grobovi so tudi zapuščeni. Če hočeš razbrati napis, moraš z roko razgrniti plevel in bodeče robidovje. En grob leži prav na robu gozda, že med prvimi bori, sam zase kakor izločen. Spomenik se je že močno nagnil. Napis pove, da jc tudi tu pokopano mlado dekle Nič več. Spodaj pa še znane besede: »Šumi, šumi, gozd zeleni .,« ki vsiljujejo misel, da je to dekle pokopano prav v kotu, neslo v grob nesrečno zgodbo.
Trudoma se pririnem v drug oddelek, kjer stoje v vrsti spomeniki s tuibani Grobovi so obrnjeni proti vzhodu Tu leže najboljši vojaki c. kr armade, Pozabljeni in zapuščeni. Takoj- zraven pa se vrste grobovi ruskih ujetnikov, S težavo razberem s spomenika »Russ. Kriegsgefang. Pjotr Archipenka, 25. Aug. 1916«. Zraven Pjota počiva Iwan, zraven tega
pa Wasyl — imena so tako surova in tuje prepisana z nemško pisavo. Ubogi mužiki, v kakih daljavah ste si iskali grobove! Prav na koncu stoje mlajši, lepši spomeniki: semkaj so še po vojni pokopali nekaj kadetov »Krymskago korpusa«.
Tako strahotno mimo je na tej zapuščeni jasi. Le jesensko sonce sije preko drevja. Če bi črički tako ne peli, bi mi postalo pretesno pri srcu. Nekje daleč v gozdu zapoje sekira in zopet utihne. Potem pride med drevjem deček s polnim klobukom gob, obstane, zastrmi, gleda, potem pa preplašen pobegne ...	J.	M.
Vsesvetska akciia
je skrbno pripravljena, da bodo mogli dobrosrčni Ljubljančani z mestnimi venci in svečami tem globlje počastiti spomin svojih rajnikov, pa tudi podpreti mestne reveže. Danes bodo prodajali te vence in sveče na vseh stojnicah in sicer pred pokopališčem pri Sv. Križu, pred cerkvijo sv, Krištofa, pred Navjem, pred pokopališči v Dravljah, Stepanji vasi in na Viču, na Vodnikovem trgu, pri tromostju ob kresiji, v Sp. šiški pred gasilskim domom in pred novo cerkvijo ter pred cerkvijo Srca Jezusovega ter ob mladinskem zavetišču v Zeleni jami. Na vseh naštetih stojnicah bodo članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter drugih humanitarnih in karitativnih organizacij prodajali vence in sveče, seveda tudi ves dan na praznik umrlih. Ta dan bo poslovala tudi pisarna vsesvetske akcije v Mahro-
vi	hiši, dočim prodajalni mestne elektrarne in plinarne na praznik ae bosta odprti. Mestnih vencev in sveč je pripravljenih zadostno število in je tudi poskrbljeno za njih brezhiben razvoz na poedine stojnice, tako da jih ne bo zmanjkalo tudi ob največjem navalu kupcev. Oni, ki so že kupili nakaznice vsesvetske akcije, dobe vence in sveče na kateri koli stojnici ali v pisarni vsesvetske akcije sami. Tisti Ljubljančani pa, ki doslej nakaznic še niso kupili, bodo mogli kupiti mestne vence in sveče na stojnicah na sam praznik umrlih. Dosedanje zanimanje za letošnjo vsesvetsko akcijo dokazuje, da t>o po uspehu lansko in predlansko celo prekosila in da bodo letos na ljubljanskih pokopališčih o prazniku umrlih prav redki grobovi, ki jih ne bodo krasili pre-
Crosti mestni venci in na njih ne bodo gorele elozolene sveče. Počastimo rajne z dobrimi deli!
V	okviru vsesvetske akcije bo uvedena letos na pokopališču pri Sv. Križu novost, prav tako namenjena v prid mestnim revežem, kakor vsesvetska akcija sama, O praznikih umrlih bodo na pokopališču v bližini cerkve postavljene košare z vidnimi napisi »Odpadki sveč v korist mestnim revežem«. Vse nešte-vilne Ljubljančane, ki bodo te dni obiskali pokopališče pri Sv. Križu, da okrase in raz-svetle grobove svojih rajnikov, prosimo, da bi s svojih grobov pred odhodom s pokopališča pobrali ostanke dogorelih sveč in jih odložili v nastavljene koše. Prav tako prosimo vse lastnike grobov, da bi po prazniku umrlih blagohotno dovolili mestnim uslužbencem pobrati z grobov preostali vosek. Nabrani vosek bo mestna občina prodala, z izkupičkom pa pomagala revežem. S tem dobrotni Ljubljančani ne bodo le pomagali revnim someščanom, ampak bodo vsaj nekoliko preprečili, da bi tatovi s krajo voska in sveč skrunili grobove naših rajnikov.
Prodaja vencev in cvetlic. Mestno poglavarstvo opozarja osebe, ki hočejo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu ali pred ljubljanskimi pokopališči vence in šopke, da so upravičeni za to prodajo samo tisti, ki imajo zadevno obrtna pooblastilo. Poljedelci smejo
Kadar se mesec nagne h koncu
Zgodba, kakršne piše trdo, trdo življenje
Ljubljana, 25. oktobra.
Takole pred dobrim letom smo se vsak dan dopoldne veselili, kdaj bo zazvonilo poldne, da bomo odšli domov k dobremu kosilu in odpočiticu. Z velikim zadovoljstvom smo jo potem mahali po cestah v domačo kuhinjo, kjer nam je udarjal v nos prijeten duh po dobrih jedeh. Sedaj pa ni tudi opoldne več videti tako zadovoljnih obrazov. Posebno kadar se mesec k zadnjemu nagiba, ni ta pot nič več tako prijetna. Ta, ali oni sluti, da ga bo žena že na pragu pozdravila z besedami:
»Veš, danes bo pa kar krompirček, pa še tega je bolj malo. Oh, ta draginja... Pa saj veš, da je,
v	denarnici le še nekaj dinarjev... Ko bi se ti hotel cigaretam odvaditi... In ko bi imel še kak postranski zaslužek...«
Možu je to govorjenje na vso moč zoprno. — Jezno zabrusi ženi v obraz, naj mu da, kar je pač skuhala in naj ne pokvari še tega s svojim besedičenjem. Žena pa je kar neugnana:
»Malo bi se pa res lahko brigal. Poglej prvega bi morala kupiti to in ono, pa bomo komaj za nazaj plačali. Ne vem, kako bo prihodnji mesec.«
»Bo kakor bo! Pa pusti me pri miru. Jaz nisem kriv, če je vojska in draginja. Denarja pa ne znam delati!«
Beseda da besedo in ko želodec že ne kruli več tako močno, vrže mož žlico na mizo, se obleče in odide na ulico. Kosila in počitka je konec...
V	marsikateri družini pa je v zadnjih dneh v mesecu še huje. Včasih tudi krompirja ni, pa tudi prgišča moke ne, v nobenem predalu ni najti ničesar, v nobenem hlačnem žepu niti dinarja.
Toda zakaj sem prav za prav začela s temi vrsticami? Glavni namen je, da bi potolažila družine, ki tako gorje okušajo. Ce pomislimo, da nismo edini, nam bo morda lažje prenašati te skrbi polne dneve. Veliko družinskih tragedij se dogaja okrog zadnjega, naj povem eno izmed mnogih, ki me je res zelo pretresja.
K moji prijateljici nekega dne ni bilo postrež-nice. Tudi naslednji dan ni prišla in tudi tretji dan ne. Proti večeru tretjega dne pride njena mati in pove, da je hčerka v bolnišnici.
Prijateljica je resnično dobra duša. Nagovorila me je, da sva jo naslednji dan obiskali. S skromnim darom pod pozduho sva jo mahnili proti Zaloški cesti.
Med potjo mi je prijateljica Mojca pripovedovala, da je bila postrežnica še pred leti precej premožna. Bila je edina hčerka trgovca in še precej brhka je bila. Še prav mlada se je poročila z nekim uradnikom, ki pa ni bil nič prida. Najrajši je bil v gostilni in pri kartah. Slednjič je zaradi pijače izgubil službo. Žena in njeni starši so bili kljub vsemu dobri z njim. Ko ju je pa spravil tako rekoč na beraško palico, je odpotoval v svet in se ni več vrnil. Uboga žena, ki je imela dvoje malih otrok, je čeprav nevajena dela zagrabila krepko za vsako delo. Najela si je stanovanje, ga opremila 3 pohištvom, ki je še ostalo in si poiskala podnajemnike. Tem je tudi kuhala, prala in pospravljala. Mislim pa, da je živela kljub pridnosti v veliki revščini!«
Medtem sva vstopili v bolnišnico. Prijateljica je v bolnici komaj prepoznala svojo postrežnico. Tako spremenjena je bila. Obraza skoraj ni imela nič, imela pa je velike, na vso moč žalostne oči.
»Kaj je z vami, dobra žena?« jo nagovorim.
Odkimala ie z glavo, kakor bi hotela reči, da za njene bolečine ni izraza. Čez čas pa je le počasi in potihem povedala:
»Ravno zadnji dan v mesecu je bilo. Že nekaj dni nisem ničesar dala v usta, ko sem videla, da itak ne bom mogla izhajati z zalogo do zadnjega.
Zadnji dan v mesecu pa nisem našla prav ničesar, da bi skuhala kosilo vsaj strankam. Ura se je bližala poldnevu... jaz pa sem si še kar belila glavo. Ko sem čula korake ene izmed strank, se mi je kar stemnilo pred očmi, naenkrat je vse utihnilo, ničesar nisem več videla... Ko sem se prebudila, sem bila v bolnišnici. Oh, da bi se nikoli več ne bilo treba vrniti v svet!«
Nemo je gledala pred se. Mislila sem, da se ji bodo udrle solze. Pa kaj, ko so se že zdavnaj posušile. Hotela sem ji reči, naj zbere vso svojo moč, da bo ozdravela zaradi otrok. A kaj bi jo spominjala težke zavesti in odgovornosti, katera jo je naredila bolno.
»Pa bi možu pisali... Saj ima srce, saj je človek!«
»Že ve, kaj se mi je pripetilo in vendar ga ni blizu!«
»S čim vas zdravijo?« jo hitro vprašam, ko sem čutila, da je struna v prejšnjih besedah najbolj rahla.
»Injekcije mi dajejo. Pa ničesar ne pomaga. Vse telo je kakor mrtvo. In vendar še ne morem umreti...«
Bolnica se je utrudila. Opazili sva, ker je le stežka in počasi govorila. Na hitro sva se poslovili od trpinke.
Pred dnevi sem spet povprašala o usodi uboge žene. Zvedela sem, da jo je bolnišnica poslala domov. Žena je j>opolnoma hroma...	T.	K.
prodajati le cvetlice, ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru njihovega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno plesti tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Osebe, ki žele prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so nabrane na raznih iglavcih (gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelki, smreki), se morajo izkazati z izvirnim potrdilom občine, na področju katere so bile te veje nabrane. V tem potrdilu mora biti nave. deno tudi število vej ter vrsta drevja s katerega so bile nabrane. Prodajalci vencev in cvetja pred j>okopališčem pri Sv. Križu se opozarjajo, da bo letos o Ves svetih dovoljena prodaja le na travniku na desni strani pred pokopališčem.
Spomin pokojnega dr. Oražna bomo Oražnovci
počastili na vernih duš dan dopoldne ob 11 pri Sv. Križu. K spominski svečanosti so vabljeni vsi častilci plemenitega moža.
Ban varčavasija
Dan 31. oktobra, ki je po mednarodnem sporazumu hranilnic določen za praznih varčevanja, se 6lavi tudi letos.
Ob tej priliki opozarja Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije na tole:
Tudi v sedanjih težkih časih se je pokazalo, da brez dobro organiziranega in naprednega narodnega varčevanja nima obstanka neodvisno narodno gospodarstvo niti ni ugodnega kredita niti dovolj utemeljenih javnih financ.
Oni, ki so varčevali, tudi danes laže živijo ter zmagujejo v življenju, stradajo pa oni, ki niso dovolj delali in varčevali ter sedaj nimajo sredstev, ki bi jim olajšala življenje in delo.
Kakor je preje opozarjala na potrebe varčevanja in vseh ukrepov za njeno varnost in napredek, tako opozarja tudi sedaj Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije tega dne v sodelovanju z občinskimi in mestnimi hranilnicami na še večjo potrebo nadaljnjega njenega izvajanja in varovanja ter priporoča državljanom Jugoslavije:
Varčujte tudi naprej, kolikor morete! V vaše in splošno dobro, za neodvisnost in napredek naše države; v tem Vas bodo vsestranski podprle vaše občinske in mestne hranilnice, ki kot samostojni pupilno varni denarni zavodi dajejo vašim prihrankom popolno varnost.
Če še niste pričeli varčevati, začnite tega dne in pokažite s tem, koliko se zavedate važnosti in potrebnosti varčevanja!
Obrni zbor podpornega društva za uboge učence celjske gimnazije
V	petek je bil v gimnazijski zbornici redni občni zbor Podpornega društva za uboge učence realne gimnazije v Celju. Predsednik dir. Mravljak je poudaril težak položaj društva. Število učencev stalno narašča. Zaradi splošnih neugodnih razmer zmorejo starši ob začetku šolskega leta vedno težje vse izdatke za otroke-dijaek. Visoke cene knjig in zelo pogosto menjavanje učbenikov terjajo od staršev vedno večje žrtve. Letos štejeta,oba zavoda 14S8 dijakov, med katerimi je več kot polovica takih, ki žive v tako slabih razmerah, da si brez tuje pomoči ne morejo nabaviti predpisanih šolskih knjig. Podporno društvo je lani za božič najrevnejšim dijakom darovalo 26 parov čevljev in za 7.455 din obleke ter perila. Društvo podpira dijake obeh zavodov.
Tajnica inž. dr. Perpar je poročala, da je letos društvo izposodilo 2215 knjig, 712 dijakom (lani 2060 knjig 616 dijakom) Novih knjig je kupilo 405 za 16.320 din, Izposojevalnina je malenkostna: 2 din za staro, 4 din za novo knjigo. Blagajnik prof. Kardinar poroča, da so prispevale štiri občine, 7 denarnih zavodov, razile korporacije in 200 dobrotnikov skupaj 19.626 din.
Podporno društvo je bilo ustanovljeno že leta 1896. Od 1. 1919 dalje, t. j. v 10 povojnih letih je za knjige in popore dijakom izdalo nič manj kot 258.000 din. Ta številka pove več nego vsa obširna poročila. Koliko dijakom je na ta način omogočilo študij. Četrt milijona din ie drfStvo nabralo takorekoč od osebe do osebe, četrt milijona so žrtvovali dobrotniki mladini. -— Tudi letos bo te dni društvo razposlalo prošnje svojim starim dobrotnikom in onim, o katerih upa, da jim je dobrobit mladine pri srcu. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Posebno se obračamo na vse okoliške občine, od koder se vozi mnogo mladine, da tudi one prispevajo vsaj majhen znesek; saj gre za dobrobit njihovim lastnim mladim občanom. Vsem, ki so društvu doslej pomagali, pa bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala.
Pereče občinske zadeve v Mariboru
Maribor, 30. okt.
Snoči je imel mestni svet mariborski svojo redno sejo pod vodstvom župana dr. Juvana. Na seji so obravnavali nekaj prav zanimivih komunalnih vprašanj. Predvsem je bilo v ospredju vprašanje priključitve predmestne občine Košaki mestu Mariboru. Pred nekaj meseci se je namreč pojavila akcija, naj bi se Košaki v celoti združili z mariborsko občino. Banska uprava je to akcijo vzela v pretres ter je zahtevala od mestne občine mariborske, da izrazi svoje mnenje. Snoči naj bi mestni svet to mnenje glede priključitve podal. Zahteva banske uprave pa ni prišla v razpravo, ker je medtem že dobil mestni župan poseben dopis, v katerem sporoča banska uprava, da preklicuje svojo zahtevo, naj bi mestni svet podal svoje mnenje glede priključitve Košakov Mariboru, ker ne namerava staviti predloga za omenjeno priključitev.
Mestni župan je poročal, da se mestna občina pogaja z veleposestnikom Glančnikom na Fali glede nakupa 8000 kub. metrov bukovih drv. Od te količine bi mestna občina obdržala za svoje potrebe in za potrebe občanov 2000 kub. metrov, ostalih 6000 metrov pa bi prevzele Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev in železničarjev v Mariboru. Drva bi prišla postavljena v Maribor po 150—155 dinarjev za meter. Mestni svet je odobril županu v ta namen 300.000 din kredita.
Zelo pomembno je bilo poročilo socialnopolitičnega odseka o naraščajočih izdatkih za socialne namene. Izdatki socialnega skrbstva silno naraščajo, sredstva, ki so bila za to določena v proračunu, pa več ne zadostujejo. Že za letošnje leto se je pojavil v proračunu znaten primanjkljaj, v prihodnjem proračunu pa bo treba vse postavke za socialno skrbstvo zvišati. Najbolj — in sicer za 50% — se morajo zvišati izdatki za oskrbo starcev in otrok v mestnih socialnih zavodih in za zaposlitev brez-poselnhi. Vsa ta zvišanja zahtevajo tudi povišanje proračuna ter se predlaga, da se zviša proračun mestnega socialneira skrbstva za lelo 1SM1-42 za
1,167.408 din, tako da bi znašali vsi izdatki 5,766.CU0 dinarjev. Zvišani izdatki naj bi se pokrili z zvišanjem mestne socialne doklade od sedanjih 10'i na 15%. Mestni svet je vzel poročilo odseka na znanje. Prav tako je potem mestni svet odobn: naknadni kredit pot milijona dinarjev za mestno socialno skrbstvo, ker v proračunu določeni zneski ne zadoščajo ter so vsa v ta namen pripravljena sredstva že izčrpana. Kredit se bo kril deloma s prihranki, nekaj pa bo prinesla tudi prostovoljna socialna pomoč mariborskih meščanov, na katere se je mestni župan s posebnim pozivom obrnil.
Važno je bilo tudi vprašanje pen ijskega zavarovanja nameščencev mestnih podjetij. Že leta 1922. je dobila občina od mestnega sveta dovoljenje za ustanovitev posebnega penzijskega zavarovanja za nameščence pri svojih podjetjih, ki niso pragmatično nastavljeni. Začela je zbirati poseben fond v te namene, ki je dosegel že visoke vsote ter je naložen pri Mestni hranilnici. Vprašanje lastnega penzijskega zavarovanja nameščencev MP je bilo že na najboljši poti, pojavili pa sta se dve oviri. Pr.va je ta, da se sedaj zahteva naložitev vseb penzijskih fondov pri centralnih državnih ustanovah, d.ruga pa je dejstvo, da je pri Mestnih podjetjih zaposlenih nad polovica uradnikov, ki so prišli sem iz drugih služb ter so bili že poprej po več let zavarovani pri Penzijskem zavodu. Ta zavod seveda ne bi povrnil svojini zavarovancem vplača nih premij, če bi prestopili k mestnemu penzijske-mu zavodu. Zato predlagajo sedaj Mestna podjetja, naj bi se rajši še tisti uslužbenci MP, ki še niso zavarovani pri Penzijskem zavodu, tam zavarovali, za odplačilo njihovih premij pa naj hi služil sklad, ki ga je mestna občina zbrala. Na tako rešitev ja že tudi Penzijski zavod pristal. Mestni svet jo pred log odobril Obenem je mestni svet tudi sprejel predlog vodstva Mestnih podjetij, da se vsi pri podjetjih zaposleni delavci začasno klasificirajo po kategoriji a) ter se jim na ta način zviša minimalna mezda na 5.50 din na uro. To zvišanje bo veljalo mestno občino na leto 200.000 din .
tu in tam
Švicarska delegacija, ki se je pogajala za aovo trgovinsko pogodbo med našo državo in Švico, se mudi v Belgradu pod vodstvom dr. Er-barda, pooblaščenca švicarske vlade za trgovinska pogajanja. Jugoslovansko delegacijo bo vodil pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja. Pogajanja so se včeraj že začela.
Za pol dinarja je direkcija za zunanjo trgovino povišala odkupne cene za živino, katero bo izvažala v Italijo in Nemčijo. Povišanje je bilo potrebno, ker so se cene tudi pri nas doma dvignile in izvozniki niso hoteli izvažati živine za nižje cene v tujino. Tako je sedaj omogočen nemoten izvoz Nove ?ene veljajo za zaključke od 27. oktobra.
Omejitev v porabi drv je odredila občina v Osjeku. Mesto se ni moglo v zadostni količini pravočasno oskrbeti z drvmi in zato bi se utegnilo pripetiti, da !)i se premožnejši meščani na debelo oskrbeli s kurivom, za siromašne pa ne bi ostalo nič. Zato je občina odredila, da sme vsaka oseba kupiti samo po eno tono drv. Vsako kršitev bodo oblasti strogo kaznovale.
Za nedoločen čas je bil poslan na prisilno bivanje trgovec Rebrina iz Kupresa. Mož ni hotel prodati moke tamkajšnjemu peku, čeprav je imel na skladišču še 15 vreč. Policija v Travniku pa je poslala na prisilno bivanje za nedoločen čas dva trgovca. Enega so zalotili, da je skrival precejšnjo zalogo bencina, drugi pa je skrival sladkor. Okrajno sodišče v Novski je poslalo na prisilno bivanje v Udbmo nekega trgovca, ki je mast prodajal po 32 dinarjev, potem pa je poslala še nekega mesarja, ki je mast prodajal po 28 din. Oba sta mast prodajala dražje, kakor pa bi smela. Novosadska policija je kaznovala 24 trgovcev, trgovk in mesarjev, ker so se vsi pregrešili proti odredbam uredbe za pobijanje draginje in brezvestnega verižništva. Povprečno so vsi dobili po nekaj jurjev denarne kazni, povrh pa bodo sedeli še po 15 do 23 dni v zaporu. Zaradi kopičenja surovin pa je bil obsojen trgovec Rajevič iz Gjevgjelije, in sicer bo sedel dva meseca in bo plačal še 40.000 din kazni.
Institut za italijansko kulturo v Zagrebu je že začel s svojim delom. Uvodno predavanje je imel rektor univerze v Padovi Anti, ki je govoril o zgodovini umetnosti in o izvirnosti ter oponašanju likovne umetnosti. Za njim bodo predavali še razni drugi italijanski znanstveniki in učenjaki. Poleg tega bo priredil institut tudi več glasbenih večerov in podobnih prireditev.
šumadijski vinogradi so obrodili letos za 80% slabše kakor prejšnje leto. Tamkajšnji vinogradniki se pritožujejo nad istimi nesrečami in nepri-likami kakor naši vinogradniki. Cene novega vina pa so tudi tam visoke. Precejšnje delo opravijo številne vinogradniške zadruge, ki skušajo obvarovati vinogradnika pred izrabljanjem od strani prekupčevalcev. po drugi strani pa jim omogočajo s svojimi kletmi hranjenje vina za daljšo dobo. Prav tako imajo vinogradniške zadruge velik delež pri tem, da se umno vinogradništvo polagoma širi.
Mesečna naročnina za »Slovenski dom« je od 1. novembra dalje 14 dinarjev.
Posojilo 18 milijonov dinarjev bi rada dobila občina v Mostarju od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Občina bi rada s tem posojilom odplačala svoj« doigovt pri Državni hipotekarni Lfžrnki, obenem pa bi rada uredila vodovod in električno omrežje ter zgradila ludi novo občinsko hišo, ki bi sama veljala 9 milijonov dinarjev. Drugo vprašanje pa je, če bo Suzor hotel tako visoko posojilo odobriti.
Skadrsko jezero se je zaradi stalnega deževja in nalivov dvignilo in se razlilo čez bregove. Poplavilo je štiri vasi, iz katerih so ljudje pobegnili in odnesli s seboj nekaj hiane in odpeljali vso živino. Tudi dve cerkvi je voda zalila. Ker pa dež in sneg kar naprej padata in naraščajo tudi vse reke, ki se izlivajo v jezero, se boje, da bi se poplava še povečala in zajela še več naselij. Škoda je že sedaj velika.
Konferenca ravnateljev vseh jugoslovanskih higienskih zavodov in vseh načelnikov socialnih oddelkov banskih uprav je bila v torek zaključena
v Budvi. Kot zadnja sta govorila pomočnik socialn. ministrstva dr. Stojanovič in nač. zdravstv. odseka soc. ministrstva dr. Ivanič. Sprejeta je bila nato spomenica, v kateri se zavzemajo za ureditev materialnega položaja uslužbencev higienskih zavodov, zlasti pa za tiste, ki sodelujejo pri pobijanju epidemij. Posebno se zavzemajo za to, da se izobrazi čim več ljudi, ki bodo mogli nastopiti zlasti tedaj, če bi se epidemije v večjem obsegu pojavile. Prav tako se zavzemajo za to, da vsi higienski zavodi drugega obveščajo o uspehih svojih akcij. Po končani konferenci so vsi delegati odpotovali iz Budve Konferenca se je bila v nedeljo začela na Cetinju.
S samokresom je miril svoje goste gostilničar Milorad Jovanovič iz Belgrada. V gostilni so se bili gostje sporekli in se začeli obkladati z neizbranimi izrazi. Kmalu nato so se tudi spoprijeli in padati so začele steklenice in švigati stoli. Gostilničar se sprva ni hotel vmešavati v spor, ki je nastal zaradi neke pevačice, toda nazadnje ga je le popadla jeza in potegnil je samokres. Dvakrat je ustrelil in z enim strelom zadel nekega šoferja med rebra. Potem pa je pobral še stol in hotel gosta temeljito preklestiti, toda tedaj ga je že zagrabila roka pravice. Nasilnega gostilničarja so zaprli.
Rekordno število študentov se je letos vpisalo na zagrebško univerzo. Lani se jih je vpisalo 5860. letos pa 6700. Prirastek gre večinoma na račun hrvaških študentov, ne pa toliko iz zunanjih krajev. Število se bo verjetno še nekoliko znižalo, ker bodo izključeni številni judje. ki so bili do sedaj vpisani, kajti po uredbi prosvetnega ministra se ■ me vpisati le pol odstotka judov. kolikor pač znaša odstotek judovskega prebivalstva v primeri z vsem ostalim prebivalstvom hrvaške banovine.
Šestnajst velikih sremskih vasi bo elektrificiral podjetnik Mihajlovič iz Erdevika pri Sremski Mitroviči. Ljudje so se tam že dolgo potegovali za elektrifikacijo vendar ni bilo nikogar, ki bi se dela lotil. Sedaj pa je nalogo prevzel en sam pod jetnik, ki bo nalogo izvedel Domenil se je z raznimi elektrarnami za cene toka in kmalu bo začel napeljevati mrežo in bo povezal šestnajst vasi. Kra ji so bogati in bodo kmetje električni tok rabili tudi za svoje stroje, zlasti za inlačvo.
400 let star spor bo skušala rešiti izpostava banske oblasli v Splitu. Pted 400 leti jo dala beneška republika obč.ui Sali izključno pravico ri barjenja v vodah otoka Kornatskih otokov, čeprav so bili ti okoki last ljudi z otoka Murterja. Murter-čani so se stalno upirali pravicam Salijaneev in so se dosHkrat tudi do krvavega stepli. Banska izpostava je zaradi tega pozvala vse prizadete, naj pred-lože vse akte izpostavi, da se bo končal spor, ki je 400 let razdvajal obe občini. Murterčani predlagajo, da naj dobe vsi enako pravico ribariti pri Kornatskih otokih.
Prva smrtna obsodba na okrožnem sodišču
u Mnrrllri CaKaI! Med objemom in poljubljanjem je xadal ¥ frllliSKI JOOOiI svojemu dekletu trinajst smrtnih ran
Murska Sobota, 31. okt.
Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti se je včeraj zagovarjal za dvojni umor Makovec Karl. Kazenski senat so tvorili: dr. Dobovišek, predsednik okrožnega sodišča v Soboti, in sodniki pri tem sodišču gg. Češarek, Komotar in Muškon ter sodnik okrajnega sodišča g. Piškur. Obtožnico je zagovarjal namestnik drž. tožilca dr. Trampuž, obtoženca pa po službeni dolžnosti odvetnik dr. Bajlec.
Obtoženec je bil rojen 27. oktobra 1914 v Stri-govi v ljutomerskem okraju in je sin kleparskega pomočnika Matije Makovca. Obtožnica mu očita naslednje: Dne 23. julija t. 1. je Makovec Karl iz maščevanja in ljubosumnosti sedemkrat zabodel z nožem Raspergerja Viktorja iz Businščaka. Tri bodljaje mu je zadal v srce, enega pa v goltanec in je Rasperger zaradi izkrvavitve takoj umrl. Prav tam, le nekaj korakov vstran, je pred njegovimi nogami obležalo mrtvo njegovo dekle. Rep Marija iz Štrigove. Makovec ji je zadal trinajst bodljajev z nožem.
Iz velikega prijateljstva hudo ljubosumje
Makovec Karl in Marija Rep sta se poznala že od mladih nog. Zadnji dve leti je postalo prijateljstvo med njima bolj intimno, ljubezensko. Dobro sta se razumela in je Makovcu pok. Marija lansko jesen, ko je odšel na orožne vaje, še dala nekaj malenkosti za na pot. O božiču se je Makovec vrnil z orožnih vaj. Čim pa je spet prišel od vojakov domov, je že začel dvomiti v dekletovo zvestobo, posebno še, ko je videl, da je Marija ob neki priliki odšla k Raspergerjevim kuhat, ker so tam prirejali neko večjo gostijo. To je tudi dalo Makovcu povod, da je začel na vso moč sovražiti Raspergerjeve, predvsem Viljema, kajti slutil je v njem svojega nevarnega ljubezenskega tekmeca. Čedalje bolj je postajal ljubosumen tudi na Marijo kljub temu, da mu je še pred odhodom k Raspergerjevim zagotavljala, naj se nikar nič ne boji, ker hoče ostati le njemu zvesta. Toda Makovec je kmalu zvedel, da si Marija in Viljem Rasperger na skrivaj tudi dopisujeta. Očital je Mariji nezvestobo in ji izrazil tudi željo, da si medsebojna darila vrneta in se razideta. Užaljeni in ljubosumni 'Makovec tega sicer ni mislil tako zelo resno, pač pa je v svojem srcu že začel kovati načrt, kako bi se maščeval za dekletovo nezvestobo. Pri neki priliki je celo dejal Rasperger-jevi Ceciliji, naj pri Raspergerjevih nikar ne mislijo, da bo Marijo dobil njen brat Viljem ali sploh kdo drugi. Iz tega se je pač dalo sklepati, da je Makovec sklenil maščevanje.
Maščevalni načrt je dozorel
23. junija popoldne je Marija odšla k Raspergerjevim v Businščak na obisk. Isti dan je bil doma na dopustu tudi Viljem, ki je bi tedaj na orožnih vajah. Zraven je bil tudi Raspergerjev Viktor z ženo. Na poti proti domu sta se v Malem Slatniku Marija in Viljem poslovila, ker se je Viljemu mudilo na vlak in nazaj k vojakom. Pri slovesu mu je Marija izrazila hudo slutnjo, da bi jo Makovec lahko kj£ pričakoval, kajti poznala ga je kot precej nasilnega fanta. Zato je Marijo pospremil proti domu Viljemov prat Viktor. Marijina slutnja se je na žalost uresničila. Makovec je zvedel, da je njegov tekmec na dopustu in je sklepal, da se bosta z Marijo najbrž kje sestala. Vsepovsod je stikal za njima, da bi ju našel. In res ju je že od daleč opazil v Malem Slatniku, vprav ko se je Marija poslavljala od Viljema. V Makovcu je dozorel sklep po maščevanju. Ob stezi se je s kolesom skril za pšenico, sezul čevlje in čakal. Ko sta prišla Marija in Viktor mimo, se je Makovec vrgel z nožem na svoji žrtvi. Obdelal je z nožem najprej Viktorja, da se je na mestu zgrudil mrtev. Tudi Marija je dobila nekaj lažjih ran, vendar je še stekla po stezi nazaj in klicala na pomoč zakonca Jambrošiča.
„M m ka, daj mi puseka...!"
Ko je Viktor Rasperger obležal mrtev, je Makovec stekel za Marijo in klical za njo: »Mimika, daj mi pusekak Marija zato ni slutila nič hudega in mu je šla celo nasproti ter ga prosila: »Dragi, ne me!< Objela ga je in poljubila. Po poljubu in objemu pa je Makovec začel Marijo neusmiljeno obdelovati z nožem ter ji je zadal 13 bodljajev. Obležala je mrtva pred njegovimi nogami. Niti navzočnost Jambrošičevih ni odvrnila Makovca od njegovega zverinskega dejanja.
(lNič več se ne bomo videli, ker sem dva ubil11
Po groznem dejanju se je Makovec podal domov, kjer je objel svoje starše z besedami: »Nič več se ne bomo videli, ker sem dva ubil.« Odšel je nato v neko gostilno, kjer so ga orožniki prijeli.
Ker je Makovec dejanje storil premišljeno in svoje dekle na tako divjaški in zverinski način umoril, je senat okrožnega sodišča v Murski Soboti včeraj ob 13.45 izrekel nad njim
smrtno obsodbo.
Makovec je svojo smrtno obsodbo poslušal popolnoma mirno in brezbrižno. Prijavil pa ie revizijo in priziv.
Vremensko poročilo »Slov, doma«
»N’ mav čez izaro«
Samostan v Št. Pavlu in Dobrli vasi zasežen
Lansko leto je država zasegla zasebno gimnazijo, ki so jo vodili patri šentpavelskega samostana v Labudski dolini. Gimnazija je bila podržavljena. — Sredi oktobra pa je bil zasežen ludi samostan v Št. Pavlu v Labudski dolini in v Dobrli vasi, ki je pripadal istemu redu- Obenem so bila zasežena vsa posestva. — Pri zaplembi imetja v šentpavelskem samostanu so bile zasežene tudi razne starine zgodovinske vrednosti, med drugim tudi izvod slovenske Dalmatinove biblije.
Nevarna svinjska kuga
Lansko leto se je v nekaterih predelih Štajerske pojavila svinjska kuga, ki ji živinozdrav-niki zaenkrat ne morejo še do živega. ^Vedo samo to, da se nahaja povzročitelj v možganih živali, povzročitelja samega pa še ne poznajo. Obolele živali najprej bruhajo in imajo vročino, pozneje dobivajo krče in končno ohromijo. Če v dveh do štirih dneh ne poginejo, navadno potem popolnoma ozdravijo. Letos se je pojavila ta ku-
športne vesti
pa
Naša reprezentanc« za tekmo proti Nemčiji
V	torek zvečer je predsedstvo Vrhovne nogometne zveze dokončno sestavilo našo nogometno reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila proti nemški nogometni reprezentanci v Zagrebu. Stvarno je to moštvo, ki ga je predlagal kapetan Hrvaške nogometne zveze Joso Jakopič. Vrhovna nogometna zveza je njegov predlog v celoti sprejela.
Naša reprezentanca je torej sestavljena takole: Glazer-Brozovič (oba Gradjanski, Dubac (BSK), Djanič, Jazbinšek (oba Gradjanski), Lechner (BSK)-Cimermančič (Gradjanski). Valjarevič, Božovič (oba BSK), Živkovič, Matekalo (oba Gradjanski. Rezerve so: Mrkušič (BSK), Matošič (Hajduk), Manola m Vujadinovič (BSK).	.
Reprezentanca je torej sestavljena iz 7 igralcev Gradjanskega in 4 igralcev BSKa.
Z Nemci je dogovorjeno, da se za časa igre sme zamenjati samo poškodovanega vratarja.
Tekma bo na igrišču Concordije v Zagrebu in jo bo sodil italijanski sodnik Scarpi.
Po dosedanjih treh srečanjih z Nemci naše reprezentančno moštvo ni imelo posebne sreče. Naši nogometaši iz teh treh srečanj beležijo dva poraza in eno zmago. Prvič smo izgubili v Berlinu z 2:3, nato lam v Zagrebu celo s 5:1. letos na Dunaju pa je dobro sestavljena jugoslovanska nogometna reprezentanca zmagala z 2:1.
Nedeljska tekma nam bo torej prinesla drugo zmago ali pa tretji poraz, seveda, če igra ne bo neodločena.
Kakšne izglede imajo naši nogometaši nasproti nemški reprezentanci? Zadnji rezultati, ki jih je nemška nogometna reprezentanca dosegla v meddržavnih tekmah, sta: z Madžarsko v Budimpešti 2:2 in z Bolgari v Miinchenu pred 14 dnevi 7:3 za Nemce. Vendar zlasti poslednji rezultat ne more biti nobeno merilo za naše nogometaše. Bolgarska nogometna reprezentanca z našo reprezentanco že dalj časa ni igrala in zato ta rezultat ne moremo vzeti v poštev, dasi se nam zdi, da je naša reprezentanca še vedno boljša kakor bolgarksa. Važnejši je rezultat nemške nogometne reprezentance v Budimpešti. Rezultat 2:2 nam pove mnogo, saj ni dolgo, ko je tudi naša nogometna reprezentanca igrala v Budimpešti neodločeno. Nemška nogometna reprezentanca igra v Zagrebu s sedmimi igralci, ki so nastopili v Budimpešti, dočim je štiri igralce nemški zvezni kapetan zamenjal z boljšimi.
Prav gotovo je. da je nemški nogomet v zadnjih letih mnogo napredoval in da bo nedeljska tekma med našo in nemško reprezentanco težka in ostra. Prepričani pa smo. da bo naša reprezentanca, ki je to pot sestavljena prav dobro, lahko tudi proti temu velikemu nasprotniku uspela, če bo zaigrala z vso voljo in 7 vero v zmago.
ga tudi v nekaterih krajih Koroške, vendar zelo redko. Oblasti so izdale zelo stroge ukrepe. Kmet mora takoj, čim se j>ojavi v njegovih svinjakih ta kuga, zaklati vse svinje in prašiče, čeprav so še zdravi, država pa dovoli za tri posebno odškodnino. Meso zdravih svinj iz okuže-njih svinjakov se sme prodajati samo kuhano. V zveži s to kugo so ŠS pojavile med ljudmi govorice, da je boleizen v zvezi z umetnim gnojem alt pa da je akt sovražne sabotaže, kar pa seveda ne odgovarja dejstvom.
Koroški drobiž
V novembru bo državni pošti v Celovcu pridružen poseben oddelek za telegrafsko oddajo slik na daljavo. Pristojbina za tak brzojav bo zaenkrat znižana in bo znašala 1.50 RM. Slične oddelke imajo doslej v Vzhodni marki pošte na Dunaju, v Gradcu in v, Inomostu.
V Dolnčicah pri Rožeku je umrl v visoki starosti 83 let Gregor Paul, pd. Otovčev oče. Pokojnik je bil vzoren gospodar in zavedna slovenska korenina.
Pretekle dni so pogrešili v Rožeku g. Janeza Koliua. Zadnje čase je bilo opaziti pri njem, da je mož postal živčno hudo razrvan in globoko potrt. Nekaj dni nato so našli na bregu Drave suknjič in klobuk pogrešanega. Iz tega sklepajo, da je g. Kolin mogoče v hipni duševni zmedenosti zašel v Dravo. Vendar doslej radi narasle vode še niso našli trupla.
Za izseljence iz Kanalske doline bo do konca leta zgrajenih 1000 novih stanovanj. Samo v Celovcu bo kmalu dovršenih 50 hiš z 216 stanovanji. Poleg tega gradijo stanovanja za Kanalčane tudi drugod, med drugim v Sienči vasi blizu Velikovca.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, se je preselila iz dosedanjih poslovnih prostorov v Beethovnovi ulici štev. 14, v nove na Aleksandrovi cesti štev. 4 (palača Viktorija)
Skupina bojevnikov Ljub!jana-Sv. Peter poziva članstvo, svojce pokojnih tovarišev in cenjeno občinstvo, da se udeleže žalne svečanosti. k« bo dne 1 novembra ob pol 11. uri dopoldne v cerkvi sv. Petra in pred spomenikom naših pokojnih tovarišev.
Krai	Barometer sko stanje	1 empe-raturji v C'		S' cc c >	TJ C «. c	Veter	Pada- vine	
		58 e?<? a ®	OS • I® '«ea C K	cc §?	oc 03 •“ "ZA -	(smer, jakost)	a s	.. I vrsta
Ljubljana	765-3	30	2-0	96	10	NE,	4-3	dež in Bneg
Maribor	765-9	1-0	-10	90	10	0	3-0	sneg
Zagreb	755-5	2-0	1-0	90	10	0	14-0	dež
Belgrad	753-b	13-0	5-0	90	9	NE?	1-0	-dež
Sarajevo	754-4	13-0	4-0	90	10	NE,	28-0	dež
Vis	754-7	11-0	8-0	90	10	ENES	7-0	dež
Split	753-7	15-0	12-0	90	10	0	22-0	dež
Kumbor	754-1	19-0	18-0	70	10	WSW3	190	dež
Rab	754-d	9-0	9-0	90	10	0	7-0	dež
Du&rovnih	753-b	20-0	15-C	SO	10	SEj	1-0	dež
Vremenska napoved: Pretežno oblačno, zmerno, hladno vreme.
Koledar
Danes, četrtek, 31. oktobra: Krištof,
Petek, 1. novembra: Vsi svetniki.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Pokojnino za pošto Ljubljana I dostavljamo dne 2. novembra.
Mestno zdravniško službo bo opravljala od četrtka od 8 zvečer do sobote do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jož., Pleteršnikavo 13/1 (telefon 47-64.1.
Od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan. Korvtkova ulica 18 (telefon 36-24).
Občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo bo v torek 5. novembra v škofijski dvorani v drugem nadstropju po običajnem sporedu. Pred občnim zborom bo ob desetih slovesna peta maša v stolni cerkvi. Po sv. maši se začne zborovanje. Prijatelji cerkvene glasbe povabljeni!
Vse ljubljanske in okoliške pevce vabimo, da se udeleže v čim večjem številu edine pevske vaje, ki bo v petek dopoldne ob 10 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice za popoldanski nastop na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj pri-neso s seboj: »O, Bog, uslili se (Venturini), »Poljana toži« (Prelovec), »Usliši na9. Gospod« (Jelen), »Vigred« in »Oj, Doberdob«, — Uprava Hubadove župe.
Prihod Belgrajske filharmonije v Ljubljano.
Ljubljanska filharmonija bo imela v torek, dne 5. novembra prvič v gosteh celokupni korpus Belgrajske filharmonije pod vodstvom znamenitega dirigenta Lovra Matačiča, ravnatelja opere v Belgradu. V veliki unionski dvorani bo ob 20. uri krstna izvedba »Pesem planin«, delo slovenskega skladatelja Arniča, nadalje Hrističevo »Vstajenje«, Sisztove »Les preludes« ter Beethovnova 3 simfonija »Ercica«. — Umetniška reputacija belgrajske filharmonije ter mednarodno priznano itne njenega dirigenta jamčita za izreden umetniški dogodek. — Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina-Union.
»Mrtvaški ples« je naslov verski igri, ki nam v 11 dogodkih pokaže brezmejno oblast 6mrti nad človeškim življenjem. Prav jutrišnji dan, ko se bomo spominjali svojih rajnkih, je zelo primerno, da si ogledamo to igro, ki bo predvajana ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani po znižanih cenah. Igra je pri prvi uprizoritvi lepo uspela, ker so vloge v dobrih rokah in nekatere naravnost mojstrske. Predprodaja vstopnic je pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj Na dan predstave pa 6e odpre blagajna eno uro pred predstavo, to je ob 7 .uri zvečer. V lažje razumevanje prireditve bo spregovoril uvodno besedo dr. Tone Roger. Opozarjamo na predstavo tudi bližnjo ljublja^c’ o rko-lico.
Gledališče
Drama: 35ai«tek ob 20.
Četrtek, 31. oktobra: »Tekma«. Red Četrtek. Petek, 1. novembra: »Romeo in Julija« Izven Znižane cene od 20 din navzdol.
Sobota, 3. novembra: »Kovarstvo in ljubezen«. Red A.
■Nedelja, 3. novembra ob 15: »Skrivalnice.« Izven. Znižana cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Revizor.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 4. novembra: Zaprto
Opera: Začetek ob 20.
Četrtek 31. oktobra: »Evgenij Onjegin« Izven. Gostovanje tenorista Antona Dermote, člana dunajske Državne opere.
Petek, 1. novembra: »Fidelio«. Izven.	*
Sobota, 2. novembra: »Jenufa«. Red B. Gostovanje E, Karlovčeve in J. Gostiča.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 31. oktobra, ob 20: »Nenavaden človek«. Red C.
Petek, 1. novembra, ob 20: Cyrano de Ber-
gerac«.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je
največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod
Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Mestna oftCina ifuMfansha
Še je čas!
Kdor na novo naroči »Slovenski dom« »SLOVENCEV KOLEDAR« za 10.
dobi din
Za nenaročnjke stane »Slovenčev koledar« 28.— din.
Naročite koledar čimprej! Naročite oglase v njem!
m.i.. i mTraTTr.TnviTiffBffir. na. ■    i,,,,,,  jim,   ,l„.„„„„„„  
Prednaročila sprejemamo samo še 'l.j 2. in ->• llOV. 1940.
Spravljanje snega po mestnih ulicah in cestah
Ljubljana, 31. okt,
Mesino poglavarstvo opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na cjnltnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki ter posestniki zemljišči in stavbišči pri spravljanju spega s hodnikov in pešpoti. Mestni cestni red namreč v § 75. določa naslednje: Kadar koli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik alt najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč .oh cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota pb vsej dolžim posestva. Ce radi snega povzi ali kadar se napravi poledica, morajo posetniki takoj posuti hodnik 6 peskom, pepelom ali žaganjem. |Ca4ar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora bit! opravljeno sng-ženje in posipanje hodnikov in pešpotov vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ah pešpot osnažiti večkrat na dan _ m posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedano odmetavati v odtOPfe kadulje ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladati pa cestah, temveč ga je treba zvo-ziti V vodo ali fia pdkazaoe prostore. Sneg, ki sam zdrči ah ga pomečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorie osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti P° potrebi večkrat na dan osnažiti |už in blata. Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih po-sestvh, piti pri cerkvenih in tudi pri občinskih posestvih ne. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času priakrbe hišnike ali druge najete delavce, ki jim oodo po predpisih in o pravem času do 7 zjutraj osnažili speg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti očišečn, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba hodnike očistiti snega do robnika razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vepdar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kanunja ob robniku na cestjšču. Hodnike brez robnikov je treba očistiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej očistiti odtočno kadunjo ali jarek. Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na pciih prostorih in bregovih ob vodi, ki bod za odlaganje sppga pripravljeni in označeni 6 posebnimi značkami. posestniki naj se zavedajo praynih posledic v primeru opustitve spravljanja snega e hodnikov in posipavanja hodnikov proti poledici. Mestna policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestni-
Drobne izpod Konjiške gore
Kaj neki sp storili vročekrvnim prijateljem Sovjetov že davno strohneli žički menihi, da so jim v notranjosti pokopališke kapele na steno narisali veliki srp s kladivom, znak pa obeležili s slavospevi Leninu in Kremljevemu Pepetu. Menda ja ni potrebna kolektivizacija razvalin žičke kartuzije?
Železniško progo bo zavarovala železniška uprava pod Skalcami nekpljko nižje pd Goričanove žage. Zemeljska plast je tukaj precej globoko mehka, zaradi česar si je Dravinja skoraj 10 metrov globoko ob železnici izkopala strugo. Izpodjedala je breg čedalje bolj ter se je zemlja pričela rušiti v vodo. Ker hi vsako nadaljnje rušenje pomenilo nevarnost za nagnjenje ali celo hujši kvar na progi ter bi se mogla kdaj pripetiti velika nesreča, je železniška uprava sklenila strugo izdolbsti bolj na desni ter sezidati škarpo, ki bo preprečila vodi razdirati breg. Delo, na katerega nujnost smo opomifili že pred tjejpi leti, je že v teku.
1000 dinarjev je pred časom izgubila neka kijjetjca i* TI a šk ovca pod Prihovo v prtovškem gozdu. Deuar je dobila od mesal‘ja, ko je prodala
y ivi n no
zivincp.
kov glede spravljanja aiega s hodnikov najstrožje kaznovala.
Za odlaganje snega so določeni posebni prostori, ki bodo označeni tudi z vidnimi napisnimi tablami, ker drugod odlaganje pi dovoljeno in je zato tudi kaznivo. Odlaganje snega v Ljubljanico je dovoljeno na Trnovskem pristanu nasproti Šva-biečve ulice, na Grudnovem nabrežju pri Šentjakobskem mostu, pa Krekovem nasipu na pripravljenih snežnih drčah, na Cankarjevem nabrežju pri Čevljarskem mostu, na Novem trgu ob ograji pad Ljubljanico, na Gallusovem nabrežju pri Šentjakobskem mostu, na Dvornem trgu na nabrežju na Poljanskem nasipu za rdečo hišo, na Sv. Petra pasipu pa 6oežnih drčah, na cesti Ob Ljubljanici pa od Sept-petrskega mosta do mosta pri mrtvašnici. Odlaganje enega v Gradaščico je dovoljeno qb Dpbrilpyi ulici, na mostu na Cesti XV. pa GHncuh in na mo-etu na Cesti XXI. na Glincab- Odlaganje snega v Grubarjev prekop je dovoljen s Hradeokega cesta pri Poljanskem in pri Karlovške111 mostu. Razen na samo teh prostorih v vodo je pa dovoljeno qdvq-žanje spega tudi na pekatera zemljišča, in sicer pa Vodnikovi cesti pri starem gasilskem domu, v Tivoliju na otroškem igrišču, v gramoznici pri Bežigrajski šoli, a povsod drugod, tako v vodo, kakor na zemljišča, je torej odlaganje snega prepovedano.
*
Vse nezaposlene delavce vabi mestno cestno nadzorstvo, da se o večjem snegu javijo na delo ob 4.45 zjutraj pa dvorišču nekdanje šempetrske vojašnice v pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. Enako so'vabljeni tudi vozniki, ki so pripravljeni odvažati sneg s cest in u)ic v Ljubljanico, naj se javijo z vozmi ob 6.45 zjutraj pred navedeno pisarno na Vrazovem trgu.
Vinske gorice so spet osamele
Pridelka |e leto* malo, so pa cent lato nenavadno ¥isoke
Ptuj, 29. oktobra.
Sv. Jernej, ki v vinorodnih krajih žp od nekdaj uživa veiiko 'veljavo pri ugibanjih o vinski letini, je s svojim letošnjim deževnim godom zopet potrdil staro pravilo, da bo treba za trgatev pripraviti male posode, če je deževalo na njegov praznik dne 24. avgusta. Šok žlahtnega trsa je letos napolnil kvečjemu male »štirkle« (150 1), le pri večjih vinogradnikih so se uveljavili dvo-polovnjaški »štrtinjaki« (ca. liOO 1). Cele vrste »»trebušnikov« so ostale osamljene v zidanicah, kjer čakajo na boljše čase.
Tudi drugače letošnje leto ni imelo »teka«, saj pravijo: »Kakor pšenica, tako gpriea«. Če sl hodil lansko leto po haloških »grabah«, lazih in slemenih, si lahko občudoval, kakp se je drevje šibilo pod težo okusnih jabolk in sladkih sliv. Letos pa je sadno drevje žalostno povešalo svoje prazne' VOje...
»pranje« je nekam tiho minulo in neopaženo, brez phičajne pesmi in živahnega vrvenja. Nekaterim haloškim vinogradnikom se je seveda po starj navadi mudilo že v začetku oktobra s trgatvijo, češ grozdje ppka jp gnije, tako da ga je vsak dan manj. Zato pa so z nevoljo gledali, kako se tehtnica neusmiljeno pogreza v mošt in kaže skope stopinje sladkorja: 13, 14, več skoraj ni hotela pokazati, čeprav si stekleničicp z moštom še tako tresel in obračal.
Tisti, ki so počakali še do 10. oktobra, so doživeji še nekaj sončnih dni in brali nekoliko slajše grozdje s 16, 17 stopinjami sladkorja, ponekod morda še nekoliko več. Pač različno glede na razne sorte tako, da je n. pr. silvanec »vzdignil« 17—18 stopinj, dočim rizling kot pozna vrsta letps ni prav dozorel in pokazal samo lb—16 odstotkov sladkosti.
Značilno za letošnjo slabo trgatev je, da so letos zlasti manjši vinogradniki računali, koliko »put« (brent) so »puturii« zanesli v stiskalnico in ne kot običajno druga leta, koliko polovnja-koy mošta so pridelali.
Kdor ne živi v vinorodni pokrajini in ne pozna težav ter truda, ki ga terjajo gorice, ne ve kako skrb povzročajo hladni jesenski deževni dnevi, ko se približuje čas pospravljanja žlahtnega sadu po vinorodnih pobočjih. S strahom opazuje vinogradnik, v katero smer vleče veter megle in upa na zlato sonce, ki 'prinaša sladkost zorečim jagodam.
Slednjič se je nebo, ki je bilo še prejšnji večer docela zagrnjeno v nepredirno sivino in so nizke ir)esle ogrinjale višje vrhove, začelo bistriti in porodilo se je jutro, sveže in nasmejano'. ..
Tqpli sončni žarki sp se upirali v stripa j»o-bočja fako, da je »putarjem«, ki so nosjli natlačene brente, znoj kar curljal od las po Čelp. »Sla-
I
■P*
m
Premiera napetega in človekoljubnega francoskega fiima V slavnih vlogah: Noel Noe! m Magdalena
ZASTRUPLJENE TOMCE
K|NO UNJpN. fp|. 22-21
Predstave danes ob 16., 19. in 2j. pri
I
Kaj nam bo letos dal Akademski pevski zbor
Ljubljani, 31. oktobra.
Kmalu potem, ko se odpro vrata našega vseučilišča in se začne delo po seminarjih m predavalnicah, začne s svojim delom tudi Akademski Pev" 6ki zbor. Že so 6e odprla vrata sobe, kjer je spravljen klavir in izza katerega bo dirigent Akademskega zbora g. France Marolt krotil preveč sentimentalne glasove od najstarejših pa do najmUjših pev-pev. Ne veste ne ure ne dneva, kdaj boste papak zapeli, hi človek rekel, ker g. Murojt je natančen. Motil bi se, kdor bi mislil, da poleti d^lo počiva, Treba jp' mnogo pripravljanja, da se delo v jeseni, k<» fantje pridejo nazaj, takoj in brez nepotrebne zamude začne. S pevsko šolo je zbqr že začel. V njo mora vsak novinec, in ko po trdem in temeljitem delu kppča »noviejjat«, tedaj je šele prav za prav posvečen- Mnogo deia in požrtvovalnosti bo treba, preden bo vse pripravljeno in izpiljeno. Stari, preiacušpni veterani se bodo spustili v »vokalno bitko« in utrjevali utMe, K1 6° komaj pristopili k zboru.
Kakor slišimo, se je tudi letos priglasilo precej mladih pevcev, od katerih pa jih je bilo le malo izvoljenih. Kajti rigoroz je hud in v zbor pride le tisto, kar je res kaj vredno. V zadnjih letih je sploh opažati, da je vedno manj dobrih pevcev med nami, kljub temu, da ima sedanji rod na gimnaziji mnogo več prilike posvetiti se muziki, kakor pa starejši.
Zvest svojemu programu, nam bo letos Akademski Revski zbor podal zppet pekaj iz naše vokalne glasbe ter tako dodal spet pehaj svojemu sistematičnemu 8elu; pokazati Slovencem, kaj so v vokalni muziki ustvarili njihovi najboljši- Po lan-
ski precej prazni romantiki, bomo letos slišali dela, ki so nastala v smislu pozne romantike. V pogovoru, kaj in kakšno dobo bo letos obdelal, je g. Marolt rekel:
»Letos pride na vrsto ona vrsta glasbenikov, ki 60 ustvarjali desetletja pred in desetletja po vojni v smislu pozne romantike. Ti so se držali in upoštevaji smeri »NovjK Akordov«, deloma so šli svoja pqta, iskajoč nqvih sredstev slovenske pesmi. Večinoma so se vsi oprijeli slovenske narodne pesmi, od koder so jemali melodično motiviko, ali jo v tem smislu snovali. Harmonična in melodična sredstva se opirajo v smislu slikovite in občutemjske izrazitosti na hromatiko in iščejo naslona na primemo pesem sodobne slovenske literature.
Kot tipične reprezentante te smeri nam bo zbor letos predstavi] najvrednejše zbore znanih skladateljev: Zorka Prelovca, Vasilija Mirka, Oskarja Deva, Rista Savina, Josipa Pavčiča in Josipa Prochaske.
Po občutenju, barvitosti in iskanju smeri — manj ritmike — so to tipično slovenska in v smislu iskapja slovanske izrazne črte del^ trajpo vredne lepote, zlasti Deva (n. pr. »Še epa«) ip Pavčiča (Kmečka balada«).
Tako bo Akademski zhor letos končal z romantiko. Drugo leto pa pridejo na vrsto »Novi Akordi«. Kakor vsako leto, bomo tudi letos torej
ha je letos«, je tarnal gospodar. Mejaš štet vzdihuje, da je letos nabral samo »štjrklo« mošta, lansko leto pa tri polovnjake. Mnogo je bilo, gnilega in suhega grozdja, njegova žena pravi, da je to očitna kazen božja, ker ga je mod letom stalno žejalo, podnevi in ponoči. .Toda Štel goji trdno upanje za prihodnje leto, kajti »ajnzarji« so bili še vedno rodni. »Da bi ga bar polovnjak lahko prodal,« kajti 7 dinarjev in šp več za liter je kar dostojna cena. Ker ga je tako malo pridelal, ga najbrž ne bo predal pe ga žena do tega ne bo prisilila, kajti treba bo kupili moke, koruze, zabelo in drugih potrebnih stvari- Toda Štef vztraja pri tem, da^ ga mora ostati v kleti kako »kranžoc za najhujšo silo.
O letošnji s]abi trgatvi pa meni.jp nekateri Haložani, da je to deloma dobro, češ cene se bodo v bodoče »df^le« in pa mošta ni treba letos takp sramotno ponujati, kqt prejšnja leta. Znosnejše razmere V vinski trgovini sp sp uveljavile z nstanovitvjjp vinarske zadruge v Ptuju, ki se od lanskega leta blagodejno udejstvuje v narod-op-gospudarskem Pogledu in zastavlja pol vinski anarhijj ter izkorišcevanju.
Da je njep obstoj upravičen; priča velik porast povih Članov, ki so vozili mošt v centralno klet v Ptuju,- bodisi v shrambe zadružnih podružnic po haloških občinah- Zadruga je ob vznožju grajskega hriba in v soseščini častitljivega ptujskega muzeja kupila tpdj gostilniške prostore nekdanje »Vinarije« ter jih lepo preuredila. Sicer nam je Ptujčanom ta gostinjec nekpljkfi >°d rok«, toda ker imamo globok anpsel za romantično okolje, ki nas opaja zlasti v jx>znih urah, se radi nekoliko potrudimo iz centra v gostoljubno okrepčevalnico, kjer pozabljamo na tegobe življenja. Pisana družba nas je, tako da bi stari slogaš ponosno zapel: »Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene« — trenutno še po omizjih in ločenih prostorih. Toda začetek je na vidiku in pravijo celo, da se nam je posrečilo najti tako dolgo iskano osnovo skupnega delovanja za narodni blagor. Razni poklici so tu zastopani, do-shiženi in še nedosluženi javni delavci ,številni »mali bogovi« ki iim je pesnik v zbirki »Pesipi iz Ptuja« postavil tako lep in trajen spomenik. Marsikaka vzvišena misel se porodi v intimnih omizjih, malo tudi pcspletkarimo ter jadikujemo nad podražitvijo oživljajoče kapljice. Nekateri so to bolestno novico z ogorčenjem »vzelj na znanje« in sklenili, da se bodo čim preje zapisali v »sveto vojsko«, drugim pa je morda žal, da si niso pravočasno ustvarili zalog.
Res, tako je življenje, toda upanje klije še dalje, ko zremo lepo jesensko prirodo, ki se odpravlja k zasluženemu zimskemu počitku, da se bo s tem večjo življenjsko silo prebudila v nqyo pomlad... — Andrej Kovač.
Me d Slovenci v Ameriki
V Clevelandu o. je nekega jutra pasta! ogenj. Soseda ie videla, kakp je John Kure nenadno planil skozi okno, se opptepal ob plotu ter se zgrudi j na tla. Obenem je tudi videla, kako se iz hiše vali dim. Ppkljcala je gasilce, ki so pričeli gasiti, Kureta Pa Odpeljali v^ Ml Sjpai bolnišnico. Sodijo, da je zaspal z gorečo cigareto V ustih, od kalupu se je vnel divan. Zgorelo je polušlvo, John se je pa tako opeke], da je podlegel poškodbam. Rojen je pil v Jolietu pred 43 leti. Eno leto starega ko-starši yzeli v domovino, odkoder se je 17 let star vrpil v Ameriko. Zapušča ženo, brata in sestro.
V Clevelandu O. je bil pokopan rojak Franc Volk, ki je umrl po dolgi in mučni bolezni v starosti 54 let. Pokojni je stanoval na Rosevvood Ave. in je prišel v Ameriko pred 30 leti. Doma je bil iz vasi Zabičja, fara Ilirska Bistrica na Notranjskem. Zapušča sina Franca, hčer Roz} por. Napoti, v Pennsjdvaniji pa sestro. V Clevelandu O. je umrla Julija Povše roj. Peterlin, stara 66 let. Doma je bila iz Dpba pri Velikih Laščah. Od leta 1922. je bila trikrat v Ameriki, vselej pri hčerki Ani
Franki V Clevelandu 0- ie umrl rojak i'Ti)ill: Widgoj, ki je stanoval na 390 E. 163 rd Street v Colinvvoodu.
V Clevelandu O. je umrla Maj-y Leben iz Carry Ave. Jukaj je bivala 36 let. Doma je bila iz Hrušice pri Ljubljani. — V Pueblo, Colo še je pri delu v jeklarni smrtno ponesrečil rojak Jože De-jak, rojen tu v Pueblu, star 27 let. Zapušča starše in tri bpate. Pri delu y isti tovarni se je ponesrečil tudi rojak Andrej Okičič. Zlomilo mu je nogo. — V E!y, Minn. je bila pokopana Mrs. Frau-eps Koščak, stanujoča na 517 E. Sheridan Street. Njeno dekliško ime je bilo Mestnik in je bila do-
________ ...	..	.	ina iz vasi Trška gora, župnija Krka. Tu zapušča
slišali koncert našega najboljšega zbora tako, ka- j soproga Franca in hčer Frances por. Turk v Dekor smo od njega že skozi leta navajeni. Delo pa, | troitu, ter sinove Frank, Josiph, John in Anton, ki ga zbor opravlja s sistematičnim dajanjem kon- i — V Davisu VV. Va. je umrl rojak Andrej Arhar, certov naše vokalne glasbe, je edinstveno in upa- ! ki je podlegel naduhi, ki ga je mučila dve leti. mo, da o njem zanamci ne bodo tako ozkosrčno in Doma je bil iz Cerknice pri Rakeku ua Notranj-pebično sodili, kakor danes nekateri sedanjiki. i skeni. Zapušča sliri sinove.
NISMO EDINI
  k m
podeželskega zdravnika 4 i- jw.ijj .,u.u i m 'lfjct" mipui.ii
Prestrašeni fantič velikih, temnih pči, slabptfn in qezdrayega, bolehnega obraza, se je privil k očetu in začel pretrgano gqyori(i: »Očka, vlak me je preganjal. Maina ne verjaipe. Oprpzoval sem na zajce iii sepi nenadoma zapazi] vlak. Obrnil se je in jo mahnil naravppst proti meni- Petem sejn brž beijai, kpr scin se hudo pre-
straši!...
Dr. Novveomc je malčka pnlahko hpžal po laselj, da bi ga pqmiril, in pazljivo poslušal njegova pripoved. Jessica je hladno priponiuMij-»Ta otrok se vsega boji.«
»Tj ga pa zaradi tega puščaš samega v jemi, da hi ga takp ozdravila?«
»Samo domišljajo sj. Vpdnfi ga kaj ppcgijpjq. Mora sp tpme navaditi.«
Doktor je ženi odgovoril:
»To ga najbo|j straši’«
Malček jo s prepjaspnimj pčmi gledal zdaj mater, zdpj pčeta ter e vsp močneje stjskal k njemu. jSdravpik sp je vcselp qbrpji k
sinčku:
»Tnrcj fantič moj, povoj mi, kje te je ta vlak pregapjgL«
Mati je strogo zapovedala:
»Gcrald mora takoj v posteljo!«
Dr. Ncwcnmc ji je trmasto odgovoril'
»Pa to je vendar zanimivo, pusti ga, naj mi pove.«
Potem ie spet začel govoritj htijiku:
»Porediti ti hom, kje M bij, ko te jp vluk prepnja], Rpi; P#-'V0ll(ryjfiva knjetijii je hj|n pa desni hlizu yrt»|...«
»Kako ti to veš, očka?«
»Pazi naprej: prav tam pa krenejo tirnice proti tebi. Zdi so ti,
kakor da tp vlak preganja in preplašil si se, ko si ga videl.«
»Kaj si tudi ti očka bil ng tem vrtu?«
»Seveda in morda prav zaradi tega, kakor ti. Zaradi zajcev!«
Gerald se je doceja ppnijril. Z velikimi očmi je občudujoč gledal očeta. Zdaj se ni bal w?ps«r več, saj je tudi pče bil vepdar tanj. Jessica jo zdaj ustavila njun pogovor in v gjasu je bijo čutiti že jezo, kp je dejala:
»Dobro, toda zdaj pa v posteljo Cjprald.«
Tudi oče je pokimal, nai g?0. in	go jo	prijateljsko	potrepljal	po
bledem upadlem obrazu. Potem S® j®	ž® nečesa domislil	‘m dejal:
»Počakaj še, Ro sj že ti|kaL mi stori še prijaznost.«
Malček je na široko odpel «« «d sreče, da bo lahko naredil pehaj za očeta.	,
»Alj je tp kakšna mačko?«
»Mačka? Da, Pinky ie zmeraj pred vrati,« je brž odgovoril fantič-
»Pipky? Mislim, da ga' ppzuam po videzu- Pojdi, ujemi ga iu ga odnesi v prdinacijsko sobo.
»Za poskuse, očka?«
»Da, da, za pekake poskuse. Tonini}' bo prišel.«
»Dobro, očka, takoj boni "je| Pinkyja pa... saj m<! UP boš nič poredil, kaj pe? Pinkvja imam yad,	nikar	ptu njčesar	ne stori.
»Ne boj se, smko, pe b«m ga porezal.«
Malček je bit®« °dše| pred vratp,	da bi	ujel niačko.	Dr. Neiveome
ip Jessica sta pa seijla za mizo, da Ej večerjala. Žena mu je skrbno nalagala ua krožnik. Jedla s|u molče, dokler ga ni pua miruo vprašala:
»Je kaj ppvega v Sapdflmutbu?«
»Nič. Bolniki vedno piisUjp, da jih bppi jpz rešil,« je odvrnil mož z nasmehom in vprašal:
»AH je kaj novega v Calderburyju?«
»llPidj smo popoldne sejo dobrodejnega društva. Moj brat je imel krasen govor. K«ko sppt bjjp ppnpsna panj! Da hi ga bil sljšah kakp nekatpri ljudje težko žjve, kok® je to čudovito raz)ošj| moj brat, višji pastor...«
»0, jaz to vem tudi brez tvojega brata, spoštovanega višjega pastorja! In tebi je danes bilo dobro?«
»Morala sem vreti kroglice za glavo.«
»Spet te tvpje kroglice! Morala bi jesti manj mesa in več zelenjave.«
Med tem se je Gerald previdno priplazil v sobo, prišel k oče(u in rnp zašepetal:
»Ujel sem Pinjfrja. Je že V ordipapijski §pbi, kjer čaka tudi Tomy.«
»Dobro si naredil, fant. Za plačilo na košček paštete.«
Dal je ipalčku precejšen kos mesne paštete. Otrnk jo je pohlepno nesel v usta, mati se je pa vzuevoljila nad tako nedostojnostjo.
»Nehaj Že vendar krmiti Geralda, kakor žival. Nikakor ga ne morem paučiti, da bi se pri mizi dostojpp vedel Le poglej ga, kako Žveči!«
»Se ho že naučil kq bq začel PRsUti, da je tp pomepihnp- Zdaj pa dečko teci v posteljo. Lahko poč!«
Gerald je objel očeta in ga poljubil, potem pa sp je plašijo približal materi, ji ponudil lice v poljub iu hitro stekel po stopnicah v svojo sobico.
Dr. Neiycomp je z nasmehom gledal za drpbnijn, slabotnim fantkom. Na obrazu se inu jo kazala sijna očetovska ljubezen dp tega malega, šibkega ojrokji. Ko ie fapfe|f izgini) v sobo in prej še malo poinahal z vrh stopnic še eijkrat očetu, se je dr. Neiveome z fespipi obrazom obrnil k ženj:
»Nikar naj te toliko ne skrbi zuradi fanta- Dober otrok je, samo...«
»Ti ne bodi v skrbeh, jaz pa sem, saj moram biti, ko vidim.. •«
»Yse to je pretirano, ta tvoja stroga vzgoja.«
»Kaj se morda takp vzgajajo otrpel v dobri in dostojni rodbini?«
Jpssjpa sc je razburili}, poyzdigpi|a glas, obraz pa ji je še bolj otrdel,
»Kako se Gerald vede pri mizi? Noče jesti, pretvarja se... Potepi pa te večpp njegove Ipji 1 Tega ne smemo trpeti. Treba ga jo strogo držati, da mu že v mladih letih izbijemo take reči iz glave.«
»Draga Jessica saj fantič ne laže. To je samo njegova bujna otroška domišljija. Je pač tako občutljive vrste. Domišljije se mu zde resničnejše od resnice. Gerald je kaj zanimiv otrok.«
	
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joie Kramarič ~ Uilajulelj: inž. Jože Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 -
V	ponedoljkih je jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din, zn inozemstvo 25 din ~ Sumo ponedcljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 2a dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Ureduištvo: Kopitarjeva ulica 6/1II	Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, 1 tuj, Jesenice, Krunj, Novo mesto, Trbovlje.
možnih ladij, ni znano. Ladjedelnice gradijo še 2 sodobni križarki po 8000 ton, 9 velikih rušilcev podmornic, 12 podmornic, nekaj ladij nosilk min in malih torpedovk. Rušilci in podmornice so baje že vsi izdelani, tako da imajo Turki sedaj že 17 rušilcev in 25 podmornic, kar že nekaj pomeni. Ko bodo vse ladje zgrajene, bo imela _ Turčija okrog 100.000 ton mornarice. Najvažnejši vojni pristanišči sta Smirna in Izmit.
Vse vrste letal od enomotornih lovcev do trimotornih bombnikov
Glede na letalstvo zavzema Turčija drugo mesto na Balkanu. Letala so angleške, francoske in nemške izdelave. V novejšem času pa obratuje tudi domača letalska industrija, ki že izdeluje izborne dvomotorne bombnike. Turki imajo vse vrste letal od lahkih enomotornih lovcev, do težkih trimotornih bombnikov za bombardiranje krajev, ki so zelo oddaljeni. Letal, ki jih lahko pošljejo v prvo zračno bojno vrsto, imajo najmanj 1000, koliko jih imajo pa še v zalogi, ni znano. Veliko je število letalcev z zelo visoko strokovno izobrazbo in so izredno hrabri. Mnogoštevilno in motorizirano je tudi protiletalsko topništvo.
ki
Carigrad močna straža na azijskem pragu. — Milijonsko in obenem največje turško mesto, ki odi nad Bosporom, ozko pomorsko cesto med Črnim in Egejskim morjem.
Vojni vihar se je v zadnjih dneh nenadno	ogledati si vojaško moč tudi te države, ki se mor-
presilil res na evropski jugovzhod, čeprav se je	da utegne že v kratkem prebuditi v vojni,
po zadnjih posvetovanjih v Parizu in na špansko-francoski meji zdelo, da bo Balkanu vsaj še nekaj časa prizaneseno. Nastopil pa je spet kar čez noč preobrat kot novo znamenje »bliskovitosti« sedanje vojne in začelo je goreti tudi na albansko-grski meji. Italija in Grčija se že z vso neizprosnostjo vojskujeta in je zdaj samo še vprašanje, ali bo izid te vojne pustil ostale balkanske in deloma balkanske države še pri miru ali ne. Največje zanimanje vlada v sedanjih negotovih trenutkih vsekakor za vprašanje, kaj bo storila Turčija, država, ki je po svojih vodilnih osebnostih še prejšnji teden poudarila, da ni odločena z vsemi silami braniti le sebe, če bi jo kdo napadel, pač pa prihiteti na pomoč tudi vsem svojim prijateljicam in zaveznicam Zato je gotovo zanimivo,
Prizor izpred cerigrajskih minaretov, ko so pred nedavnim tam priredili vaje v obrambi pred letalskimi napadi, še turški minareti so se torej začeli zavijati v umetno meglo, kar pomeni, da vojna nevarnost res sili tudi že čez maloazijski prag
Dežela in ljudje
Glavno ozemlje republike Turčije predstavlja polotok Mala Azija, manjši del pa sega tudi na Balkan in to njen severovzhodni del. Turška je torej evropsko-azijska država, ki je v vojaškem in političnem oziru vezana v prvi vrsti z Balkanskim polotokom. Njen zemljepisno vojaški položaj je zlasti važen zaradi tega, ker leži na obeh obalah izredno pomembnih morskih ožin, Dardanel in Bospora in sicer tako, da obkroža njeno državno ozemlje tudi Marmarsko morje. Z ozirom na to more Turčija v polnem obsegu vladati nad pomorsko zvezo med Črnim in Egejskim morjem, ali z drugimi besedami med vzhodno in jugovzhodno Evropo s Sredozemskih morjem.
Republika Turčija meri danes okrog 763.000 kv. kilometrov in šteje, po najnovejših podatkih 18 milijonov prebivalcev. Država je torej redko naseljena, komaj 23 ljudi na kv. km. Turčijo obliva vzhodni del Sredozemskega morja, Belo ali Egejsko morje in Črno morje. Meje na kopnem pa so v Evropi: reka Marica, ki jo loči od Grčije od izliva v Egejsko morje do pritoka reke Avde, potem zopet Marjca in določena meja z Bolgarijo. Utrjeno mesto Erdene (Andrianopel) je pripadlo na ta način Turčiji. Anatolija ali azijski del države meji na severovzhodu na Rusijo, na vzhodu na Iran (Perzijo), na jugu pa na Irak in Sirijo. Anatolija je visoka ravan, ki preide na vzhodu v armensko in kurdistansko gorovje, na jugu pa v Sirijsko puščavo. Največje vprašanje Anatolije je bilo vprašanje prometa. Oblasti so z velikim naporom zgradile železniško in cestno omrežje, tako da so vanjo povezani tudi skoraj vsi gorski kraji. Danes je mogoče s Simplon ekspresom potovati čez Bospor (vlak prepeljejo posebne ladje) skozi vso Anatolijo, čez Ankaro do Aleppa v Siriji in še naprej. Ta proga in številne avtomobilske ceste so tudi v vojaškem oziru velike važnosti.
Glavno mesto republike Turčije je Ankara z okrog 150.000 prebivalci. Mesto je sodobno zgrajeno in zelo hitro raste. Največja mesto pa je Istambul (Carigrad) ob Bosporu in šteje okrog milijon prebivalcev.
Splošno mnenje, da je Turek izboren vojak
Turki imajo pravico utrditi Dardanelsko ožino in so to tudi v polni meri storili. Pravijo, da so Dardanele nezavzetne. Močne utrdbe imajo tudi na meji Bolgarije in Grčije. Najmočnejše obrambne naprave pa so ob sovjetski meji, kjer je že ozemlje samo na sebi težko zavzetno. Hribovita
Japonci morskim psom ne bodo več prizanašali
ker so v letih njihove zaščite naredili preveč škode japon. ribičem
Morski psi 6o nevarne zverine, ki povzročajo več škode, kot pa prinašajo koristi. Tudi naši mornarji na Jadranu vedo, da ni več priporočljivo imeti opravka s temi morskimi zvermi, ki so zahtevale še marsikakšno človeško življenje celo v neposredni bližini obale med nič hudega slutečimi kopalci. Poleg tega pa je to požrešna roparica, ki hudo trebi med ribjim zarodom.
Morskih psov po naših vodah še ni toliko kot po drugih večjih morjih in oceanih, zlasti tam, kjer je močno razvit ladijski promet. Te zverine se pač najrajši drže tam, kjer si je človek potegnil pomorske ceste, kajti tu se najrajše zadržujejo tudi druge ribe, ki morskim psom služijo za hrano. V severnem delu Tihega oceana, kjer je nešteto otokov trdno povezanih v gesto prometno omrežje, 90 morda najgosteje »naseljeni«
Kakor vsaka divjačina, tudi morski psi uživajo ponekod posebno zaščito, Tako so sklenile leta 1911 Japonska, Rušila. Združene ameriške države in Velika Britanija dogovor o zaščiti morskih psov v severnem delu Tihega oceana. Japonska je zdaj obvestila Anglijo, Združene države in Sovjetsko Rusijo, da ne misli obnoviti tega dogovora glede zaščite mo-skih psov, to pa zaradi tega, ker da so se psi v tem morju le preveč razmnožili, zaradi česar pomenijo veliko nevarnost za ribiško industrijo. Ta industrija je namreč za Japonsko ogromnega pomena, kajti japonsko prebivalstvo se v veliki meri preživlja z ribami
Japonci pravijo, da so morski psi povzročili v zadnjih letih že ogromno škodo s svojim mesarjenjem med ribjim zarodom. Očitno je postalo, da japonski ribiči zdaj nalove dosti manj rib, kakor pa so jih prej, ko morski p«i niso bili zaščiteni in jih je lahko vsak, ne da bi bil kaznovan, po mili volji iztrebljal kot največje škodljivce.
Japonska je prav za prav sama pogrešila, ko je leta 1911 sklenila z omenjenimi državami dogovor o zaščiti morskih psov, kajti zdaj je vsak lahko upravičeno prepričan o lastni japonski krivdi, da njihovi ribiči ne nalove več toliko kot so včasih. Japonska pa ne namerava več delati takšnih napak,
kakršno je zagrešila tedaj samo s svojo neprevidnostjo in nepreračunljivostjo. Zato je danes tudi daleč od tega. da bi mislila na kakšno obnovitev dogovora o zaščiti morskih psov v 6evernem delu Tihega oceana.
Otroka, ki znata samo esperanto
Zanimiva zgodba ruskega ujetnika, ki je bil i. 1916 v Galiciji ujet in se je po dolgih letih vrnil z mandžurske meje na Madžarsko
Še vedno se dogaja, da se tu pa tam kdo vrne iz ruskega ujetništva, namreč kdo od tistih, ki so bili med svetovno vojno na ruski fronti, pa je bil tam ujet in se mu pozneje ves čas do danes ni ponudila nobena ugodna prilika, da bi se vrnil v domovino k syojcem, ki ga morda še čakajo, ali pa so nanj že čisto pozabili, oziroma ga smatrajo za mrtvega. Zanimiv primer so imeli te dni na Madžarskem. Vrnil se je namreč po dolgih letih v svoje rojstno mesto Szegedln neki Madžar, ki so ga bili Rusi ujeli v Galiciji med ofenzivo generala Brusilova leta 1916. Pot ga je zanesla daleč na Vzhod. V zadnjem času je živel celo v Dolinskem na sovjetsko-mandžurski meji. Pred nekaj leti se je tam oženil z mlado Man-džurko. Težava je bila sprva v tem, da njegova žena ni znala ruski, toda tudi to vprašanje sta
Turška absceda do£i nove črke
Turško prosvetno ministrstvo je svojčas sklenilo izdati v turškem prevodu islamsko enciklopedijo. Vendar so — kakor zdaj poročajo turški časopisi — nastale težave, na katere prej prosvetno ministrstvo ni računalo. Nova turška abeceda je namreč za to občutno pomankljiva, ker ne more izraizti številnih arabskih in perzijskih besed, tako da bi prav zvenele. Prevod dozdaj še ni gotov, poleg tega pa ga bo treba na nek način zboljšati, ker ni v njem nobenega pravega blagozvoč-ja. Turško prosvetno ministrstvo se poleg drugih številnih vprašanj skrbno bavi tudi s tem in je sklenilo zaradi izpopolnitve in dopolnitve prevoda uvesti nove črke, s pomočjo katerih bi bilo moči pravilno izgovarjati perzijske in arabske besede tako, kakor jih je treba.
Zaradi nočnih alarmov
v Berlinu
zvonovi dopoldne moiče, da bi ljudje mirno spali
V Berlinu so v sedanjih časih, ko se tako pogosto vrste drug za drugim angleški letalski napadi, poskrbeli res za vse, da bi ljudem olajšali težke ure, ki jib preživljajo. Angleži uprizarjajo svoje letalske napade na nemško prestolnico in na druga nemška mesta predvsem ponoči, ko je večja verjetnost, da se bo čim več letal spet vrnilo nazaj v Anglijo. Podnevi jim nemško protiletalsko topništvo brez dvoma dela večje preglavice. Ker pa se ti sovražni napadi vrste po veliki večini le ponoči, se ljudje po nemških mestih ne morejo odpočiti in si privoščiti potrebnega spanja, kajti vsak čas je treba pohiteti v zavetišča. Zato morajo hoditi spat dopoldne, ko je nevarnost pred napadi že mimo. Da pa jih pri tem dnevnem počitku ne bi kaj motilo, so zdaj v Berlinu in po drugih večjih mestih, kjer je bil ponoči alarm, prepovedali tudi cerkveno zvonenje, Ta prepoved velja le za tiste dneve, ko je bil prejšnjo noč alarm. Zvonovi po cerkvah se v takšnem primeru smejo oglasiti šele ob eni popoldne, ker do tedaj ljudje že lahko nadomeste nočno čuječnost.
Zahtevajte povsod naš lisi!
zakonca brž rešila. Naučila sta se esperanta. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, ki tudi govorita samo esperantski jezik. Vsekakor svojevrstna posebnost, s katero se lahko postavijo Madžari: ljudje, ki ne znajo drugega jezika kot mednarodni esperanto I
Pogled na atensko pristanišče Pirej, ki je obe nem največje pristanišče na Grškem. Ustanovil ga je že v starodavni grški dobi slavni Teinistoklej. V poznejših časih, ko so Grki izgubili svobodo, je to pristanišče skoro čisto propadlo, danes pa je že skoro velemesto, saj v njem živi približno 300.000 ljudi, torej nekako štirikrkrat toliko kot v Veliki Ljubljani
Ganljivo srečanje bolgarskega vojaka z njegovo sestro ob priliki vkorakanja bolgarske vojske
Zanimiv »očenaš« avstralskih domačinov
Tud« divja plemena, ki žive v daljni Avstralij;, imajo svojo najpriljubljenejšo vsakdanjo molitev, 6 katero 6e najraje obračajo k svojemu Bogu, To je nekak njihov »očenaš«, Glasi pa se takole: »Oče naš na vrhu neba. Mi 6e bojimo Tvojega imena. Ti si naš gospodar Moški in ženske tukaj za zemlji Te poslušamo, kakor to delajo dobre duše in poslušajo Tebe na vrhu neba. Daj nam kruha, predno sonce ne zatone. Grešili smo, stori, da bomo spet dobri. Ogibaj na6 slabih prostorov, 6aj so Tvoje roke razprostrte, da nas varujejo zlega.«
Program radio Ljubljana
Petek, 1. novembra: 9 Jutranji pozdrav —
9.05 Jos. Suk: Godalni kvartet v b-duru (plošče) _ 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Spominu mrtvih. Praznični koncert Rad. ork. — 12.30 Spomin (plošče) — 13 Napovedi — 13.02 Kvartet pihal — 18 lz Verdijevega »Rekvijema« (plošče)
— 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Čajkovski j: Romeo in Julija (plošče) — 20 A. Adamič: Na vaškem pokopališču, zvočna igra. Igrajo člani rad. igr. družine — 21 Resni spevi. Koncert Rad ork. Sodeluje ga. Mila Kogejeva, članica ljublj. opere in g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila.
Sobota, 2. novembra: 7 Jutranji pozdrav —
7.05 Napovedi, poročala — 7.15 Reproducirana glasba — 12 J. Haydn: Simfonija v d-molu (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Reproduciran simf. koncert — 14 Poročila — 17 Otroška ura: gdč. Manica Romanova — 17.30 Glasbene slike (plošče) — 17.50 Pregled sporeda
— 18 Koncert za delopust (Rad. ork.) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac u-a — 19.40 J. Haydn: Godalni kvartet D-dur — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 »Ljuba prevalška družina...« (Od Prevalj do Leš.) Rokopis: Jože Jurač. Izvajajo člani rad. igr. družine in mežiški rojaki. Sodeluje Domači kvarte* in harmonikar g Stanko — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert za konec tedna (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, 31. oktobra: Belgrad: 20 Narodne
— Zagreb: 20.15 Primorski dvospevi — Bratislava 19.40 Orkestralni koncert — Praga: 19.55 Beethov nova IX. simfonija — Sofija: 20 Haydnov koncert
— Beroniiinster: 21 Violina — 8tockholm-Horby: 20.30 Lahka glasba — Rini-Turin Florenca: 19.30 Pizzettijeva opera »Orseolo« — Sottcns: 21 Bachov koncert.
Turčija in njena sedanja meč
Nekaj podatkov o deželi, ki se po spopadu med Grčijo in Italijo utegne v najbližji bodočnosti prebuditi tudi v vojni
je tudi vsa turška obala, poleg tega pa še dobro opremljena z daljnostrelnimi obalnimi topovi.
Turški vojak spada med najboljše vojake sploh. O tem so prepričani vsi tuji vojaški strokovnjaki, prijateljskih in sovražnih držav. Armada je sodobno opremljena in v celoti motorizirana. Turčija ima mnogo tankov vseh velikosti in oklop-nih avtomobilov. Splošna vojaška obveznost velja za moške in za — ženske! V mirnem času šteje armada 200.000, v vojni pa 2 milijona mož. Vojaški duh je na višku. Turški vojak služi domovini z izrednim fanatizmom.
17 rušilcev in 25 podmornic
Turško vojno brodovje ima okrog 65.000 ton. Največja bojna ladja je oklopnica »Javur Selim« z 23.000 tonami. Njeni oklepi so močni, ladja pa je tudi drugače dobro orobožena. Največji topovi imajo kaliber 354 mm. »Javur SelinK je popolnoma prenovljena, nekdaj nemška bojna ladja »G 8-ben«. Ostale ladje so: 2 obalni križarki po 3800 ton, 8 rušilcev in 13 podmornic. Razen podmornic in štirih rušilcev, ki so bili zgrajeni po svetovni vojni, so vse ladje stare. Večje število pa je najsodobnejših motornih torpedovk. Koliko je po-