List 43.
Natanjčin poduk,
da tudi živina soli potrebuje, — da se živini
soli dajati dobro splača 5 — in napeljevanje,
koliko 5 kdaj in kako naj se ji sol daje.
Sol je človeku, pa tudi živini potrebna. To je resnica, zoper ktero se ne da nič druziga nasprotreči, kakor to, da ne more vsak kmet živini soli dajati, ker ni je revež še večkrat sam sebi kupiti ni v stana. 35Ker nič ni, je tudi cesar pravico zgubil", je star pregovor, kte-riga tudi mi nismo pozabili, ko smo rekli: da je sol človeku pa tudi živini potrebna.
Ako tedaj sol za živino priporočamo , jo priporočamo tistim kmetovavcam . ki so v stanu si saj nekoliko soli za svojo živino kupiti, posebno živo pa jo svet-jemo tistim,  ki   so   dobri, premožni kmetje.
Preden pa se dalje v to reč vrinemo, hočemo svojim bravcam pred vsim nekaj povedati, kar jih bo prepričalo, da naše besede niso prazne in da sol ni potrata, zmišljena le po tako imenovanih „učenih" ljudeh, kteri si vse sorte reči zmišljujejo, brez da bi zares dobre bile.
Vsakdo ve, da naš, pa tudi želodec žiyine nista suh meh, v kteriga bi se spravljalo to, kar sepovžije, kakor v suho shrambo — ampak želodec je prava ku-
hinja, veči ali manjši, kakor je živina, — poglavitni kuharji v njem pa so šoki, ki se v želodcu in če vin napravljajo in tudi po slinah v želodec pridejo. Že zdavnej so hotli umni možje zvediti: iz koga tisti imenitni šoki obstoje — in najdli so: da eden nar ime-nitniših sokov med njimi, ki se želodci ni sok imenuje, ima veliko solne kisline (soli) v sebi.
Solna kislina ali sol je tedaj obstojni del želodčiniga soka, ktero natora sama v želodcu naše domače živine kakor nas samih kuha. Vzemimo želodči-nimu soku solno kislino, in želodec ne bo mogel več prav kuhati, — povžiti živež bo obležal neprebavljen v želodcu in čevih , živina bo na mnoge viže hirati začela , ker se ne bo mogla dobra tečna kri v živini na-rejati, ktera se le dela iz dobro prekuhane piče v želodcu in čevih.
Ce tedaj živini soli damo, ji dajemo to, kar ji natora sama daje kot nar potrebniši pomoček za pre-kuhuvanje povžite piče.
Kolikrat vidimo živino slabo in klaverno s kermo-žljavimi očmi, s šetinasto dlako, brez moči; jed se ji upira! Naj bo taka živina za molžo, ali za pitanje ali za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro storila.
Poišimo pa vzroke, zakaj da je živina taka, bomo našli — če ni kakošna posebna bolezin v nji — da ji ali klaje manjka, ali da je klaja slaba, spridena, ali da je po slabim vremenu in napačnim gleštanju hirati začela.
Pa kako temu pomagati? Kmetovavec si ne more vselej dobre klaje omisliti, če je slabo pridelal, — tudi vremenu ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd* V tacih okoljšinah ni druziga gotoviga pomočka zoper vse to, kakor sol.
Že natora sama naganja živino, da slano zi-dovje rada liže, da včasih clo scavnico serka in vse pohotno požre, kar je kolčikanj s lani ga okusa, zato ker silno poželjenje soli v sebi občuti in si prizadeva, temu poželjenju na vsako vižo zadostiti, zato se ji tudi scavnica ne gnjusi, če je le slana.
Dajmo taki živini potrebne soli, in kmalo bomo vidili, kako bo od dne do dne boljši, — koliko raji bo začela tudi po slabi klaji segati, koliko bolji jo bo sedaj prehuhala, ker ji bo sol pomanjkanje slaniga želodčniga soka nadomestovala. In ker bo raji jedla in tudi bolje prebavljala, se bo kmalo v vsim zboljšala, da jo bos od poprejšne komaj poznal. Vse to bo storila sol, če, kakor smo že poprej rekli, ni kakošna bolezin v nji.
Sol si moremo v tacih okoljšinah ravno tako misliti, kakor priprego. Eno samo preslabo živinče ti ne more voza čez klanec spraviti, mu pa priprežeš še eno v pomoč, bo pa šel. Ravno taka je s soljo, ki pride prepičlimu ali preslabimu želodčnimu soku v pomoč — v priprego.
Sol je tedaj prava namestnica želodčniga soka, ki spodbode vse  tiste dele,  ki pri kuhanju  povžite
218
klaje pripomorejo. Kdor tega ne verjame, naj poštapa en kos mesa ravno zakljane živine s soljo, bo vi-dil kako se bo kerčiti začelo; kuharce to dobro vejo, kterim se ravno osoljena riba večkrat z rok zmuzne.
Povžita sol napravi tedaj več slin, več želodčnima in čevniga soka, pa tudi več žolča — tedaj pomnoži vse tiste šoke, ki so kuharji po-vžite jedi. Ali še veliko delj seže moč soli, tako da se naredi potem veliko boljši kri, iz dobre kervi več in boljši meso, mast, loj, obilniši molža itd., dlaka in volna postane gladka, živina je vesela in močna, da ji ne škodje vsaka reč.    Vse to stori sol!
Dalje tudi skušnja uči, da sadeži in živinske stvari se dajo v solni vodi delj časa gnjiline obvarovati , — da osoljeno suho meso je mečji in ložej prebavljivo, — da kislo zelje, kisla repa tudi po soli svojo dobroto dobiva. Kar sol zunaj trupla dela, dela tudi v truplu.
Iz vsiga tedaj vidimo, kolikšno dobroto nam je Bog s soljo podelil, in kako kratkovidni so tisti, ki še dvomijo: ali je sol zares dobra in potrebna živini.
Drugo pot bomo pa povedali: kako, kdaj itd. naj se sol živini daje *).
(Konec sledi.)
*) Na prošnjo nekiga pametniga kmeta: naj bi koristnost soli pri živinoreji enkrat prav »iz fundamenta« pretresli, smo spisali ta sostavek.                                     Vred,
List 44.
Natanjčin poduk,
da tudi živina soli potrebuje, — da se živini
soli dajati dobro splača? — in napeljevanje,
koliko 5 kdaj in kako naj se ji sol daje.
(Konec.)
Ko smo dokazali veliko moč soli za rejo in zdravje živine, gremo na dalje o ti reči.
Pervo vprašanje: Kdo naj daje živini soli? Odgovor: Vsakdo, kteri hoče biti dober gospodar, — zakaj živini dana soi je kapital, ki verze dobre činže, in nikdar v zgubo ne gre. Sol, če tudi z gnojem iz živine pride, povikša rodovitno moč gnoja, ker je po skušnjah znano in poterjeno, da je sol že sama po sebi dober gnoj.
Drugo vprašanje: Kak osna sol naj se daje živini? Odgovor: Vsaka sol, naj bo čista morska, kuhana, kamnitna, ali tako imenovana živinska sol, zmešana z encianam , pelinam, ogljem, je dobra, da je le sol in ni okusu živine zoperna.
Tretje vprašanjo: Kteri živini naj se daje sol? Odgovor: Nar bolj potrebujejo soli tiste plemena, ktere prežvekjejo, namreč goveda, ovce in koze. Ta živina ima 4 prostorne želodce, ona povžije veliko vec klaje grobe in težji prebavljive, kakor druga živina; zato potrebuje veči pomoči v želodcu za prebavo po-\zite piče.   —   Dobro tekne sol tudi konjem  in pre-
222
si če m, — konjem, zlasti takim, ki le samo frišno klajo ali seno, otavo ali detelje dobivajo, — prešitem pa, ki se pitajo. — Po spolu potrebujejo bolj soli krave, ovce, koze in voli, kakor biki, ovnji in kozli, — mlada živina, ki še za rast več klaje potrebuje in ki je glistam bolj podveržena, je potrebuje bolj, kot stareji, — molzna in pitavna živina bolj kakor vprežna. — Dalje potrebuje soli taka živina, ki se skozi celo leto v hlevu d er ž i, ali ktera hodi na močimo pašo, kjer ločje in bičjerase, ali na pašnike , na kterih vročina vso travo zaduši, ali ktera več slame kakor sena povžije. Taki živini pa, ki se pase veči del leta na planinah po dobri, sladki, dišeči, tečni travi, kjer vživa čisti zrak in čisto vodo in tedaj njeni želodec že vse dobiva, česar za lahko prebavo klaje in za dobro kri potrebuje, ni treba clo nič soli, ali le takrat, če v hleve pridši se ji slabeji poklada.
Ceterto vprašanje: Kdaj naj se daje živini soli? Odgovor: Takrat je je posebno potrebna, kadar pride iz frišne klaje na suho, in proti koncu zime , ko je že boljši klaja pošla, — kadar se ji spridena, mokro domu spravljena, zatuhla klaja poklada, — kadar se živina pita, da veliko klaje o kratkim času povžiti mora. Tudi o tacih letinah, ko trava na spašnikih za volj vročine naglo vsahne in vode zmanjka, da je živina po tem prisiljena, slabe močirnate zeliše zreti in mlako piti, da si glad in žejo potolaži. Pa tudi posebno takrat potrebuje živina soli, ko se je kakošne kuge bati; sol, ki pomaga klajo dobro prekuhati, stori živino močno, da se natora lože bolezni brani.
Peto vprašanje: Kako naj se sol daje živini? Odgovor: Sol se daje živini na 3 viže. Ali se ji postavi v velicih koscih v jasli ali na tla, da jo liže, — ali se zdrobljena sol potrese na klajo (rezanco, pomije itd.), — a*i ge poprej v vodi raztopi, in se s tako osoljeno vodo zelena, suha ali poparjena klaja poškropi. — Sol za lizati je le za tako živino (govejo), ki ima bolj ojster in terdjezik, — taka sol je tudi dražji, in ima to napako, da se ne more določiti, koliko naj je na enkrat poliže. Voliko boljši je tedaj gotovo mero soli v vodi raztopiti, ali še bolji je, jo razdrobiti in ž njo klajo potresti.
Šesto vprašanje: Koliko soli naj se daje živini? Odgovor: Kakor človek za pol funta mesa dvakrat toliko soli potrebuje , kakor za eno četertinko funta, ravno tako tudi živina toliko več soli potrebuje, kolikor več klaje povžije. Skušnje sploh uče, da je za 10 funtov klaje 1 lot šoli potreba. Ker tedaj eno govedo ali en konj srednje sorte, ali pa 10 ovac ali 5 prešičev na en dan SO funtov njim primerne klaje dobiti morajo , potrebuje tedaj eno tako govedo , en tak konj, ali 10 ovac ali 5 prešičev skupej vsak dan nar manj dva lota soli, — za celo leto po tem takim skupej 20 funtov. — Ako pa hočemo od živine več dobička imeti in ji dajemo vsake sorte klaje na dan 30 funtov, ji moramo tudi vsak dan 3 lote soli dati. Ce pa živino pitamo, da dobi vsak dan 60 funtov klaje, se ji mora tudi 6 lotov soli na dan dajati.
Kadar pa živini sol dajemo, moramo skerbeti, da tudi dovelj piti dobiva. Kriva misel je, da po soli živini voda škod je, ali da sol po vodi moč zgubi. Že natora sama nam očitno kaže, da je po soli in po osoljenih jedilih pijača potrebna, zato nas in živino žeja. Treba je tedaj, da se živini po dani soli ali po osoljeni klaji vselej piti da.
Nadjamo se, da bo iz tega poduka vsakdo koristnost in potrebo zapopadel, svoji živini aoli dajati, ker sme verjeti, da tisti goldinar, ki ga bo za živinsko sol eno leto dal, mu bo desete mi dobiček na mleku, mesu, loju, špehu, volni ali na veči moči živine vergel — zraven tega pa bo tudi živino marsiktere
bolezni obvaroval, ktere ozdravljanje, če tudi ne pogine, dostikrat desetkrat veči stroške gospodarju prizadene.
Le takrat, kadar živino huda driska dere, naj odjenja gospodar za tisti čas s soljo, da se želodec in čeva še bolj ne zdražijo.
Kdor noče vsaki dan.soli svoji živini dajati, naj jo daje saj vsaki drugi dan v nekoliko o bil niši meri, kakor smo jo poprej za en dan postavili po obilnih skušnjah, znanih iz vsih dežel sveta, kjer živino redijo, in ktere je tudi Dunajska kmetijska družba krae-tovavcam priporočila.