So ' >_NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. Offtdki Organ urtfiii>. j| .m,; LETO XI. - VOL. XI. -~-1 CLEVELAND, OHIO, j RID AY, NOVEMBER 1st 1918. ■''L1'1 - - —-NO. 128. Železniška zveza med Nemci- ■p,; V' jo in Avstrijo je pretrgana. London, 31. okt. Avstrijsko vojno ministerstvo naznanja, da je zapovedalo, da se umaknejo vse avstrijske čete iz Italije, da "Avstrija na ta način dokaže, da je v resnici za mir". V zavezniških krogih se temu naznanilu ne vrjame, ampak resnica je, da je bilo avstrijsko armadno poveljstvo prisiljeno umakniti se iz okupiranih krajev Italije, ker so Italijani in ostali zavezniki s tako silo pritisnili na avstrijsko armado, da se je morala umakniti. Druga brzojavka iz Dunaja naznanja, da je avstrijska vlada sporočila poljski vladi v Waršavi, da kar se tiče Avstrije, je avstrijska vlada izročila vojaško in civilno oblast nad Poljsko poljskim oblastem v Waršavi. ■ Čehi so razbili železnico, ki veže Berolin z Dunajem. Železnica je razbita med Or-derbergom in Bodenbachom na Češkem. Noben vlak ne more iz Nemčije v Avstrijo. Poroča se nada4je iz Švice, da so tudi Jugoslovani prerezali železniško zvezo z Dunajem. Zagreb, Reka in Ljubljana so popolnoma ločena mesta od Dunaja. Tri pota preostajajo Nemčiji na izbero sedaj. Nemčija lahko zavrže mirovne ponudbe zaveznikov in nadaljuje vojno, Nemčija lahko sprejme mirovne ponudbe in nemudoma konča vojno. Nemčija lahko glasno protestira, navduši ljudstvo za novo vojno, medtem pa skuša dobiti boljše mirovne pogoje. Boljševiki nameravajo s; lošno klanje Rusov 10. novembra. Amsterdam, 31. oktobra.. Posebna brzojavka iz Perto-grada naznanja, da so boljševiki naznanili, da bodejo 10. novembra, ponoči uprizorili splošno klapje vseh oseb na Ruskem, ki se nahajajo pod kontrolo boljševikov. Boljševiki nameravajo ponoviti zgodovinsko znano Št. Jer-"tiejsfco noč, ktr je bilo v Pa-rizu v eni noči poklanih 40.-jOOO protestantov. Neizmerna panika vlada po celi Rusiji, ljudstvo beži na vse kraje. Washington, 31. okt. Vsake četrt ure pride nova notaj v urad državnega tajnika' Lansir°a. Državni tajnik je I postal nervozen, ker vsaka nota, ki jo sprejme od te ali one vlade, mu daje mnogo opravila in odgovornosti. Zadnja nota, ki je dospela v a-meriški državni urad je od boljševikov, ki vprašujejo Aijieriko, kdaj misli1 svoje čete odpoklicati iz Rusije. V državnem uradu smatrajo noto boljSeviko- izzivanje in nesramnost, ker dočim boljševiki ne protestirajo nemškemu vojaštvu, ki se nahaja v Rusiji, protestirajo oroti ameriškemu vojaštvu, ki nima druzega namena v Rusiji kot osvoboditi Rusijo tlranstva boljševikov. Dardanele so odprte, Turki skleiili mir. London, 31. okt. Turčija je sprejela mirovne pogoje zaveznikov in se je popolnoma udala. Pogoji so se. glasili, da I mora Turčija se popolnoma podati in nemudoma demobilizirati. Turčija je sedaj izven vojne. Dve veliki angleški armadi, ki ste bili zapos-1/eni dosedaj v Palestini in| Mesopotamiji, ste postali pro-1 ste in se uporabijo drugje. Kot se poroča iz Pariza, bo-I dejo zavezniki poslali te angleške armade, ki po se dosedaj borile proti Turkom, s na Balkan, da skozi Avstrijo ^ prodirajo v Nemčijo. Važne vojne novice in : Wilson je informiral turško vlado, da bo usoda Turčije odločena na zavezniški Vojaški konferenci v Versailles. Iz Zuricha se poroča, da bo nemški mirovni delegat inozemski minister Kuehl- Ameriška vlada je naznanila Avstriji, da se mora obrniti na zavezniško konferenco v Versailles, če hoče premirje. Iz Amsterdama se poroča, da bo nenjški državni zbor pozval na odgovor nem-IKo gospodo, ki je zavrnila mir leta 1916, ko je bil čas najbolj ugoden za Nemce, da Turška vlada je dovolila ^Hfeznikom, da smejo upo-r rabiti Dardanelsko morsko ožino za svoje potrebe. Ka-I kor znano so Angleži leta ; \ 1915 več mesecev zaporedoma napadali dardanelske u-tfdbe, ne da bi kaj dosegli. Sedaj je ta važna morska in Egejško morje z Črnim morjem, v rokah zaveznikov. Če bi bila Dardanelska morska ožina odprta leta 1915, tedaj bi zavezniki lahko pomagali Rusom, na Ruskem ne bi prišlo do miru, in Turki bi bili izključeni od vojne. Kar je pa sedaj največje važ-| nosti je dejstvo, da Angležem | ne bo treba voziti vojakov v oddaljeno Mesopotamijo in Palestino, s čimur bo prihra^ njenih mnogo parnikov, ki se uporabijo za promet med Ameriko in Evropo. Predaja Turčije je ogromnega pomena za zaveznike. . ' . 1 . ' . • j -O-—, -H.L. Witt, bivši Clitve-landčan, je sedaj premogar v Hatfield, W. Va. Ta premogar ima čast, da je nakopaj največ premoga v Zjed. državah. Od l, januarija do 23. oktobra letos je Mr. Witt pripeljal na površje 6328 ton premoga, ali povprečno 25 ton na dan. Plača od tone je 65 centov. To je rekord ka-koršnjega še noben drug premogar ni dosegel dosedaj. Predsednik Wilson je v posebnem pisfnu častital patri-jotičnemu premogarju. Kot znano je vojna mnogo odvisna od premoga. Premogarje v vseh lcrajih prosijo, da ne zamudijo nobene delavne ure. —V Clevelandu se sttvi $10 proti $7.00, da jaško službo iz države Ohio na italijanski fronti. Tam sc nahaja 332. gešpolk ameriške armade, kjer je večina Ohaj-čanov in nekoliko njih i2 Pennsylvanije. Ker je pri tem polku služilo mnogo Slovencev, se smatra, da se nahajajo ti slovenski ameriški vojaki sedaj na italijanski fronti. Prvotno- je bil 332 pešpolk iz Camp Shermans poslan v Francijo, odkodei so ga premestili v Italijo. Po kovnik tega polka je Williarr Wallace, in ameriškim četair v Italiji zapoveduje major general Treat, ki je bil zadnje čase poveljnik taborišča \ Camp Sherman, nakar je bil poslan na Francosko in pozneje v Italijo. Ohioske čete so. prve ameriške čete, ki sc dospele na italijansko fronte in ki ^o se aktivno udeležile boia napram Avstrijcem, k so zadnje čase dojživeli velik poraz. Dva regimenta a-meriških vojakov se nahajata na italijanski fronti. —Umtli so: Louis Papež ožerijen, star 36 let, Anton Skutca, samec, star 29 let Terezija Mlakar, stana 25 let omožena, M'ary Senkar, stars 35 let. omožena, Henry Horvat, stara 1 mesec, Mary Buli stara 20 let, omožena, Josip Rodijstar eno leto, M. Lju-banovič, 23 let samec, Josef Vegec, star 23 let, samec, L Pajk, star 38 let, samec, He-len^Škorec, 33 let, omožena Rajmund Senkar, novorojenček, (tudi mati je umrla v tej družini, kakor zgorej o-menjeno), Ulja Pojlak, 25,1., samec, Josip Masler, 9 let, Mary Bubanovič, 3 leta, Jos, Korenčič, 41 let star, ožen-jen, Ivanka Goli, 42 let, Ana Pelik, 3 leta, Geo. Kordič 44 let, samski, A Grabar, 22 let, samec, Ilija Martinčič, poldrugo leto, Josip Opara v32 let, Kate Magličič, 39 let, o-možena, Jela Staničič, 4 leta, Ana Cek, 25 let, omožena, Fr. Blatnik, en mesec, Mile Laurič, 31 let, samec, Jos. Černe 8 mesecev, Mary Ka-stelic, 38 let, poročena, Mike Turk, 34 let, Barbara Se-kanac, omožena, 33 let, Fr. Papež, oženjen, 28 let, John Rozman, oženjen, 31 let, J. Kromar, na E. 81. cesti, oženjen, 33 let star, Ed. Cvitič, 7 mesecev, Stefan Stavdohar, 20 let, samec. Paul Dejanovič tO let, oženjen. —Umrl je po kratki in mučni bolezni John Bečaj, star 36 let, doma iz Hrušice, pri Cerknici na Notranjskem. Bil je član društva Cleveland štev. 23 ZSZ. Zapušča tu Žalujočo ženo in dve mali hčerki, v starem kraju dve sestri in mater. Bodi mu lahka ameriška zemlja! —Umrl je eden najbolj up-Ijivnih judovskih duhovnov v Clevelandu, Rabbi Moses I. Gries. —Clevelandski Poljaki so potom Poljske Narodne Obdane odposlali na predsednika Wilsona prošnjo, da ne-nudoma izposljuje, da nemška vlada izpusti iz zapora ^oljskega generala Josipa Pil sudski. General Pilsudski je )il vržen v ječo, ker je nasprotoval nemški ideji, da bi Poljaki služili v nemški ai-nadi. —Mogoče se bo znižala vožnja na cestni železnici v Cle relandu. Obrestonosni fond Slovenski vojaki iz Clevelanda se nahajajo sedaj na italijanski fronti FERMfT. Published and dUtribut«4 uader permit Ne. 19 authorized by the Act of October ««h, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio. [ V By order of thejTresident, A. S. Mrieaon, Postruaster General mesto kontrolo, 2$naša $596,-000, in ko naraste ta fond na $700.000, se mira vožnja znižati. Kompanija pravi, da sedaj nima več toliko stroškov kot v poletji, poleg tega pa se poviša« vožnja 5 centov precej pojna pri dohodkih. Če boddKtroŠki isti kot so bili septeifBra meseca tudi tekom okttfra in novembra, tedaj bo® decembra najbrž znižana «ja na ulični železnici. .Ml —Veliko rabulfcned tem-perenčnimi fanifls je povzročil škof epU^Hglne cerkve, Rt. Rev. B^Bmncent, ker se je oglasf^Havnosti, da bo letos vol^Hpti suhi državi Ohio. Šk^^picent je ves čas, odkar ^^Kuie državljansko ' pra^HftM na strani su hin^Tll^^^^zWJ podpiral, in tudi sedaj izjavlja, da je proti vsaki pijači, Toda on je proti temu, da bi letos volivci države Ohio glasovali za mokro ali suho, in sicer raditega, ker je 200.000 mož in fantov države Ohio na francoskem bojišču ali sicer pri vojakih, in 'lepošteno bi bilo, če bi se letos glasovalo v prid posušenja države, ker je izključenih 200.000 glasov državljanov, ki so v armadi. Vsa zadeva naj se odloži do onega časa, ko bodejo vsi naši fantje doma. Tako govori škof, ki je vse življenje deloval za stranko suhih. Iz njega govori trezna pamet in premišljenost. Volitve za suho in mokro se bodejo vseeno vršile, kljub temu, da je 200.000 volivcev odsotnih. —A ko ne veste!, kako bi zaznamovali volivni listek, na katerem je vprašanje glede suše in mokrote za državo Ohio, tedaj si zapomnite to: Vi dobite poseben listek v roke, na katerem so trojna vprašanja: Prva dva vprašanja se tičeta suše in mokrote. Zadnje, ali tretje vprašanje se tiče davkov. Zaznamujte pri prvem vprašanju tiketa križ tam, kjer je "Yes" in pri drugem vprašanju naredite križ tam kjer je "No". Tretje vprašanje ne pride v poštev. Ako bodete tako zaznamovali, tedaj bo tiket pravilen in glasovali bodete za to, da si lahko privoščite kozarec pijače kadar je vaše volja, da bodete lahko imeli doma steklenico pive, vina ali žganja za potrebo. Če zmagajo suhi, tedaj pomnite, da pomeni za vas 6 mesecev ječe in $1000 kazni, če dobijo pri vas eno kapljo vina, pive, žganja ali druge pijače. Ne samo, da ne smete dobiti niti Izdelovati opojne pijače, ampak tudi na svojem domu je ne smete imeti. —12.500 mož in fantov v Clevelandu je zgubilo svoje registracijske karte od 7. junija lanskega leta. Približno v vojaškem uradu, da je njih karta zgorela, je bila ukradena ali zgubljena. —Katero dekle v Clevelandu proda do 9. novembra največ vojno-hranilnih znamk, bo odlikovano s tem, da se sme peljati v zrakoplovu — če bo imela korajžo — ki pride v Cleveland bb priliki 'velike vojne razstave od 9. novembra do 17. novembra. Med dekleti je veliko tekmovanje za prvenstvo. —Influenca v Clevelandu je sedaj zgubila svojo silo. V pondeljek je umrlo 94 oseb, v I torek 72. Novih slučajev je bilo naznanjenih v torek 590 napram 1167 slučajem, ki so bili prijavljeni zadnjo nedeljo. Polovico manj bolnikov je sedaj naznanjenih, in tudi zdravniki zatrjujejo, da so bolezen ukrotili. Kolikor je dosedaj znanega, je v Clevelandu umrlo 923 oseb za in-fluenco, in približno 30.000 slučajev bolezni je bilo naznanjenih. Po ostali državi Ohio pa influenca ni še odnehala. Iz drugih mest prihajajo prošnje v Cleveland, da bi šli na pomoč clevelandski zdravniki, ki dobijo $200 na mesec plače in $4 na dan za stroške. Vlada Zjed. držav je izdala priznanje cleveland-skim zdravstvenim oblastem, ki so se izvanredno potrudile, da se v tako velikem me-fffrrtl iTrtttmner §e bol} -razširila. —Duhovniki raznih prote-stantovskih cerkev v Clevelandu odpošiljajo te dni pridige svojim faranom po pošti. Ker ljudje v cerkve ne smejo, je duhovne skrbelo, da ne bi bili farani popolnoma brez verskega pouka, zato so začeli po pošti pošiljati nedeljske pridige. Amerika-nec je iznajditelj na vseh krajih. —Povelje, glasom katerega morajo zapirati trgovine ob 6. uri zvečer, se ne tiče slovenske naselbine. Dotično povelje, ki je bilo izdano iz zdravstvenih razlogov, se tiče le trgovin od Square do E. 22. esete, ne pa trgovin od 22. ceste naprej. Slovenske trgovine so odprte vsak večer do 8. ure, ker so te trgovine izvzete od splošnega zapiranja ob 6. uri. '—V novem sodnijskem poslopju ob jezeru ni nobene influence. Oskrbnik poslopja Blackstock, pravi da ves zrak, kar se nahaja v poslopju je naj prvo opran v posebnih strojih, potem ga de-sinfecirajo, nakar ga perfu-mirajo. Ta oprani, disenfeci-rani in perfumirani zrak se potem pošilja iz spodnjih prostorov poslopja skozi posebne cevi na vsak hodnik in v vsako sobo sodnije. —Vlada je naročila živilskemu administratorju, da dovoli onim družinam, kjer imajo bolne na influenci, več sladkorja kot je sicer dovoljeno, Kdor dobi spričevalo od zdravnika, potrjeno od živilskega administratorja, je opravičen do več sladkorja pri svojem grocerju. Sladkor se rabi pri več stvareh, ki so koristne za bolnika. —Kave bo zmanjkalo, ne sicer popolnoma, ampak najbrž postane dražja. Vzrok je, ker ni dovolj parnikov na razpolago, da i>i vozili kavo iz Brazilije in drugih krajev. Vse parnike potrebujejo za prevoz v Evropo. Sedaj se dobi kava še poceni. « J Avstrijska armada v Italiji razbita. Kajzer Vitjem se je odpovedal ? _ Avstnjci v pasti. Washington, 31. okt. Petnajst avstrijskih divizij, ki operirajo med rekama Bren-ta in Piave^ je prišlo v past. Italijani so zasedli gorski prelaz Vadal, in Avstrijcem je sedaj nemogoče umakniti se. Nad 200.000 Avstrijcev se nahaja v tej pasti, iz katere ni nobenega izhoda, še pred tremi tedni je bilo v tem o-kraju 37 avstrijskih divizij, Deloma je bilo moštvo teh divizij pobito ali ranjeno in deloma ujeto. Umikanje na fronti. Rim, 31. okt. Avstrijska armada se umika na celi fron ti. Italijani so dobili zopet v oblast več kot tisoč kvaurat-nih kilometrov svoje zemlje. Dasi Avstrija naznanja, da se njene armade umikajo, pa izdajo avstrijske vojaške oblasti v Avstriji uradna poročila, da se avstrijske armade "junaško borijo" v Italiji. 40.000 Avstrijcev ujetih. Rfm, 31. oktobra. Benetke so sedaj varne pred Avstrijci. Vsa avstrijska armada, ki se je nahajala v beneških dolinah, je vržena nazaj za 15 milj. Število avstrijskih ujetnikov j enarastlo na 40.000. Vsa italijanska fronta, 180 milj dolga, je sedaj v plamenu. Kljub izjavi avstrijske vlade, da hoče evakuirati o-kupirano avstrijsko ozemlje, se avstrijske čete trdovratno držijo in odgovarjajo napadom Italijanov. 25.000 imiiajfMiif London, 31. okt Glasom ruskega brezžičnega brzoja-va je bilo za časa vlade kozaškega hetmana Krasnova, 25.000 oseb ustreljenih v Donski pokrajini. Nemci v Rusiji revoltlrajo. London, 31. okt. Nemške čete v zapadni Rusiji so se uprle. 40.000 nemških, vojakov Ekaterinoslavu (ob reki Dnjeper v Ukrajini) je postreljalo svoje častnike in napredovalo proti Karkovu z rudečo zastavo. Revolucijsko gibanje med nemškimi četami v Ukrajini se razširja. Revolta v Črnigori. Amsterdam, 31. okt. Poro- Predpriprave za nirovne kcilerenco so v teku. Pred. Wilson gre na konferenco Pariz, 31. okt. Predpriprave za mirovno konferenco so se pričele. V predmestju Pariza, v Versaillesr zborujejo zastopniki vseh zavezniških vlad, kjer se sedaj kroji usoda Avstrije, Turčije in Nemčije. Polkovnik House in admiral Benson sta ameriška zastopnika pri konferenci zaveznikov v Versailles. Dnevno se vršijo posvetovanja zavezniških delegatov, krso ogromne važnosti ,za vse narode v Evropi. Tu se posvetujejo tudi o bodočnosti Jugoslovanov. Med zavezniki , na konferenci je sprva nastal nesporazum, in tudi drugače ni bilo pričakovati, kajti odločiti je treba o vprašanjih največje važnosti. Nobena mirovna konferenca, odkar obstoji svet ni imela še toliko materijala in toliko važnosti kot konferenca v Versailles. Toda kot se poroča iz Washingtona, so nesporazumi med delegati zaveznikov zginili. Povsod prevladuje mnenje, da se mora načeloma sprejeti ves mirovni program predsednika Wilsona. Ta program je popolnoma pravičen za vse na- rode. Kot se poroča iz Washingtona, bo predsednik Wilson sam navzoč na mirovni konferenci, brez ozira, kje se bo konferenca vršila, oicer }e nemogoče za ameriškega predsednika, da bi šel iz A-merike, dokler uraduje, toda v očigled ogromne važnosti dogodkov na mirovni konferenci, prevladuje mnenje, da predsednik Wilson ne sme manjkati na mirovni konferenci, ker je on mož, katerega vsi narodi spoštujejo. Govori se tudi, da bo predsednik Wilson zvoljen za predsednika mirovne konference. Stroga cenzura se je upe-Ijala, in le malo se zve, kaj se sklepa v Versailles. Na preliminarni mirovni konferenci so navzoči Sir Douglas Haigj^ angleški vrhovni po- admirai Benson za Amen ko, nisterski predsednik in B%.: čila, ki jih dobivajo nizozemski časopisi iz Cetinja, Čr-nagora, naznanjajo, da se re-voluicjsko gibanje v Črnigori vse dalje razširja. Oborožene čete so se polastile NlkŠi-ča, Berana in Rejevice, in Avstrijci se vsepovsod v največji naglici umikajo. Ška-der in Reka so že v oblasti Črnogorcev, in Črnogorci koljejo vse one, ki se izjavljajo za Avstrijo. Ves črnogorski narod je v plamenu revolucije napram Avstriji, ki so skozi dve leti z nečloveško tiranijo zatirali Črnogoro. Srbi pred Belgradom. Pariz, 31. okt. Iz Pariza se poroča, da so srbske čete, zlasti kavalerija, zasedle Se-mendrijo, 24 milj od Belgra-da. Prve srbske Čete so dospele do Donave, kjer je ogrska meja. Avstrijci se divje uijiikajo pred Srbi. Pot je sedaj odprta, da zavezniške armade preplavijo Ogrsko. Srbija je sedaj popolnoma prosta Avstrijcev, razven malega prostora okoli Belgrada. Avstrijci so zajeli Belgrad j 30. novembra, 1914, potem ko so ga 4 mesece oblegale tri avstrijske armade, broje-če 500.000 mož in je bilo le 120.000 Srbov v Belgradu. j Toda že čez dva dni so se mo-. rali Avstrijci umakniti iz Belgrada, in Šele oktobra, | j 1915., ko je prišlo Avstrijcem i na pomoč 500.000 Nemcev, | se je Belgrad podal. Vkrat* kem bo sedaj Belgrad zopet Tsrbsfelh tokm Rim, 31. okt. Vrhovno po~^l veljstvo avstrijske armade je poslalo k vrhovnemu poveljniku laške armade več mirovnih delegatov, da se nemudoma' sklene mir. Avstrijska armada v Italiji je razbita, 50.000 Avstrijcev je bilo ujetih. London, 31. okt. Exchange Telegraph- Co. poroča, da se ] je nemški kajzer odpovedal. II.- p .....................-4 v A NATION S STRENGTH IS IN ITS FOOD SUPPLY • MJsss -Wfai«*fah# 1 J -a^««' a Itasgryg fflngl i i < -imc-\ must rem "Mp I | ;"'• O r • |I1J ^W ^ ^mau! v^onSkjkk, sredo in petek. X« AmtriKo - f 5.0O \ Z a Ct+tfd. po poMJMO Jt,a tsVropo - £+.001 f*osamtxna It+OitKfl ' 3c Tm trn ml m i MUl m 'XI iln<*i ......*■".. •ti* it.m n. a. cunuND, ono tslvbomi out. ramaaroN u» EDWARD KAUSH, Pubiuhsr,_ LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY ID FRIDAY. Read by 25.000 Sloreniass in fa Cty of Cleveland and elsewhere. Afari&ig rates on request. American in spirit Foreign in language only £aitnd as second-class matter January 5th 1909, at the post office at C lev«la mi. Ohio under the Act 4 March 3rd, 1879*__ :o. 128. Frid. Nov. 1. 1918. KAJ JE Z AVSTRIJO ? Nemčija in Avstrija, zbe-1 gane in ponižane do mozga, uprizarjajo desperatne manevre, da pridejo do miru. Avstrijska kot nemška vlada vsak dan bombardirajo vlado v Washingtonu z novimi notami in na kolenih prosijo za mir. Kakšna usoda! Kako so se časi spremenili! Avstrija, ki je začela vojno, ki je imela krasna načrte, kako bo u-ničila Srbe in druge Slovane, ista Avstrija danes na kolenih prosi za mir, toda miru ne dobi. Podobna je onim mučenikom pravljice, ki so bili obsojeni na večno žejo. Stali so do pasu v vodi, in kadarkoli so se z usti pribli-žili vodi, da bi dobili požirek, je voda kot začarana zginila in trpeli so žejo na veko. Avstrija je podobna Prome-teju, ki je bil prikovan na skalo. Vsak dan je prišel orel in mu je skluval srce in pljuča, toda ponoči so Prometu-ju zrastla nova pljuča, dobil je novo srce, a drugi dan so zopet prišli orli in mu izklju-vaii kar mu je ponoči zrast- Tako je danes Avstrija. Večje grešnice ni bilo na svetu kot je Avstrija, najbolj nemoralna, zločinska, proti-lo-gična masa narodov zmetana v eno skledo, iz katere je za-j jemal Nemec in MaŽar z veliko žlico. Kje nekdanja oša-bnost, kjer so avstrijske cimbale in harfe, ki so prepevale sijajno bodočnost panger- < manpkemu mostu do Bagdada, skupaj z bobni in trobentami ter fanfarami iz Be-! rolina. Srbija prihaja danes zmagonosno v svojo domovi-; no, Avstrija, milijonska Av-| strija, pa se sramotno umika in na kolenih prosi mir, koga? Iste Slovence, Hrvate, Čehe in Slovake, katere je tako zločinsko nagnala proti Srbom! Časopisje je poročalo pred nekaj dnevi, da je avstrijska vlada poslala ponižno noto Ameriki, naj se Wilson za božjo voljo usmili Avstrije in naredi mir. In ker se Wilson ni oziral na krokodilove sol- i ze stare grešnice, je Avstrija poslala drugo noto, kjer v pasje ponižnem tonu ponovno prosi naj za Boga usmili Amerika avstrijskega cesar- ; ja in mu pusti borno življe-, i nje. Avstrijski zunanji mini- i ster, £i\>.\\ndrassy, prosi državnega tajnika Lansinga.da « naj upravi ves svoj upljlv pri predsedniku Wilsonu in naj i dovoli Avstriji nemudoma i premirje. < Zadnji dogodki nam pri- i čajo, da je dobila Avstrija u-j« darec tudi od one strani, od i katere ga je najmanj priča- i kovala. Udarili so Mažari, ti večni ljubljenci avstrijske i vlade, katerim je Avstrija | vedno ugodila. Poroča se, da j je ogrski grof Karolyi, vodja < opozicijonalne stranke na O- i grškem, proglasil Ogrsko za i samostojno državo. Ko je do- < spelo to poročilo v Washing- i ton, je ameriška vlada se iz- < javila, da konec Avstrije ni ^ več daleč.^ Nekateri uradniki okoli 1. decembra popolnoma sja. Uradni tekst nove note,j 1 Jasi: "Nemudoma potem, ko sem prevzel posle zunanjega ministerstva, in ko sem odposlal uraden odgovor na vašo noto z dne 18. oktobra, v katerem odgovoru lahko sprevidite, da mi sprejemajo vse mirovne pogoje kakor jih je označil predsednik Wilson in se popolnoma strinjamo, da preprečimo vsako bodočo vojno in ustvarimo igo narodov, smo podvzeli gotove odredbe, da bo Avstrijcem in Mažarom mogoče, jo njih lastni volji in želji, ne da bi jih kdo nadlegoval, (Jločiti glede njih bodoče vlade. "Odkar je cesar fn kralj »\arol prišel na prestol in do moči, je bila njegova edina ?.elja, kako bi končal to vojno. In to je več kot želja vladarja avstro - ogrskih narodov, ki priznavajo, da je njih bodoča usoda mogoča le v mirnem svetu, s tem da so oproščeni vseh nemirov, stradanja in nadlog, ki jih rinaša vojna. • "In to je vzrok, gospod državni tajnik, zakaj se obračam na vas, in vas lepo prosim, da ste tako dobri, da intervenirate pri predsedniku Zjedinjenih držav, da v interesu humanitete, in v interesu vseh ki živijo v Avstro-O-grski, da se sklene nemudoma premirje na vseh fron- , tah, in da se nemudoma začne z mirovnimi pogajanji." To je besedilo druge avstrijske note tekom treh dnij. In Avstrijska vlada ni bila 2e s tem zadovoljna, ampak je poslala tekom 12 ur potem ko je bila odposlana gorenja nota, še tretje pismo na a-meriško vlado, ki se glasi: "Avstrija je primorana, da potrdi metode presednika i Wilson a, ki je uspešno od govoril trem članom trojne zveze (Turčije, Bulgarije in Avstrije). Avstrijska monarhija, se je podvrgla abciji predsednika Wilsona, je istega mnenja kot predsednik Wilson, čemur je dokaz cesarjev manifesto avstrijskim narodom, ki proglaša federa-iizacijo avstrijskim narodom, kakor je Wilsonov načrt. "Toda popolna reorganizacija Avstrije se more zvrši-ti le ko je sklenjeno premirje Če je avstro-ogrska vlada iz- ] pripravljenost, da začne s pogajanji za premirje ' ■n za mir, ne da bi Čakala * kaj druge države tozadevno 1 ukrenejo, tedaj to ne znači, ' da Avstrija zahteva sepera-ten mir. To pomeni, da Av- ( strija hoče separatno delova- 1 ti v interesu splošnega mi* 1 ru." Človek ki prečita to avst- 1 rijsko noto in posebno stav- < ke, kjer se glasi, da .si je cesar Karol neprestano.priza- , deval, odkar je prišel na pre- < stol, da bi ustvaril mir, mora < nehote zmanjati z glavo, če i se spomni raznih proglasov i avstrijskega cesarja Karola, j v katerih je povdarjal, da Av j strija ostane do zadnjega j i konca zvesta svoji zaveznici | Nemčiji. Iz te avstrijske notej je jasno videti, da ko je imel s cesar Karol še najmanjše u«v panje, da Nemčija zmaga, da,] ie ošabno povdarjal svojo i zvezo z Nemčijo, sedaj pati ko vidi, da ni samo nj^ov^ i armada popolnoma tepena%v j ampak tudi "neprekosljiva" k nemška armada, sedaj mu je pad]o srce v hlače in prosi : za seperaten mir, ne da bi se zmenil, kaj se bo zgodilo z 1 njegovim gospodarjem, nem-; škim kajzerjem. . Uradni krogi v Washingtonu so mnenja, da Avstrija sili za mir v očigled dogodkov na Češkem, v jugoslovanskih deželah in na Ogrskem. Avstrija bi na vsak način rada dobila premirje, za vsako ceno, da uporabi trenutek miru, da reši kar se da rešiti in znova postavi raz metano črno-žolto monarhijo. V drugih krogih pa zopet prevladuje mnenje, da Avstrija išče čas, da zbere svoje tepene armade, jih reorganizira, in z malo' pomočjo Nemčije ponovno nastopi na bojršču. Kolikor se more sedaj dognati, je Ogrska sedaj popolnoma ločena odAvstrije.Grof Karolyi s pomočjo socijalis-tov, je ustanovil neodvisno Ogrsko, in kakor trdijo poročila, so Jugoslovani in Ce-ho-Slovaki priznali neodvisnost Ogrske. Platforma, katero je grof Karolyi dal novi ogrski državi se glasi: Unl- , čenje sedanjega parlamentarnega sistema. Ustanovitev garancije za neodvisno poli-ilčno Ogrsko. Ogrske čete se morajo nemudoma odpokli- i cati iz bojišč, vojna se mora j prenehati, in interesi Ogrske i osigurati pri mirovni konfe- j renči. i Zveza z Nemčijo se mora i prekiniti. Ogrska poslanska 1 zbornica se mora raziti, in 1 razpisati nove volitve, pri ; caterih ima vsakdo pravico i glasovanja, bogati in revni, i moški in ženske. Cenzura i časopisja se mora ustaviti in i upeljati svobodo govora in t tiska. Priznati se morajo sle- 1 deče nove države: Čeho-Slo- s vaška, Jugoslavija, Poljska t in Ukrajina. 1 Avstrijska vlada je sprevi- i dela, da je njena moč na O- \ grškem zginila. V zadnjem s trenutku je bil imenovan nad [ vojvoda Jožef za ogrskega / upravitelja. Nadvojvoda Jo- i žef je bil pri Ogrih priljub- \ jen, in avstrijska vlada je u- i ;ala, da se Ogri pomirijo, s '^oda nasprotno, revolucija \ se je razširila, in nadvojvo-da Jožef se je moral umak- c niti grofu Karolyu. r Najbolj čudovite pa so no- i vice ki prihajajo danes po s jrzojavu, da so Slovenci in r -Irvati, Čehi in Slovaki pri- s znali novo ogrsko državo, i oti. Avstrija prosi za mir. r 3redsednik Wilson odgovar-a, da Avstrija ne more dru- r gače dobiti miru, kakor če J "sama sebe ne prosi za mir." s NamereČ, če cesarska gospo- c da na Dunaju prosijo Slova- s ne, Slovence, Hrvate, Čehe ' in Slovake in — Mažare za r r ir. tedaj dobi Avstrija mir. J Čudna pota usode, čudna po- * ta zgodovine. Črv, zatirani in teptani črv se je spremenil v gospodarja, oblastnik, okro s nani cesarji morajo prositi te r črve miru! J K položaju v Avstriji je £ potrebno omeniti še to; Do- r sedaj fe Avstrija izigravala y črnogorskega kralja. V sve-tu se je povdarjalo, da je čr- r nogorski kralj nasproten Jugoslaviji, da Črnogorci ne že lijo zjedinjenja s Srbi in os- k talimi Jugoslovani. Sedaj pa r prihaja U Pariza novica, v plasom katere se je črnogor š ski, kralj izjavil: "Slovesno c i'iavliam, da mora črnagora p postati del Jugoslavije. Ju go- 7 slavi ja naj se ustanovi na po- \ dlagi, da ima vsaka narod- c nost, oziroma pleme svoje r posebne pravice, a na zunaj ! K^ot se poroča iz Woshing-tona, dobi Avstrija v kratkem premirje, in to premirje pomeni konec Avstrije. Avstrija se bo morala namreč u-dati brezpogojno vsem zahtevam iz washingtona, in ka kor hitro se to stori, tedaj ni več Avstrije. Nekateri so bili mnenja, da bo ameriška vlada dala Avstriji lahke mirovne pogoje, toda se jako motijo. Wilson je odločno na stališču, da se mora Avstrija popolnoma uničiti, kajti baš Avstrija, ki je neprestano hujskala narode, je prvi in glavni vzrok in povod vsake vojne, ki nastane v Evropi. Brez Avstrije je nevarnost vojne odstranjena za sto procentov. Kdor pogleda zgodovino, bo videl, da so se avstrijski vladarji neprestano pretepali. Ni ga naroda v Evropi, s katerim ne bi vodili vojne, in kadar je vladal mir na zunaj, je vodila Avstrija vojno znotraj, med svojimi lastnimi narodi. Jasen razum in nekoliko bistra pamet mora torej vsakomur kazati, da Avstrija mora biti razrušena, če hoče imeti svet mir. Ameriška vlada je nasve-tovala konferenci zaveznikov sledeče mirovne pogoje kar tiče Avstrije: Avstrija 1 mora nemudoma demobilizirati vso svojo armado. Garan tirati mora, da ne bo rabila svojih nemških vojakov pro- 1 ti Slovencem, Hrvatom, Ru-muncem, Čehom ali Slovakom. Na razpolago mora dati zaveznikom vse svoje železnice, da jih uporabijo za -nobilizacijo proti Nemčiji. Zavezniške čete morajo v ga--ancijo zasesti vsa avstrijska ; Jtrjena mesta toliko časa, : iokler se ne konča mirovna 1 conferenca. Vsi veliki avstrlj j iki topovi, in vsa municija er vse tovarne v Avstriji, ' cjer se izdeluje municija in 5 opovi, morajo biti izročene 1 r roke zaveznikov, da se A v- T ;trija teh tovaren ne more { joslužiti v Škodljive namene. [ \vstrijska primorska mesta, cakor Trst, Pulj, Reka,Drač, £adar, Split in druga se mo- ( ajo podati zaveznikom, vse ! ivstrijsko vojno brodovlje )reide v oblast zaveznikov. \vstrija mo'fa dati dovoljenje ia čete zayeznikov neovira- j io prodirajo skozi avstrijsko )zemlje proti Nemčiji. Jugo-;lovani in Čeho-Slovaki mo-ajo postati neodvisni od Av-»trije in avstrijska vlada mo- j -a prositi te narode za mir. j Taka je usoda one države, . ti je bila najbolj ošabna med ( irugimi, ki je z brezprimer- ^ io krutostjo v zgodovini tep- . ala vse človeške pravice. J Danes so sodniki te države " >ni, ki so bili nekdaj teptani, -ilapec sodi gospodarja, po f :asluženju in po njegovih 1 ielih. Ko bodo avstrijskiSlo-'ani svobodni, tedaj ne bo l reč sužnjev na svetu. Sodnik Samuel E. Kramer : e kandidat za sodnika Co-nmon Pleas sodnije in bi mo al biti zvoljen. Sodnik Kra- ! ner je sedaj v drugem ter- I ninu na municipalnem sodi- -ču. On je bil sodnik, ki je >dpravil starinske metode odbe na tej sodniji in je dal 'sem ljudem priliko do hitre ' >ravice, sposobnosti z naj- ' nanjšimi stroški vsem stran- ( :am. On je pomagal,,da se je u- ( tanovil poseben oddelek na | odniji, kjer je prišlo do spo-azuma med revnimi ljudmi. { Dobro delo, ki ga je naredrl ; odnik Kramer tekom svojie* ( ra urada na municipalni sod- { liji ga preporoča vsem vo- ( ivcem, da ga povišajo v služ- , >i s tem, da ga volijo za Com- < non Pleas sodnika. < George C. Hansen ^ :andidat za sodnika priziv- ( le sodnije, je bil jako aktiven v državnih zadevah in v olskih odnošajih tekom za-Injih dvajset let. Kratek po^" »is njegovega \ življenja in :možnosti kot ga podaje Ci-'ic League, je sledeč: Geor-re C Hansen, odvetnik. Sta- ■ C7 0 r* . vetniško šolsko izobrazbo, bil je pomožni country pro! sekutor -008-1910. Ima dobe; osebni in profesijonelni glas, poznan povsod kot poSten in marljiv človek, ki bo delaven pošten sodnik. Mr. Hansen je član odvetniške firme Blake, Hansen & Gillie. Bil je imenovan pri republikanski primarnf vollt-vi, in je priporočan od kon-gresmana Henry Emersona, bivšega kongresmana How-Ianda in bivšega podguver-j neria Treadway. Mr. Hansen je kandidat za dveletni termin apelatnega sodišča. Mi smo prepričani, da je to mož, ki je sposoben za sodnijsko mesto. Prominentni državljani podpirajo kandidaturo sodnika PP/ NK B. GOTT za zopetno izvolitev. Poz: most čitateljem "Cle. Amerike" se obrača na zopetno izvolitev sodnika Fr. J. bon, ki se je nahajal na Commin Pleas sodišču zadnjih šest let, Predno je prišel na to sodnijo je bil v družbi s sodnikom Manuel Le-vlne , v uradu policijskega ^rosekutorja kot pomočnik no Hon. Newton D. Baker, ki ie bil tedaj mestni solicitor Predniki sodnika Gott so prišli v to deželo iz Nizozemske pred mnogimi leti In združenje z ljudmi vseh narodov in prepričanj je naučilo sodnika Gott, d a1 ameri-kanizem ni odvisen odetega, koliko časa je kdo v Ameriki, ampak kako kdo fazume fnu-damentalne principe naše vlade. Njemu so vsi, ki pridejo na sodnijo, ljudje, ki imajo vzrok, da se njih pravice spoštujejo, in lahjfc se rece od njega, da išče resnico v vsakem oziru, in izreka sodbe in odločbe brez strahu li bojazni, brez strasti, pred-cckov. Tekom pvojega sodnijske-ga delovanja je zaslišal in odločeval v najbolj važnih in ^ron inentnih slučajih v Cu-ynhc^a county. Čitatelji "Cl. Amerike" se bodejo spominjali znanega slučaja Chapman vs. The Peerless Com. kjer se je zahtevalo $800.000 odškodnine, in kjer je porota tedenski tožbi naročila izplačilo 412.000. Mnogo zapletenih sodnijskih vprašanj je bilo v tem, toda pri-zivna sodnija je po dveh zaslišanjih potrdila obsodbo sodnika Gott, in ta sodba je za večno končana. Sodnik Gott je delaven, marljiv, jasnih načel, zaveden in uspešen, in prepričani smo da ga njegov rekord priporoča za zopetno izvolitev. John Gornik, Anton Grdina, Paul Schneller, M. F. Intihar, J. Brodnik. HrbtoboL j /listnate bolečino v hrbtu, ali kri- ^ iu ču* :e, ca Vat v«« boli. Bolečino | posle_ jO r iprenosna; Iodic* (obisti) . vas bo' jO in voda od vas ffre gosta ' ter.ČuUc« pri tam bolečine. V takem'j slučaju rabit* kako dobro zdravilo, : p<* ra morda n» morete dlobiti? N« ' fcjt* tiruf h pripomočkov, ampak ( poakuaiU širno tnkiat ^ Several Kidney & Liver < Remedy (^overova Zdravila x% ob:stl h jet- J ra). To je izboroo 2dravilj za me- ' bur. kader imata belina pri coul- { L r./i >*>. teko ^ ill rrt C.rcJb. ki 3 r oc^p v '-iCijO. tirAvtio oepra- J via z!:-tr.ScT 'n rpo^ ( zrn- j i C.fcK .io i in lejsa hrb- 3 t^oot FoftkuMia £a. Prodaja m ' v lekarnah. Cena 76c in $1.11. < FRIDAY morah jemati. Zdravniki razlagajo. Dajejo praktične nasvete, kaj morate narediti, da pomagate povečati vašo moč, silo in vztrajnost in povečati delavnost krvnih telesa_ Ko je razprav-lfal o rabi Nuxated IZMUČENA Iron kot zdravila, NERVOZNA ki daje moč in kri, GOSPODINJA so je izjavil dr. J. - Sullivan, bivSi jdravnik Bellevue bolnišnice, (Outdoor Dept). New York, in Westchester County bolnjinice, sledeče: "Moderne moderne metode kuhanja in hitri način, po katerem te dežele živijo, vse to se je Utko nevarno povečalo, da primanjkuje železo v krvi ameriških žen in mož. Mnogokrat sem se čudil velikemu številu oseb, ki trpijo na pomanjkanju železa v njih krvi — ki niti ne slutijo kaj je vzrok niih slabosti, ner-voznosti In brezkrvnosti. Pomanjkanje železa v krvi človeka ne naredi dotično onebo samo duševnega in telesnega slabiča, nervoznega, zdražljivega, lahko utrudljjvega, ampak mu tuli popolnoma odvzame pno mo4ko osilo, poldago in moč volje, ki je tako potrebna za upseh in moc v vsakdanjem iivljenju pri 'ju ookliclh. Pomanjkanje železa v krvi prav lahko spremeni nežno, cvetočo zadovoljno ženo v boleh-no, nervozno, ki se raz-draži pri vsaki prili. Jaz sem strogo priporočal zdravnikom, da preiskujejo kri oslabelih, brezkrvnih bolnikov. Tisoče oseb trpi leta in leta na fizični slabosti in na skrajno nervoznem položaju, ker jim primanjkuje železo v njih krvnih telescih, toda se nikdar ne zavedajo kaj je pravi in resnični vzrok njih trpljenja. Brez železa v vaši krvi gre vaša hrana enostavno skozi truplo, ravnotako kakor koruza v starem mlinu, kjer stoje valjarji daleč vsaksebi, tako da mtln r.9 more drobno mleti." "če nimate železa v svoji krvi, tedaj ste lahko star mož, dočim itejete šele trideset let, imate slab spomin in razum, ste neprestano nervozni, zdra-žljivi in popolnoma oslabljeni, dočim ste v starosti petdeset ali šestdeset let, !e imate mnogo železa v krvi, se počutite še vedno mlade, polni življenja, in vsa vaša zunanjost in notranjost odseva energije, živahnosti in moči. "Kot v dokaz tega vzemite slučaj bivšega United States senatorja in podpredsedniSkga kandidata Charles A rowne, ki je star 58 let in je prava gr-Ea zdravja in živahnosti. Senator Tow-ne pravi: "Pronajdel sem, da je Nuxated Iron največje koristi kot zdravilo In kot regulator. Odsedaj ne bom nikdar več brez njega. Jaz sem v položaju, da lahko tako sprlčujem za korist drugih, kako čudovito in nemudoma upijiva to zdramilo, in brez vsakega odlašanja priporočam Nuxated Iron vsem onim, ki čutijo potrebo nove energije in rednost telesnega delovanja." In nadalje imamo bivšega zdravstve- . nega komisarja William R. Kerr, iz Chicago, ki je star 75 let, toda še ve-ino živahen, aktiven, poln življenja, energije in vztrajnosti. Bivši zdravst-leirt komisar Kerr pravi, da je njegova osebna delavnost največ odvisna od redne uporabe Nuxated Iron in da je >n prepričan, da bi moralo biti Nuxa-ed Iron predpisano od vsakega zdravnika in bi se moralo rabiti v vsaki bolnišnici te dežele. 1 1 * f e a * lt.T I —.....- -................. DELNI M02 ^ M _• : .'^'a-Tugg—^m ! ZENA IZMUČENI TRGOVEC TRGOVSKA OSLABELA i oaa po mojem mnenju ne morete narediti močnih, energičnih živahnih oseb, če jim dajete metalično ali kovinsko železo. Stare oblike metaličnega železa morajo Iti skozi prebavljalai sistem, da se spremenijo v organsko železo — Nuxated Iron — predno se asimilirajo človeškemu sistemu. Kljub temu kar se je vse pisalo In govorilo o tem od dobrih in izkušenih zdravnikov, pa tisoče ljudi še vedno zahteva, da se pacajo z metaličnim železom, menda iz edinega vzroka, ker je par entov enejc. Jaz strogo svetujem čitateljem v vseh slučajih, da dobijo zdravniški predpis za organsko železo —• Nuxated Iron — ali če nečete iti k zdravniku, potom kupite železo v originalnem zavoju, in glejte, da bo posebno ime (Nuxated Iron) .na vsakem zavoju. če ste jemali preparate kakor "Nux" ali "Iron" in enake železne pro-^ dukte, in niste dobili uspeha, pomnite da so ti produkti vse kaj druzega kot Nuxated Iron. Opomba izdelovalcev: Nuxated Iron, ki je bilo rabljeno od dr. Sullivana in drugih s takim čudovitim uspehom in ki je pjredpisano in priporočano po zdravnikih ni nikako skrivno zdravilo, smpak zdravilo dobro poznano lekar-nar)em vsepovsod. To zdravilo se prav lahko asimilira, nikakor ne škoduje zobem, jih ne naredi črne niti ne vz-u nemiri želodca. Izdelovalci garantiralo uspešno zdravljenje in popolnoma zadovoljive uspehe vsakemu kupcu ali povrnejo denar. Naprodaj v vseh dobrih lekarnah. STREŽNICE NAROD VAS POTREBUJE Ce ste vi bolniška STREŽNICA Povečani vojaški program Zjed. držav skupaj z epidemijo španske influence, so provzrocili pregled koliko strežnic imamo V Ameriki. M >g<>ce vi lahko pomagate. V korist vašega zdravja, za vojjo vaših o- trok in prijateljev vpišite te danes. BOLNIŠKA STREŽNICA JE NARODNO BOGASTVO. NAROD MORA POZNATI O f VfV IflW* Teaching center 2904 Euclid avenue Eaat Clev. center Taylortiuret, E. Cleve. Shaker Heights center 12384 Cedar road South End center 8321 Broadway S. E. East 79th St. center 1972 E. 97th St Lincoln center 3044 West 25th St S. Brooklyn center Glenn hall. Broadview rd S.E. West Side center 3196 Franklin ave. N.W. Lorain center 8721 Lorain avenue Lakewood center 13454 Detroit avenue KoMed.il school E. 115 and Moulton ave. N.E. St Alexis hospital Broadway and McBride ave. Glenrille Library 10523 St Clair avenue N.E. Cleveland High La Town Hall Mayfield road and Superior Conrad's pharmacy E. 93 St and Kinsman rd S. E. Jepeon Drug Co. 15116 St Clair are N.E. Woodland Bathhouse E. 93 St. Woodland ave. S.E. Wright hospital, 18920 Nottingham rd. N.E. graduirana, učenka, izučena strežnica v bolnišnici, babica pojdite brez odlašanja k eni izmed sledečih postaj: CiA nffo o rt vat nrl Q rrinfr rln Q tvp Mat«, lin« izdelane, dobit* redno po nai»ižj»h cenah pri Brno B. Leuistig, 64*4 St 1 Iščem ljudi ^ ki bi delali v gozdu. Gozd )e jako lep in leži v krasnem kraju. Plača je 45c na uro, dela se enajst ur na dan. Iš-£ein tudi kovača, ki je spreten v kovanju. Ima samo pet parov konj za oskrbovati. Plača od 47c do 50c na uro. Rojaki so proSeni, da se obrnejo na Louis Štefančič, Box % Camp 50, Cheat Bridge, 1 Tri dragoceni \jTpk nasveti. ^ ■i ^^ i - ■ V" ADAR hočete pro»t na* " svet glede memUiUa ali ( I denarja govorite i načelni* kom naie podružnic« v vaii ' ■ Če i mate liberty bonde, sa H I Varorelnina kontrakte brali nite jih pri na* na banki. ■[ kjer m varni pred ognjetn I in tatvino. Volja va» manj 8 kot poldrugi cent na dan. ■ Vložit« val denar na banko I kjer dobito 4 odat. In vam I no moro eginiti kot agine če H ga driite dome. dlcvclant) Gruet Company 1 Pramoiaaj* ud 6O.OOO.OM.OO GLAVNI URAD J^f EUCLID Št E. 9»h ST. f^ Volivcem mesta Cleveland in Cu-yahoga County. --fruit'v". Prijatelji: Jaz sem kandidat za county prosekutorja na republikanskem tiketu. Jaz prosim vaše pomoči pri volitvah 5. novembra. Jaz obljubujem — če bom zvoljen — da bom vzdržal dostojanstvo urada County prosekutorja. Nadalje se zavežem, da brez strahu bom postopal z vsako o-sebo enako, nihče ne bo imel prednosti. Če me zvolite, ste zagotovljeni, da bodete imeli prosekutorja, ki ne bo potreboval kritike. Bernsteen Hiša za dve družini naprodaj, $600 plačate takoj, drugo kot rent. Lep lot s finimi drevesi. The Wallace Realty Co. 315 Citizens Bldg. Naprodaj je trgovina z želez-nino in orodjem, v sredini nove slovenske in hrvatske naselbine. Krasna prilika za Slovenca, ki hoče na svojo roko pričeti. Jako poceni. Vprašajte na 557 E. 140 St. -------------- (129) Pozor! Udovec, 32 let star, bi se rad spoznal s pošteno . Sloven ko, udovo ali dekletom, od 20 do 30 let stara, radi Ženitbe. Imam svoje posestvo. Jos. Šam$a, 961 E. 67th Št. Cleveland, O. (129) ■BL' % a • IjTbeJptrt* cnjK^^ fg^ Pt iT /J ijSB' 1 J ^ ^ to Odgovarjajoč na razna vprašanja, s tem naznanjam, da sta i moja tovariša, na prizivnem sodišču, sodnika DUNLAP in LAWRENCE zmožna svoje službe v vseh ozirih. Oba sta v službi po < * imenovanju guvernerja in sta ljudska kandidata za zopetno izvolitev. Oba sta zmožna, delavna, prijazna in pogumna za vsako sod- , nijsko delo. Mislim, da je pravilno od moža, ki pozna oba sodnika, da na- ( znani njih karakter ljudem, ki ju ne poznajo, z namenom, da bodejo ljudje volili sodnika, ki vestno izpolnujeta svojo službo. C. *R. Grant \ ZAZNAMUJTE SODNIJSKI LISTEK TAKO: < -------------------- XFor two year unexpired term THOS S DUNLAP iii " > XFor four year unexpired term ALBERT LAWREHCE H Jerry R. Zmunt I je republikanski kandidat za kongresmana v 20. okraju. Bojen je bil v Iowi, pred 47. leti. Pred 25. leti je prišel v Cleveland, kjer je študiral na Western Reserve univerzi. Dvajset let je prakticiral zakone v Clevelandu. Bil je councilman 7. varde v mestni zbornici, bil je aktiven pri 4 posojilu svobodi In pri * kampanji za Rudeči križ in Victory Chest. Takoj po nominaciji je JERRY R. ZMUNT pozval Charles A. Mooneya demokratskega kan- 1 didata na debato. Toda Mr. Mooney ni hotel debatirati, njegov edin izgovor je bil, da "podpira predsednika." Mr, ZMUNT je kandidat stranke, ki je bila vedno za "preparedness". Mr. Mooney je kandi- I dat stranke, ki ni nikdar ničesar storila v tem. JERRY R. ZMUNT je podpiral Henry R. Emersona, o katerem pravi Plain Dealer: Vlada ni nikdar dvomila, da Emersonov glas ne bi bil ameriški. Vi morate voliti za republikanskega kogresmana, ker: t. Republikanska stranka je bila vedno za preparedness. 2. Republikanska stranka je vedno podpirala vojne zahteve skozi 19 mesecev. 3. Republikanska stranka je pripravljena do skrajnosti podpirati delavce in vojake, ko se vrnejo po zmagi v našo deželo. 4. Demokratična stranka obljubuje znižati cene živi- I lom skozi 6 let, toda cene živilom so višje kot sploh kdaj prej. 5. Republikanska stranka je dovolila vojakom povečanje plače od $15 na $30 na mesec, 156 republikancev je volilo za to postavo in samo 43 demokratov. 141 demokratov ■ je volilo proti tej postavi. ■ /. % | iiMl.ir n-i^i.....—'____ ' i*, i Ste se že preskrbeli za zimo? Vsi veste, da se blago vsak dan draži in da ga je teško dobiti. Ali tega ne veste, da se bo okoli 10. oktobra vse zimsko blago podražilo za 25 do 30 procentov. Zatoraj vas cenjene Slovence in Slovenke spominjam, da se preskrbite vso zimsko opravo prej kakor je mogoče, in si na ta na-5in prihranite precej vašega teško prisluženega denarja. Nikar ne odlašajte ker se bodete pozneje kesali. Kupite vaše zimske suknje, kiklje, jopiče, spodnjo opravo, rokavice, nogavice, bluze, itd. dokler še dobite iste po sedaj-nih posebno nizkih cenah. Če ste prijatelj dobrega, trpežnega in modernega blaga oglasite se pri meni, kjer dobite vselej po nižji ceni kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam. (Fri-i 18) Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. Nasproti SI. N. Doma. —- • ■ '» 1 i i I 1 Naznanilo. Članicam dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ. naznanja, da sem se preselila iz 1363 E 53rd St. na 7806 Cornelia-av S sestrinskim pozdravom Ar ?ela MarkiČ, tajnica. (128) TaTT ŽUPNIK, SLOVENSKI ,Z0B0ZDRAVN1K,| | 6127 St. Clair Ave. \ \ Kuausovo poslopje nad Grdi- 1 novo trgovino. j p Najboljše zobozdrav- t 1 niško delo po niz- 1 • kth cenah. i ( I Uradne uroc od StSO zjutraj do 8:30 zre£er. , ,MT Liberty boadl» •*r«j«majo I [ ( | fe> M v pUalo poln« vrednosti. ' ...... a . t n apanska innuenca. V sedanjem času razširjanja kužne bolezni Španske influence morali bi biti zelo oprezni, da se obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečino v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico ali splošno oslabelost, priporočamo vam.sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa z Severovim Anti-sepsolom, ki naj se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gor-ke vode. Ko čutite mrzlico ali takoj ko pričnete kihati, vzemite takoj eno ali dve Se-verovi tableti za prehlad in gripo, in ponovite to vsake tri ure, dokler vaši odvajalni organi pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite še Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite. Če se pa še ne počutite boljše, potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influ-enco, torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for Lungs, 2$ in 50 centov. Ako vam je nemoguče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (140) Naznanilo. Vsem članom dr. Mir, št. 10. SDZ se naznanja, da ne bo prihodnjo nedeljo nič seje, vršilo se pa bo pobiranje mesečnine ob 1. uri pop. Pridite vsi, da plačate svojo me-sečnino za mesec november. Z bratskim pozdravom Fr. Gliha._____(128) "Berite kaj pravi dr. Cow-drick v časopisu. PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveie, trpežno in poceni, Beno B Leu-stiig, 6424 St. Clair ave. (*39) Slovenec dobi delo za razva-žanje mleka. Dober delavec in zanesljiv. Plača dobra in stalno delo. Oglasite se na 730 E. 155th St. (129) VOLNENE AU SVILENE kiklje ysafkovrstne-ga kroja in iz n»j!>oljšega blaga, fino izdelane-, vse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. * (*3Q) POROČNE fine svilene obleke* vence, tančice ;n vse drugo dbbite pri n.eni vedno po nižji ceni kot drugje. Brno B Leustig, 6424 Si Clair ave. (x39> Zanesljiva in pametna deklica prosta Sole iz dobre družine, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprejme takoj. Mora zpati dobro računati. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (xl06) VPRAŠANJA. Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom ? iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih moških in Žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok od market house. N asveti • zastonj. U radne ure vsak dan od 0. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St. '•'j Zavod United Doctors je sedaj pripravljen * poslovati ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. Govorimo v vašem jeziku. The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in jripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ci rabi kombinirano zdrav-ienje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. ^ Da dobimo veliko številg bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži ajih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti ženska. r The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. 1 Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči 811S St. Clair Av«. 2. nadstropja,' Cleveland, Ohio Zdravimo oči i n jih preišče mo. Preskrbimo prava/ očala. 4111 I !■♦» I MIH« I i Dr. S. Hollander, zobozdravnik : 1355 E.554 St. vtg.St Clair i : Vstop na 55. cesti nad lekarno : Ure od 9. zjutraj \ do 8. zvečer. 1 , 1 ; Zaprto ob sredah pop. ; tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko'^ ; »»-H 11 11 I I1 Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni Jaz vam z račun am koliko b« veljalo deb, Jjlam vsa popi* vila, postavljam kopališča in sfnke v hiši. Mojc c«ne to niz ke, aelo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber: NICK DAVIDOVIč 6620 St. Clair Ave. CE POTREBUJETA kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše blago pO nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 S-tClair ave._(x39) Ali ste brali dr. CowcV fr* ckov ogla«? * * -l - * i 7 v 1/ 1 Olajšajte hišno delo. s tem, da uporabite elektriko, ki hrani Čas in delo. Električne hišne priprave vam prihhranijo trdo delo in sitnosti katere so tako utrudljive pri hišnem delu. Električni perilniki, likalniki in čistilniki olajšajo najtežje hišno delo. Za i skOrb vsako gospodinjsko delo v hiši je električen aparat, ki delo hitreje, boljše in bolj ekonomično zvršuje. 1 ' » El > ^v^jgS^^H THE ILLUM1NAT1NC COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBLtC SQUAMM 1 I DR. L. E. SIEGELSTEIN, | B.H P bon« Cmr.\_ M.io 1308 C-»t»«l 14S1 R pCRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI*] ' URADNE URE: Od 9. zjutraj do 4. popoldn«, od 7. do 8. svečar. Ob nedeljah od 10 do 12 3*8 Permanent Bid«. 746 Euclid Are. Mar East 9th St. TAlMCA. Zuvouki ilufiaj neifrfr oli boksfli, t potrebujete y3 ^ alivhulanca ali hoi i5ki *ro«, pokličite katerkoli --telefon <'«ak ča«. po noči ali po dnera Mi vedno čuiemo in odtfov ir»«m<> tcl«f m ker zvoni t bil« PRINCETON »henem Ak,» Vft"> operator reče, o« se ne ojtia-« . "e vr eraite, sahtevajte auperviaori«, in do- 1 bite "d na« takoj. Bdi Jjfde ANTON GRDINA 1OO1 6127 St Clair Ave. CleveUnd, O. —_u____- ------ ■ - ----------—--*-1-- ' TROJKA 1 POVEST »14« Spisal DR. FR. DBTBLA A ne samo-Vladimirja, tudi nekega drugega je močno vznemiril znlagoviti Radivoj. "Lovro," je dejala nekoC sestra Metka, ko je bila z mo žem v Podkraju, "jaz ne vem čemu da hodi Čukov dijak dan na dan na Pristavo. Kakor je ura devet ali pol desetih, že dere gori in ostaja do poldne." } "Meni se zdi tudi čudno,1' je dejal Planinec s takim poudarkom, da je Lovro odpri oči in prebledel. Razburila ga je grozna slutnja. Tako mirno, brezskrbno, veselo je bil začel on živeti; srečo je imel pri svojem delu, in ljubili in čislali so ga vsi, ker ni nikogar sovražil, nikomur Škodoval, nikomur nagajal. Staršem je bil posebno ustregel z zatrdilom, da bo snubil Stojanovo Anico. Ta zadeva se mu je tudi zdela že tako-; rekoč dognana. Saj je bil na, Pristavi popolnoma domač, prihajal je, kadar se mu je! zdelo, prisedal, kjer je bila' zbrana rodbina, in govoril o rodbinskih razmerah. Gos-( pod ga je hvalil ali grajal ka-i kor svojega sina, gospa ga je prosila zdaj te, zdaj druge u- ' sluge, in Anica mu je bila i nadela že štrenico za roke, | ko je zvijala klopčič. Ali ni i to že popolnoma zaroka? i Zdaj se je spomnil, da ni še snubil, zdaj, ko ga je nema- 1 ra že prehitel Radivoj. "Oh, 1 ženske, ženske!" je tarnal I zopet Lovro. Da je lahkomi- c selna, posvetna Irma takšna, \ to ni čudno; toda Anica, dp- i bra, pobožna, pridna Anica! t Kdo bi si bil mislil? Zgolj 1 vesela nedolžnost ji sije v 1 . oči; v srcii pa taka kačai Na ^ koga naj se še zanese človek [ In njega, odkritega poštenja- k ka, je izpodrinil tak slepar, J; njega, graŠČaka, človek, ki ni s nič. Kaj mislijo vendar star- 1 Si! Stojanovl so ipu bili vzor s pošetenosti in modrosti. Ali J ne vidijo, da nima poštenih * namer Radivoj? Saj on ne w ljubi nikogar razen samega j sebe; norca si dela iz nesrečnega dekleta in maščevati se J1 hoče nad njim, nad Lovrom, }. ki mu ni hotel več posojevati J — Kaj pomaga vsa zunanja c sreča, če je srce bolno! En večer je pretarnal tako nesrečni mladenič. Noč pa rodi dobre misli. Drugo jutro * je že trezneje mislil in sodil. d Dejal si je po pravici, da so v vse le slutnje in domnevanja, 1 da se je treba prepričati o re- n snici. a Navsezgodaj je bil že pri t( Planincu. P "Ali je že šel mimo?" je [ vprašal hlastno Metke. \ "Kdo?" d "No, on, Čukov!" P "A tako! Ne še. Gotovo še n spi, ker so rajali snoči pri J! Majerju do polniči." : Lovro je vzel knjigo v roko in sedel k oknu, skozi katero se je videlo pred vrata n Čukove hiše. Tu je prežal in se jezil natihem, da se drzne v njemu storiti kaj takega člo- r, vek, ki mu dolžan čez dve- t sto goldinerjev. In kakor bi ^ hotel Radivoj dražiti Lovra, v ni ga bilo pričakati. — Sled- n njič se je prikazal. Lovro se §( je umaknil od okna in gledal -iz zatišja smrtnega svojega \ sovražnika. e "Ha, kako gre," je sikal, v "kakor bi bi bil ves svet nje- F gov!" p "Čukovi so vsi taki," je š dejal Planinec. "To je priro 1 ieno" "Kako oblastno si natičeV rokavice! Eno bo obdržal v ' roki, da maha l njo; zakaj tako je imenitno. Ščipalniki si popravlja in gleda okrog,! kakor bi hotel povprašati: Kako pa se imenuje ta kraj? Z robcem si briše prašek, ki je bil tako predrzen, da se je prijel njegove brade." Oh, 1£k. * • kako hudo je dela Lovru misel, da so dekletom všeč taki gizdalini. Radivoj pa šel svojo pot, všeč sam sebi in ne meneč se za druge. Ko je izginil za o-vinkom, je ostavil Lovro zasedo in sledil oddaleč, da ga ne bi nasprotnik zapazil. Počasno hoja Radivojeva ga je hudo mučila, ker mu je začela nepotrpežljiva domišljija živo slikati nesrečo: kako že težko Čaka. Radivoja Ani-:a, kako ga'bodo obsule ljubeznivosti, po katerih sami senci je koprnela Lovrova skromnost. "Drzen mora biti ilovek in vse doseže," si je dejal britko in pokimal z gla /o. Ko se je skril Radivoj v jradu, je pospešil Lovro ko-■ak; nemira ni mogel prenašati več, in hitro se je morala jdločiti njegova usoda. Čim-ialje hitreje je hodil; v gra-iu je preskočil polovico stojnic in hitel proti jedilnici, >dkoder mu je donel smeh iri ium na ušesa. Potrkal je in >dprl vrata v istem hipu in azburjen je prisopel v sobo. Savzetg se je ozrla Anica, ki e na mizi likala perilo; mehnila se mu je, zardela nalo in položila prst na usta. "Tiho, tiho, gospod Boja« lecf" je šepetala. "Nikar ne notite naših plesalcev!" "Kaj pa je?" je vprašal i -ovro poluglasno,. Pomigni-i mu je in ga peljala lahno priprtim durim sprejemni-e, odkoder se je glasil glaso-ir in se razlegalo zapoveda-je Radivojevo: "Ena, dve, "i! Pazite bolje! Se enkrat 'loskanje ob dlan Je prepi-) ukaze. Balja prihodnjič. lovenska družina dobrega bnašanja, dobi dobro in pro-torno stanovanje/ da pazi n a zdravniški urad. Zahteva ; i nekoliko znanja anglešči-e. Vprašajte pri dr. Kernu, 202 St. Clair ave. od 2 do popoldne. (130) ohištvo na prodaj, samo en lesec rabljeno. Proda se ker istnik odpotuje iz mesta, prašajte na 1101 E. 66th treet. (130) Naznanilo. Iz urada dr. Slovenec, št. SDZ. se sporoča članstvu, i se vrši seja 3. novembra prostorih SL Nar. Doma, ?orej. Če se seja radi bolez-i ne bi smela vršiti, se bo iesment vseeno pobirah V h kritičnih* časih naj vsak ača svoj asesment redno, rugo pobiranje se vrši v so->to po seji, od pol sedme ) pol osme zvečer, tretje )biranje pa dvajsetega v esecu pri br. J os. Kremžar-, 6117 St. Clair ave. Ignac muk, tajnik, 14701 Hale av. Naznanilo. Dr. Naprej, št. 5 S.N.P.J iznanja svojim članom, da la vsak član za mesec no->mber plačati $1.00 izvan-dnega asesmenta za pokri-e konvenčnih stroškov, sesment se bo pobiral pr-) in tretjo nedeljo v dvora-S. N. Doma. L. Medve-k, tajnik. najem se dajo lepe hiše, za io družino, 5 sob vsaka in se moderne potrebščine, ent $25.00 na mesec Jako | "ijazna stanovanja. Vpfa-j ijte pri Mr. Miller 14904 hames *ve. Collinwood. (133) H potatoes near] * * .. t* -»•»- • -. t * Tužnim srcem nazn^nja-|mo prijateljem in znancem, ! da je po kratki in mučni bolezni preminul naš brat Alojz Brodnik Rajni je bil doma iz Kom-pol, far^ Videm, Dobrepplje, star 30 let. Zahvaljujemo se vsem, ki so položili krasne vence na krsto umrlega, posebno pa družinam L. Pet-kovšek, J. Zakrajšek, J, Za-lokar. Zahvaljujemo se dr. Srca Jezusovega in društvu Glas Clev. Delavcev, št. 9 SDZ. Sploh vsem, ki so pripomogli do lepšega pogreba izrekamo še enkrat iskreno laluf^f1'ostahtorfp bi John Brodnik, brata, Josip Brodnik, nečak. Ranjki zapušča v starem kraju mater, enega brata in dve sestri. (129) Stanovanje se odda v najem, 4 sobe. Lepo stanovanje. Vprašajte na 14705 Thames avenue. (129) Dve sobi se oddajo v najem, brez pohištva, za malo družino ali posameznika. Naslov se pozve v ur.edništvu lista. , ■ ■ j. i —'--— Soba se odda v najem za eno osebo. 5351 Standard ave. 1 . -:- (130) ( i Za sodnica mmgm oeo. c. H| Hansen ' Court of Appeals za dveletni termin. Priporočan od kongresmana Henry I. Emerson bivšega kongresmana Paul - Howland bivšega podguvernerja, Fr-HHUBH Treadway in od drugih. Mite za njega. Geo. C. Hansen VOLITE ZA Samuel E. Kramer Za sodnika Common Pleas Court Priporočan od časopisov in drugih organizacij. f Sodnijski tiket je poseben. Poglejte na ime SAMUEL E. KRAMER -.-—----: itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitmiiiiiiiiiHiimimiiiiimimi POMAGAJTE IZVOLITI HARRY R. ELBURN ZA COMMON PLEAS SODNIKA Mr. Elburn je bil prvi pomožni pravnik Z. D. pod predsednikom Taftom in Wilsonom, predsednik vojnega xlbora za vojaštvo, član odvetniške firme Price, Elburn, Crum in Elburn. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiittiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiii Volite vsi dne 5. novembra 1918. J | kupite peč |L JgHH veliko zalo- | I fmI i dvigajo prodajamo 1 vsak dan. po I 9 w L. I s> T. ■ '-'J j STARIH CENAH. Tu se vam nudi prilika, da dobite zanes- j vo peč po nizki ceni. Pridite takoj, ne odlašajte! ' ' "v 'HI iStar furniture 5824 ST. CLAIR-AV. ■ > • . , Liberty bonde ali t)ojno-hranilne znamKe sprejemamo hJ plačilo Kot •■ :-; goto*) denar. :-: ) ■ ' 1 ■i r1^ f^i f^i I^I I^i I^i ^ i^i fli ,1Ti Vi morate morate ravno tako voliti. „ „ >Vi naredite križ pred (TESM pri prvi postavi^ ^■■^■■PP^PHHIHHHIHHIQBttM Vi naredite križ pred "NoM pri drugi postavi