Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2015/15 НШ-Ш iS WriP ZAKLJUČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1120 Naslov projekta Kakovost rib na slovenskem trgu in analiza možnosti prilagajanja ponudbe rib povpraševanju z namenom zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva in zviševanja konkurenčnosti ribiškega sektorja (Zdrava riba - zdrav kot riba, konkurenčen r Vodja projekta 1873 Vekoslava Stibilj Naziv težišča v okviru CRP 2.05.01 Zagotavljanje kakovosti ribiških in ribogojskih proizvodov na slovenskem trgu z namenom povečati potrošnjo ribiških proizvodov na prebivalca Obseg raziskovalnih ur 1388 Cenovni razred C Trajanje projekta 10.2011 - 09.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.02 Živalska produkcija in predelava 4.02.04 Predelava animalnih surovin Družbenoekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FOS 4 Kmetijske vede 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Naslov Dunajska 22, Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ V Sloveniji imamo malo podatkov o prehranski vrednosti rib, ki se najpogosteje pojavljajo oziroma zauživajo. Zato smo v raziskavi zbrali in analizirali ribe, ki se najpogosteje pojavljajo na slovenskem trgu. V raziskavo smo vključili 121 vzorcev rib, ki so bile vzrejene v ribogojnicah v sladki vodi in morju ter vzorce rib, ki so bile ulovljene kot del prostoživečih populacij v morju. Pri obeh skupinah smo analizirali ribe, ki so bile ulovljene ali vzrejene v Sloveniji in ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v drugih državah. Ugotovili smo, da se ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v Sloveniji, v maščobnokislinski sestavi (MK) ne razlikujejo od istovrstnih rib, ki so bile vzrejene ali ulovljene zunaj Slovenije. Izjema je panga, ki ima nizko vrednost MK. Koncentracije Hg so bile povišane le v prostoživečih brancinih (1081 ng/g sveže mase), medtem ko so bile v ostalih ribah koncentracije nižje, kar je v povprečju približno 3 krat nižje od zakonsko predpisane vrednosti, ki znaša 1000 ng/g za plenilske ribe. Delež MeHg+ je znašal med 54 in 100 %. Vsebnost toksičnih kovin As , Cd in Pb je v območju, ki ga navaja literatura, vsebnost Cd in Pb pa je pod mejo detekcije uporabljene metode (< 3ng/g in 23 ng/g sveže mase). Morske ribe vsebujejo višje koncentracije esencialnih elementov kot sladkovodne. Vsebnost esencialnih elementov Fe , Zn in Cu se med prostoživečimi in gojenimi brancini bistveno ne razlikuje. Vsebnost Se je višja v prostoživečih brancinih in oradi. Ribe, školjke in mehkužci predstavljajo glavni vir humane izpostavljenosti organokositrovim spojinam (OKS). V poročilu so predstavljeni rezultati o vsebnosti OKS, predvsem tributilkositra (TBT), ki je bil prisoten v 36 % vzorcev morskih organizmov. V 13,6 % vzorcev so bile povišane tudi vrednosti dibutilkositra (DBT). Določene koncentracije OKS v ribah so nizke, ki tudi zaradi majhne porabe rib na prebivalca, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Določili smo tudi indikatorske poliklorirane bifenile, dioksinom podobne poliklorirane bifenile ter dioksine in furane v zgoraj omenjenih vzorcih. Na osnovi rezultatov ocenjujemo, da so vsebnosti določenih spojin prisotne v izbranih vzorcih pod trenutno veljavnimi tolerančnimi vrednostmi (FDA, WHO in EU). ANG In Slovenia there is little data on nutritional quality of commonly available and commonly consumed fish. Therefore different species of fish (anchovies, sardines, whiting, bream, sea bass, salmon and panga), squids and one species of freshwater fish (trout), available on Slovenian market, were collected and analysed for proximate composition and content of fatty acids (FA). Both freshwater and marine fish were either of Slovenian origin (wild and farmed) or fish were farmed or caught in other countries (abroad). Proximate content of FA of fish, farmed or caught in Slovenia, did not differ from the proximate composition and content of fatty acids of the matching fish species of foreign origin. The content of FA in panga differed the most from composition of other species of analysed fish and squid. Concentrations of Hg were elevated only in the European seabass from wild fisheries (1081 ng/g fresh weight), while in the other fish species concentrations were on average approximately 3 times lower than the maximum allowed level (1000 ng/g) for predatory fish. The MeHg in fish comprised over 54% and amounted to 100%. The levels of the toxic elements As, Cd and Pb are comparable with the literature, the concentrations of Cd and Pb are below the limit of detection of the method used (< 3ng/g and <23 ng/g dry weight). The content of the essential elements Fe, Zn and Cu is not significantly different between the farmed and wild seabass, while the elements contents are higher in the sea than freshwater fish. Se content is higher in wild fish than in farm fish. Fish, shellfish and molluscs are the main source of human exposure to organotin compounds (OTCs). In the present study the levels of OTCs were determined and the results on the content of OTCs shows that tributyltin (TBT) was present in 36% of samples of marine organisms. In 13.6% of the samples also elevated values for dibutyltin (DBT) were determined. Generally, the concentrations of OTCs in the analysed samples are lowand do not represent a risk to human health. The indicator polychlorinated biphenyl, dioxin like polychlorinated biphenyl as well as dioxins and furans were determined and obtained results reveal that the studied compounds in selected samples were below tolerance limits set by FDA, WHO and EU. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Povprečna letna poraba rib na prebivalca je bila v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in znaša 7 kg. Podatkov o dejanski porabi rib in njeni porazdeljenosti po različnih regijah v Sloveniji, starostnih in ekonomskih kategorijah, pa tudi o preferencah in zaznavah ter morebitnih ovirah potrošnikov pri rabi rib v prehrambne namene, je zelo malo. Prav tako nimamo sistematično zbranih in analiziranih podatkov o prehranski kvaliteti rib in vsebnosti snovi, ki so koristne ali škodljive za zdravje. Kakovost in varnost, oziroma z njo povezano zdravstveno tveganje pri uživanju rib, sta pomembni, ne pa tudi edini spremenljivki, ki odločata o uporabi rib za prehrano. Pomembni dejavniki so tudi fizikalne in senzorične lastnosti, cena, razpoložljivost, priročnost, kot tudi osebno zanimanje za zdravje in zdravo prehrano. Cilji raziskovalne naloge so bili: i) Določiti vsebnost težkih kovin, organokositrovih spojin in polikloriranih bifenilov ter določiti kemijsko sestavo ribjega mesa, s posebnim poudarkom na vsebnosti maščobnih kislin za ribe, ki so v Sloveniji najpomembnejše s stališča proizvodnje ali porabe. S primerjavo dobljenih parametrov pri posameznih ribah s priporočenimi standardi ugotoviti katere ribe so s stališča tveganja za zdravje in ugodnega vpliva na zdravje, bolj oziroma manj priporočljive za uživanje. ii) Na strani ponudbe s pomočjo kvantitativnih raziskovalnih metod pridobiti podrobne podatke o vrsti, količini, časovni razporeditvi in načinu ulova, proizvodnje in plasmaja rib. S kvalitativnimi metodami pa pridobiti podatke o težavah s katerimi se srečujejo proizvajalci pri ulovu, proizvodnji in plasmaju, njihovim mnenjem o vzrokih za te težave in pogledi na možnosti odpravljanja težav. iii) Na strani povpraševanja pa s kvantitativnimi metodami zbrati podatke o porabi rib v posameznih demografskih in geografskih segmentih glede na mesto, količino, vrsto in pogostost nakupa. S kvalitativnimi metodami dobiti vpogled o predstavah, ki jih imajo potrošniki glede različnih parametrov (izvora, svežine, kontrole kakovosti, varnosti) ter analizirati, kako te predstave vplivajo na percepcijo in na nakupno obnašanje. Na osnovi sintetiziranih rezultatov izdelati priporočila za izdelavo strategij, s katerimi lahko različne vladne in nevladne organizacije izboljšajo informiranost prebivalstva v zvezi koristnostjo in škodljivostjo uživanja rib in na ta način dvignili prehransko varnost prebivalstva. Na podlagi poznavanja možnosti in kapacitet slovenskih proizvajalcev ter na podlagi celotnega stanja na trgu identificirati slabosti in prednosti ter priložnosti in nevarnosti za vsako skupino proizvajalcev. Izdelati priporočila, kako v večji meri izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim ter priporočila, na kakšen način odpraviti slabosti in še povečati prednosti posameznih domačih proizvajalcev, predvsem v primerjavi s tujo konkurenco. V raziskavi smo realizirali postavljene cilje. a)maščobno kislinska sestava: • da se izbrane ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v Sloveniji, v kemijski in maščobnokislinski sestavi ne razlikujejo od istovrstnih rib, ki so bile vzrejene ali ulovljene zunaj Slovenije; • da se posamezne vrste rib razlikujejo v vsebnosti maščob, variabilnost vsebnosti maščob je višja v prostoživečih v primerjavi z istovrstnimi gojenimi ribami; • da v prehranski vrednosti maščob (vsebnosti EPK in DHK) med analiziranimi sladkovodnimi in morskimi ribami ni pomembnih razlik, saj imajo ribe s primerljivo vsebnostjo maščob tudi primerljivo vsebnost EPK in DHK; • da so lignji dober vir, sicer nekoliko slabše prebavljivih, vendar kakovostnih beljakovih, po vsebnosti EPK in DHK so primerljivi z nekaterimi vrstami rib; • da bi lahko z zauživanjem priporočenih količin večine rib, ki smo jih preiskovali (z izjemo pange) pokrili minimalne potrebe (250 mg/dan) po dolgoverižnih n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislinah; • da se morske ribe, ki so bile vzrejene, se od morskih rib iste vrste, ki so bile ulovljene, nekoliko razlikujejo v maščobnokislinski sestavi. Te razlike ne vplivajo na njihovo prehransko vrednost, lahko pa bi bile uporabljene kot podatek za preprečevanje zavajanja potrošnikov glede izvora rib; • da se od ostalih vrst rib in lignjev po vsebnosti beljakovin, maščob ter EPK in DHK najbolj razlikuje panga, ki sodi med živila z nizko vsebnostjo energije in maščob in je primerna za prehrano ljudi, ki zmanjšujejo vnos energije, vendar ni vir EPK in DHK. b) vsebnost esencialnih in toksičnih elementov Ribe in mehkužci na slovenskem tržišču ne vsebujejo povečanih koncentracij izbranih toksičnih elementov, le vsebnost v prostoživečih brancinih je presegla zakonsko dovoljeno mejo za ribe plenilke; (1081 ± 780) ng Hg/g. Hkrati pa je uživanje rib priporočljivo, saj na ta način v naše telo vnesemo količine esencialno pomembnih elementov (selen, cink in baker) za človeka. c) vsebnost organokositrovih spojin (OKS) Morska prehrana predstavlja glavni izvor humane izpostavljenosti OKS. V študijo o prisotnosti OKS v ribah, ki so naprodaj v Sloveniji je bilo analiziranih 7 kompozitnih vzorcev gojenih sladkovodnih rib (postrvi) iz ribogojnic iz Slovenije, Italije Turčije in Bosne, 12 vzorcev morskih rib (inčun, sardela, orada - divja in gojena, mol, brancin - divji in gojen, panga in losos) ter v 3 vzorcih lignjev. V sladkovodnih ribah ni bilo prisotnih OKS (koncentracije so bile pod mejo zaznave), medtem ko smo pri 36 % vzorcev morskih organizmov določili povišane vrednosti TBT in pri 13,6 % vzorcev povišane vrednosti DBT. Določene koncentracije OKS, predvsem TBT, so bile nižje kot tiste določene v morskih organizmih v drugih študijah opravljenih v EU med leti 2003 in 2006, kar kaže na to, da je okolje od koder prihajajo ribe na slovensko tržišče manj obremenjeno z OKS. d) poliklorirani bifenili, dioksinom podobni poliklorirani bifenili ter dioksini in furani Na osnovi dobljenih rezultatov za PCB in PCDD/F ocenjujemo, da analizirani vzorci glede na vsebnost PCB in PCDD/F ne presegajo dovoljenih mej vnosa in so varni za prehrano. e)V slovenskem morju trenutno komercialno vzrejajo le eno vrsto školjk in sicer dagnje. Te lahko predstavljajo nevarnost za zdravje človeka zaradi tega, ker so v njih prisotni biotoksini ali zaradi tega, ker vsebujejo bakterije ali viruse s katerimi se okužijo ljudje, ki jih uživajo. Omenjena problematika ni specifična le za Slovenijo, saj smo pri pregledu literature ugotovili, da se s tem, kako preprečiti okužbe in zastrupitve ljudi, ki jih povzroča zaužitje školjk, ukvarjajo praktično po vsem svetu. Hkrati je problematika zelo kompleksna. Že na delovnih sestankih smo skrbnika projekta seznanili, da kompleksnost problematike presega okvire dela na tem projektu. V letu 2013 je bila tako sprejeta odločitev, da se problematika z zdravstvenega vidika obravnava samostojno. f) ponudba Iz vseh rezultatov je mogoče sklepati, da se količina rib, ki jih bomo ulovili v Sloveniji v prihodnjih letih, ne bo močno povečala. Če je mogoče še pred nekaj leti veljalo, da so nekatera področja v Sloveniji, kar se rib tiče, slabo oskrbljena, hkrati pa po drugi strani slovenski ribiči niso mogli prodati svojih rib, to danes zagotovo ne drži več. Dejstvo je, da je danes mogoče praktično v vsakem kraju kupiti določene vrste rib, predvsem tiste, po katerih potrošniki največ povprašujejo. Po drugi strani je moč ugotoviti, da so količine rib, ki jih ulovijo slovenski ribiči tako majhne, da nikogar od resnejših distributerjev ne zanimajo oziroma so tako majhne, da se zaradi tega ali se ribe plasirajo na trg v Slovenijo ali zunaj Slovenije, preskrba z ribami v Sloveniji ne bo spremenila. Večina ribičev za plasman rib uporablja trenutno najbolj »udobno« pot prodaje, to je prodaja preko borze. Pojavlja pa se vprašanje ali je ta način dolgoročno vzdržen. Podatki o poslovanju ribičev ne kažejo spodbudne slike. Pojavlja se vprašanje ali bi bilo mogoče poiskati poslovni model, ki bi ribičem ob enakem ulovu zagotovil večji prihodek. g) povpraševanje Podatki iz conjoint raziskave kažejo, da obstaja določen del potrošnikov, ki bi bili pripravljeni plačati precej višjo ceno za »domače« ribe. Raziskave, ki smo jih opravili na strani povpraševanja, so na eni strani pokazale, da so tiste vrste, ki jih slovenski ribiči ulovijo največ, med potrošniki nepoznane. Prav tako pa so pokazale, da so potrošniki sprejemljivi za nove vrste rib in nove načine njihove priprave. Predvsem pa želijo, da lahko kupijo ulovljene ribe, ki so sveže. Zaželene so ribe, za katere vedo, od kje izvirajo in kdaj so bile ulovljene. Potrošnikom veliko pomeni zaupanje in »udobnost« nakupa. To vse pomeni, da bi bilo smiselno iskati primerni poslovni model oziroma oblikovati takšen marketinški splet za ribe, ki jih ulovijo slovenski ribiči, ki bi se razlikoval od obstoječih. Seveda je vprašanje, ali bi s povečanimi trženjskimi napori dosegli tako velik učinek na prihodkovni strani, da bi bil ta večji od nastalih stroškov. h) konkurenčnost Pri gojenih ribah se pojavlja vprašanje konkurenčnosti. Že zdaj v Slovenijo uvozimo veliko tistih rib, ki jih v Sloveniji sami vzrejamo; brancinov več ko 300 ton, postrvi in lososov, ki so pravzaprav substitut za postrvi, pa več kot 400 ton. Problematika se kaže v tem, da so zaradi obsega proizvodnje proizvodne cene rib, vzrejenih zunaj Slovenije, nižje, kot proizvodne cene rib, vzrejenih v Sloveniji. Zato bi bilo potrebno podobno, kot to velja za ulovljene ribe, razmišljati o spreminjanju pozicije domačih postrvi in brancinov v primerjavi z uvoženimi. Kar se brancinov tiče, je v preteklih letih uspelo zgraditi blagovno znamko, ki je visoko pozicionirana, pri postrveh pa so proizvajalci zadovoljni, če ribe prodajo direktno na ribogojnici po cenah, kakršne veljajo v ribarnicah in prodajnih mestih trgovskih verig. Tudi tukaj bi bilo vredno razmisliti o uporabi osnovnih trženjskih znanj, povezanih s segmentacijo in pozicioniranjem. Čisto konkretni podatki, ki jih predstavljamo v conjoint raziskavi kažejo, da bi se bilo mogoče nasloniti na etnocentrizem. Takšnim razmišljanje v prid govorijo tudi podatki kvalitativnih raziskav, ki smo jih opravili pri potrošnikih. Vredno je tudi razmisliti, kako izkoristiti določila Uredbe (EU) št. 1379/2013 o označevanju rib. Na prvi pogled sicer zgleda, da so z novim načinom označevanja proizvajalcem in prodajalcem naložili še eno birokratsko breme, vendar pa je mogoče določila te uredbe spretno uporabiti za diferenciacijo izdelkov, ki se zdaj največkrat prodajajo kot »commodity«. Zlasti določila oziroma informacije o okolju, informacije etične in socialne narave ter informacije o hranilni vrednosti, lahko veliko prispevajo k drugačni poziciji »domačih« rib. Podatke o okolju bi bilo mogoče povezati z rezultati naših raziskav o kemijskih analizah rib. Rezultati naše raziskave o vplivu etnocentrizma na nakupno obnašanje podpirajo idejo, da je izdelke smiselno označevati z informacijami etične in socialne narave. V Sloveniji ni mogoče, da bi imel vsak Slovenec svojega ribiča in/ali ribogojca, možno pa je obratno, da ima vsak ribič in ribogojec svoje(ga) porabnike(a), ki kupuje(jo) njegove ribe (tudi po nekoliko višji ceni), ne samo zato, ker zaupajo v svežino in kakovost, pač pa tudi zato, ker si želi(jo), da bi tudi ta skupina lahko s svojim (poštenim) delom zaslužila primeren dohodek._ 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program dela in zastavljeni cilji projekta so bili doseženi. Zastavili smo si tudi objave v znanstvenem tisku. V pripravi so trije članki in sicer s področij: maščobne kisline in toksični elementi, organokositrove spojine ter poliklorirani bifenili in dioksini. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V letu 2012 je odšel na drugo delovno (v gospodarstvo) dr. Andrej Osterc. V letu 2013 je doktorirala dr. Ana Miklavčič in se zaposlila na Univerzi na Primorskem. V letu 2014 sta vstopili v skupino dr. Tea Zuliani, ki je določila organokositrove spojine in dr. Tina Kosjek, ki je identificirala poliklorirane bifenile v izbranih vzorcih. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 28041511 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ugotavljanje stopnje onesnaženosti s školjko Mytilus galloprovincialis kot bioindikator ANG Assessment of pollution level using Mytilus galloprovincialis as a bioindicator species Opis SLO / A multidisciplinary approach was used to estimate the pollution level of the marine environment in the North Eastern Adriatic by measurement of the ANG isotopic composition of carbon and nitrogen (%13C, %15N), metal/metalloids analyses (Fe, Cu, Zn, As, Se, Cd and Pb, including As speciation) in the Mytilus galloprovincialis, as well by using metallothioneins (MT) concentrations, micronuclei (MN) in gill cells and biological parameters (condition index and gonadosomatic index). Concentrations of MT were in the range from 44 to 175 %g g%1 wet matter tissue and were higher at the end of the winter season. The frequency of MN did not indicate an elevated level. Sewage sludge pollution was not confirmed. Elevated As concentrations in mussel are related to salinity and low nutrients concentrations and not to pollution. Elevated concentrations of Cu, Zn and Pb were found in the Bay of Koper in comparison with the Bays of Strunjan and Piran. Objavljeno v Macmillan; Marine pollution bulletin; 2014; Vol. 89, št. 1-2; str. 455-463; Impact Factor: 2.793;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.79; A': 1; WoS: JA, PI; Avtorji / Authors: Kristan Urška, Kanduč Tjaša, Osterc Andrej, Šlejkovec Zdenka, Ramšak Andreja, Stibilj Vekoslava Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 3472008 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kemijska in maščobnokislinska sestava rib, ki se najpogosteje pojavljajo na slovenskem trgu ANG Proximate and fatty acid composition of fish, commonly available in Slovenian market Opis SLO Uživanje rib sodi med pomembne dejavnike zdravih prehranskih navad. V Sloveniji nimamo podatkov ali nimamo dobrih podatkov o prehranski vrednosti rib, ki se najpogosteje pojavljajo oziroma zauživajo. Zato smo v raziskavi zbrali in analizirali ribe, ki se najpogosteje pojavljajo na slovenskem trgu. Zbrali smo vzorce rib, ki so bile vzrejene v ribogojnicah v sladki vodi in morju ter vzorce rib, ki so bile ulovljene kot del prostoživečih populacij v morju. Pri obeh skupinah smo analizirali ribe, ki so bile ulovljene ali vzrejene v Sloveniji in ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v drugih državah. Ugotovili smo, da se ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v Sloveniji, v sestavi ne razlikujejo od istovrstnih rib, ki so bile vzrejene ali ulovljene zunaj Slovenije. Ugotovili smo tudi, da v prehranski vrednosti maščob, ocenjeni z vsebnostjo eikozapentaenojske (EPK) in dokozaheksaenojske (DHK) kisline, med sladkovodnimi in morskimi ribami ni pomembnih razlik. Morske ribe, ki so bile vzrejene, se od morskih rib iste vrste, ki so bile ulovljene, razlikujejo v maščobnokislinski sestavi. Te razlike sicer ne vplivajo na njihovo prehransko vrednost, lahko pa bi bile uporabljene kot podatek za preprečevanje zavajanja potrošnikov glede izvora rib. ANG Fish are an important part of a balanced diet. V Slovenia there is scarce data and no systematically done analysis of nutritional quality of commonly available and commonly consumed fish. Therefore, different species of fish, available on Slovenian market were collected and analysed for proximate and fatty acid composition. Fish originated from freshwater and marine fish farms, or were caught in their wild environment. Both freshwater and marine fish were either of Slovenian origin (wild and farmed) or fish were farmed or caught in other countries (abroad). Proximate and fatty acid composition (FAC) of fish, farmed or caught in Slovenia, did not differ from the proximate and FAC of the matching fish species of foreign origin. There were no significant differences in nutritional quality (EPA and DHA content) between analysed freshwater and marine fish species. Objavljeno v Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod; Zbornik predavanj; 2014; Str. 93-101; Avtorji / Authors: Levart Alenka, Stibilj Vekoslava, Salobir Janez, Pohar Jurij Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 3263368 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prostoživeči ali gojeni brancin- ali je razlika v sestavi? ANG Wild or farmed (cultured) sea bass - is there a difference in composition? Opis SLO Gojeni in prostoživeči brancin sta vir proteinov in n-3 LC PUFA. Maščobnokislinska sestava (FA) nam lahko služi za ugotavljanje načina reje brancinov, saj se prostoživeži in gojeni razlikujeta v vsebnosti n-6 LC PUFA, medtem ko nismo opazili razlike v prehransko pomembnih n-3 PUFA. ANG Cultured and wild sea bass are good sources of protein and n-3 LC PUFA. fatty acids. FA composition can be used for differentiation between wild and cultured sae bass due to differences in proportion of n-6 PUFA. Results from our study indicate that there is no difference in nutritional quality (content of n-3 LC PUFA) between cultured and wild sea bass. Objavljeno v Faculty of Agriculture; New technologies in contemporary animal production; 2013; Str. 320-322; Avtorji / Authors: Levart Alenka, Salobir Janez, Pohar Jurij Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 2899848 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zaznavanje in primerjava kvaliete prostoživečih in vzrejnih potočnih postrvi (Salmo trutta) pri porabnikih ANG Detection and comparison of the sensory quality of wild and farmed brown trout (Salmo trutta) by consumers Opis SLO V dvojnem slepem testu smo 34 porabnikov zaprosili, da povedo, ali so zaznali razlike glede izgleda, arome, sočnosti, okusa v ustih in splošnega vtisa med prostoživečimi potočnimi postrvmi in v ribogojnici vzrejenimi potočnimi postrvmi. Tiste, ki so razlike zaznali, smo zaprosili, naj povedo kateri od obeh vzorcev je bil glede na omenjene lastnosti po njihovem mnenju boljši. Rezultati so pokazali, da je za vsako od lastnosti najmanj 75 % porabnikov menilo, da so zaznali razliko med obema vzorcema. Glede izgleda in arome so dali prednost prostoživečim postrvim, glede sočnosti in okusa vzrejenim postrvim, glede splošnega vtisa pa je 15 porabnikov dalo prednost prostoživečim in 16 vzrejenim ribam. Pomen in pomembnost rezultatov, ki jih dobimo s tovrstnimi testi pri porabnikih smo vrednotili v kontekstu pozicioniranja rib in izdelkov, ki izvirajo iz akvakulture ali ribištva. ANG To compare the sensorial quality of wild and farmed brown trout 34 consumer were asked to decide which of the two samples presented to them in double blind test was preferred regarding appearance, aroma, juiciness, mouth feeling and general impression if difference in mentioned traits between both samples was detected. Results showed that for all traits at least 75% of consumers stated that they noticed difference. For appearance and aroma wild trout was preferred, for juiciness and mouth feeling farmed trout was favored. General impression of wild brown trout was favored by 15 consumers, while 16 consumers regarding this trait preferred farmed brown trout. Meaning and importance of results from consumers' panel test for positioning of products from fish farming and fisherz is discussed. Objavljeno v Biotehniška fakulteta; Acta agriculturae Slovenica; 2011; Letn. 98, št. 1; str. 45-50; Avtorji / Authors: Pohar Jurij Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 4199032 Vir: COBISS.SI Naslov SLO / ANG Sensory and physico-chemical traits in wild and cultured European sea bass (Dicentrarchus labrax) Opis SLO / ANG / Objavljeno v Canadian Meat Science Association;INITIA; Proceedings of the 58th International Congress of Meat Science and Technology, August 12-17, 2012, Montreal, Quebec, Canada; 2012; str. [1-4, PRODUCTP-71]; Avtorji / Authors: Žlender Božidar, Demšar Lea, Skvarča Marlena, Polak Tomaž, Lušnic Polak Mateja, Renko Jure, Pohar Jurij Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 274201600 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Selenove spojine v sladkovodnih in morskih bioloških vzorcih ANG Selenocompounds in freshwater and marine biological samples Opis SLO V disertaciji smo se sprva posvetili optimizaciji in primerjavi določenih analitskih parametrov in korakov pri analizi in identifikaciji selenovih spojin v morskih in sladkovodnih bioloških vzorcih. Testirali smo različne postopke za ekstrakcijo Se spojin, kjer smo spreminjali parametre, kot sta temperatura (T) in čas inkubacije, ter sam medij za ekstrakcijo (voda, pufer in encim). Uporaba encima proteaza XIV, se je izkazala za najbolj uspešno, kjer je bil odstotek topnega Se med 60 % in 80 %. Pri uporabi encima, ki nespecifično hidrolizira beljakovine, smo spreminjali T in čas inkubacije, ki sta imela minimalni vpliv na odstotek topnega Se, medtem ko je delež identificiranih Se spojin ostal enak. Za nadaljnje eksperimentalno delo je bil izbran postopek ekstrakcije z uporabo encima pri T 37 °C in 24 h inkubacije. V študijo selena in selenovih spojin smo vključili številne morske ribe, med njimi tudi brancina, ki predstavlja najbolj pogosto konzumirano vrsto, dostopno na slovenskem tržišču, poleg orade. Med sladkovodne predstavnike smo vključili postrvi s številnih slovenskih ribogojnic in tujega tržišča. Primerjava morskih in sladkovodnih rib je pokazala, da je vsebnost Se v večini primerov višja v sladkovodnih ribah, medtem ko je delež identificiranih spojin pri posamezni vrsti rib približno enak, med 80 in 100 % v mišicah, v jetrih je delež identificiranih spojin nižji, približno 20 %. Več Se v primerjavi z gojenimi vrstami rib vsebujejo prostoživeče ribe ne glede na vrsto bivalnega okolja. Da bi pridobili čim bolj širok vpogled v kroženje in akumulacijo selena in selenovih spojin v morskem ekosistemu, smo v analize vključili vzorce delfinov, ki so kot sesalci na vrhu morske prehranjevalne verige. Pričakovano so imeli delfini najvišje vsebnosti Se med izbranimi in analiziranimi vzorci, a najnižji delež identificiranih organskih Se spojin, kar nakazuje tudi na nizko biološko dostopnost Se v teh živalih. V mišicah je delež identificiranih spojin variiral med 5 in 20 %, v jetrih je bil povsod nižji od 5 %, kar nakazuje na skladiščno vlogo tega organa. V študijo so bile vključene školjke vrste Mytilus galloprovincialis, ki so eden najbolj pogosto uporabljenih organizmov v biomonitoringu. V teh vzorcih smo se osredotočili predvsem na spremljanje razlik v vsebnosti selena in njegovih spojin v surovih in kuhanih školjkah ter na sezonsko variabilnost. Najbolj opazna razlika pri kuhanih in surovih školjkah je bila primerjava vsebnosti Se spojin, kjer je bil odstotek identificiranih spojin (SeCys2, SeMet in neznana spojina) glede na topni Se v kuhanih školjkah približno 40 %, v surovih pa le 20 %. Poleg esencialnosti Se ima le-ta znano antagonistično vlogo z živim srebrom (Hg), zato smo v tej disertaciji spremljali vsebnosti živega srebra (Hg) in monometil živega srebra (MeHg) v ribah in mehkužcih na slovenskem tržišču ter porazdelitev Se in Hg v mišičnini in jetrih rib iz Argentine ter v jetrih morskih golobov iz Jadrana. Analize živega srebra so pokazale, da se v večini primerov ves Hg nahaja v obliki MeHg. V morskih golobih, kjer smo spremljali povezavo med Se in Hg v netopnem delu po encimski ekstrakciji, smo ugotovili, da je molarno razmerje med Se in Hg v vzorcih z višjimi vsebnostmi Hg 1, medtem ko tega razmerja v vzorcih z nižjimi vsebnosti Hg nismo uspeli potrditi. Poleg Hg smo spremljali še nekatere druge elemente (Fe, Cu, Zn, Cr, Mn, Ni, As, Cd in Pb) v številnih morskih in sladkovodnih vzorcih. V večini analiziranih vzorcev rib, mehkužcev in školjk, vzorčenih na slovenski obali, prekoračitev dovoljenih tedenskih vnosov s hrano za posamezne elemente ni bilo, izkazalo se je tudi, da so vsebnosti elementov školjk v zadnjem desetletju na tem področju ostale v istem koncentracijskem območju. ANG In this doctoral dissertation, some analytical parameters and steps were examined including the testing of different extraction procedures for Se compounds in marine and aquatic biological samples, which is one of the most critical steps in Se analysis. Water, buffer and enzymatic extraction were tested under conditions where temperatures and incubation times varied. The enzyme protease XIV proved to be the best extraction medium for Se, since the amount of extractable Se varied from 60 % to 80 %. Several marine fish species, including the most commonly consumed sea bass and freshwater fish species such as trout, were examined for Se content, its distribution and speciation. It was shown that marine fish species have a higher concentrations of Se compared to freshwater fish, but the percentage of identified organic Se species was more or less in the same range; 80 % to 100 % in muscle tissue, while in liver tissue only about 20 % of soluble Se could be identified. Also, wild fish have higher levels of Se compared to those from fish farms. The mussels Mytilus galloprovincialis is one of the most commonly used biomonitoring organisms. Se species were identified in raw and cooked samples in order to evaluate the possible loss of selenium during the cooking process. Comparing the percentage of Se species identified (SeCys2, SeMet and one unidentified compound) in raw and cooked samples showed that the amount of identified Se in cooked mussels is higher (around 40 %) compared to the amount in the raw tissues (around 20 %) regarding the amount of the extracted Se. Selenium has a very well-known antagonistic role towards mercury (Hg), which has been proven in all forms of animal life, especially in liver tissue and several fish species. Se and Hg distribution in fish muscle from the Slovenian market, muscle and liver samples from Argentina and bull ray liver tissue samples from Adriatic coast were studied. It was shown that in most of the samples analysed Hg was all present as MeHg; moreover after enzymatic extraction in the insoluble bull ray liver fraction the molar ratio between Se and Hg was 1, where Hg and Se levels were high, while in samples with lower Hg levels this ratio was not proven. Some other elements (Fe, Cu, Zn, Cr, Mn, Ni, As, Cd and Pb) were monitored in a study that included several fish, molluscs and the mussels Mytilus galloprovincialis, which gave a better overview of the element levels in mussels on the North Adriatic coast during the last decade. The elemental composition of mussel samples showed that none of the elements monitored exceeds the provisional tolerable weekly intake. Further comparison of elemental concentrations over the last ten years showed the same range in Mytilus galloprovincialis mussels from the North Adriatic Coast. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [U. Kristan]; 2014; XII, 138 str ; Avtorji / Authors: Kristan Urška Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 2. COBISS ID 2923656 Vir: COBISS.SI Naslov SLO / ANG Consumer gastronomic evaluation of wild and farmed brown trout (Salmo trutta) Opis SLO / ANG / Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Wageningen Academic Publishers; Book of Abstracts of the 62nd Annual Meeting of the European Federation of Animal Science, Stavanger, Norway, 29th August - 2nd September 2011; 2011; Str. 369; Avtorji / Authors: Pohar Jurij Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 3229064 Vir: COBISS.SI Naslov SLO (Ne)uspešnost splošnih-generičnih komunikacij ANG / Opis SLO / ANG / Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Biotehniški center Naklo; Znanje in izkušnje za nove podjetniške priložnosti; 2013; Str. 462-469; Avtorji / Authors: Breznik Bety, Pohar Jurij Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 26285607 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vsebnost kemijskih elementov v izbranih ribah na slovenskem trgu ANG / Opis SLO / ANG / Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Biotehniški izobraževalni center, Višja strokovna šola = Biotehnical Educational Centre, Vocational College; Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu; 2012; str. 111-119; Avtorji / Authors: Kristan Urška, Miklavčič Ana, Horvat Milena, Pohar Jurij, Stibilj Vekoslava Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 KRISTAN, Urška, STIBILJ, Vekoslava. Determination of selenium species and some other elements in wild and fish farm trout and seabass. V: 23rd Annual Meeting of the Society of Environmental Toxicology and Chemistry, Glasgow, 12-16 May 2013. Proceedings. Glasgow: SETAC Europe, 2013. [COBISS.SI-ID 26908711] KRISTAN, Urška, MIKLAVČIČ, Ana, HORVAT, Milena, POHAR, Jurij, STIBILJ, Vekoslava. Vsebnost kemijskih elementov v izbranih ribah na slovenskem trgu. V: KRŽIN STEPIŠNIK, Jasna (ur.), et al. Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu ,2012, Ljubljana, Slovenija , str. 111-119. [COBISS.SI-ID 26285607] KRISTAN, Urška, STIBILJ, Vekoslava. Selenium and its distribution in edible mussel Mytilus galloprovincialis collected from different locations. 4th , MPŠ, 2012, Ljubljana, Slovenija. PETELIN, Dejan (ur.), TAVČAR, Aleš (ur.), KALUŽA, Boštjan (ur.). Proceedings. Ljubljana: str. 45-49. [COBISS.SI-ID 25821991] MIKLAVČIČ, Ana, KRISTAN, Urška, STIBILJ, Vekoslava, POHAR, Jurij, MARIUZ, Marika, SPIRIĆ, Zdravko, BARBONE, Fabio, HORVAT, Milena. Mercury levels in fish available on the European markets. Edinburgh, Scotland. ICMGP 2013. [S. l.: s. n.], 2013. [COBISS.SI-ID 26939943] KRISTAN, Urška, MIKLAVČIČ, Ana, FAJON, Vesna, POHAR, Jurij, STIBILJ, Vekoslava, HORVAT, Milena. Vsebnost kovin v ribah in mehWi na slovenskem trgu. V: KRAVANJA, Zdravko (ur.), BRODNJAK-VONČINA, Darinka (ur.), BOGATAJ, Miloš (ur.). SKD 2013, Maribor: FKKT, 2013, str. 119. [COBISS.SI-ID 27574567] BENKO, Marina. Percepcija kakovosti prostoživečih in vzrejenih brancinov : diplomsko delo : univerzitetni študij.2012, http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/zootehnika.htm. [COBISS.SI-ID 3135880] RENKO, Jure. Primerjava senzoričnih in fizikalno-kemijskih lastnosti gojenih in prostoživečih brancinov (Dicentrarchus labrax) : diplomsko delo, univerzitetni študij 2012. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_renko_jure.pdf. [COBISS.SI-ID 4041592 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Projekt je za razvoj znanosti pomemben predvsem v tem smislu, da so v projektu kombinirano uporabljene metode naravoslovnih in družboslovnih ved, kar je omogočilo celovito obravnavo problematike in kompleksno iskanje rešitev. Analizne metode, uporabljene za določanje vsebnosti posameznih koristnih in škodljivih sestavin v ribah, so bile takšne, da je mogoče dobljene rezultate primerjati z rezultati, ki so jih drugi avtorji našli pri drugih populacijah istih vrst rib. Prav tako je uporaba raziskovalnih metod, kot sta conjoint metoda in metoda fokusnih skupin, s katerimi smo pri potrošnikih raziskovali percepcijo različnih vrst in kategorij rib, omogočila da smo rezultate dobljene na populaciji potrošnikov v Sloveniji, primerjali z rezultati podobnih raziskav v tujini. Na ta način so bili postavljeni standardi raziskovalnih metod, ki zagotavljajo, da bo mogoče problematiko v prihodnje proučevati konsistentno in kompleksno. ANG_ From scientific point of view the particular importance of project can be found in the fact that the combination of research methods from natural and social sciences were used what made possible that problems were observed holistically and solutions found were complex. The analytical methods used for determination of harmful and health beneficial substances in fish were comparable to the methods which other authors had used when analyzing other population of fish. At the same time the employment of research methods such as conjoint and focus group interview used to determine perception of different species and categories of fish by Slovene consumers made possible to compare our results with results in other countries. The research standards were therefore set which enable researchers that in future the named problems will be approached consistently and complexly. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultati tega projekta so pokazali, da so različni deležniki imeli precej pomanjkljive ali celo napačne predstave tako o pomenu rib pri zagotavljanju nekaterih koristih snovi za uravnoteženo prehrano, kakor tudi glede vsebnosti zdravju nevarnih snovi, ki naj bi jih vsebovale ribe. Iz rezultatov raziskave je mogoče zaključiti, da so bile napačne tudi predstave o pomenu domačih rib za oskrbo slovenskega trga, zlasti s stališča količin, pa tudi glede tega kakšna je percepirana kakovosti posameznih vrst rib pri potrošnikih, predvsem glede na njihov izvor. Določitev objektivne kakovosti posameznih rib, merjene s prisotnostjo oziroma odsotnostjo za zdravje koristnih oziroma škodljivih snovi, kar je eden od rezultatov naše raziskave, bo omogočila potrošnikom informirano nakupno odločitev in jim s tem zagotovila večjo prehransko varnost. Drug rezultat, to je določitev faktorjev, ki pri potrošnikih vplivajo na percipirano kakovost rib, pa bo omogočil ribičem in ribogojcem, da bodo oblikovali takšen trženjski splet in izbrali takšen poslovni model, ki jim bo zagotavljal večjo konkurenčnost. ANG Results of the project indicate that different stakeholders had poor and/or wrong conception regarding the importance of fish for providing healthy diet or regarding the amount of substances which are harmful for someone's health. At the same time results also indicate that impression about importance of fish caught or farmed in Slovenia for supplying the market was also wrong both from the point of quantity and quality of fish. One of the results of our research, namely the determination of objective quality of different fishes, measured by amount of different substances which are either beneficial or harmful for health, will enable consumers to make an informed buying decision. By this their food safety will be improved. The second result of our research which is determination of factors influencing the perceived quality of fish will help fishermen and fish farmers to develop marketing mix and to select business model by which their competitiveness will be improved. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 / Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:13 12.Izjemni dosežek v letu 201414 12.1. Izjemni znanstveni dosežek 12.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Institut "Jožef Stefan" Vekoslava Stibilj ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |i1.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2015/15 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/ Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2015 v1.00 84-5C-2E-4E-58-AA-4E-1B-EB-85-E0-27-20-EC-AF-45-59-12-55-6C IJS Delovno poročilo IJS-DP-11789 ZAKLJUČNO POROČILO o projektu V4-1120 Kakovost rib na slovenskem trgu in analiza možnosti prilagajanja ponudbe rib povpraševanju z namenom zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva in zviševanja konkurenčnosti ribiškega sektorja (Zdrava riba - zdrav kot riba, konkurenčen ribič - zadovoljen potrošnik) I Lj ublj ana, j anuar 2015 Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana,Slovenija Naročnik ARRS Izvaj alec Institut "Jožef Stefan" Odsek za znanosti o okolju Jamova cesta 39 1000 Ljubljana Vodja projekta Izr. prof. dr. Vekoslava Stibilj Naslov projekta Kakovost rib na slovenskem trgu in analiza možnosti prilagajanja ponudbe rib povpraševanju z namenom zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva in zviševanja konkurenčnosti ribiškega sektorja Ključne beside: Ribištvo, akvakultura, kakovost, prehranska varnost, ponudba, potrošnja Pogodba ARRS 1000-11-282020 Sodelavci: Izr. prof. dr. Vekoslava Stibilj - vodja projekta Prof. dr. Jure Pohar Dr. Alenka Levart Izr. prof. Dr. Ester Heath Dr. Urška Kristan Dr. Tea Zuliani Dr. Tina Kosjek Dr. Klement Podnart Dr. Urša Golob Dr. Ana Miklavčič Višnjevec Prof. dr. Milena Horvat Silva Perko Anica Mušič Vesna Fajon Izr. prof. dr. Vekoslava Stibilj Nosilec projekta: Vsebina Povzetek...................................................................................................................................4 I: Maščobno kislinska sestava, izbrani elementi, organokositrove spojine in bifenili v izbranih gojenih in prostoživečih ribah ter mehkužcih............................................................7 1. Povzetek........................................................................................................................7 2. OPIS PROBLEMA IN CILJEV....................................................................................9 3. KRATEK POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV IZ LITERATURE.................11 4. UPORABLJENE METODE DELA............................................................................15 4.1.Kemijska sestava in maščobno kislinska sestava.....................................................15 4.1.2 Določitev maščobnokislinske sestave vzorcev.....................................................17 4.1.3. Določitev esencialnih in toksičnih elementov......................................................17 5. REZULTATI IN RAZPRAVA.........................................................................................24 5.1. Maščobno kislinska sestava........................................................................................24 5.2.Esencialni (Zn, Cu, Fe, Se ) in toksični elementi (As, Hg, Cd, Pb).............................30 5.3.Organokositrove spojine..............................................................................................35 5.4. Vsebnost PCB in PCDD/F..........................................................................................37 6. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA NAROČNIKU............................................................42 II. Analiza ponudbe in povpraševanja...................................................................................47 1. Povzetek.........................................................................................................................47 2. Opis problema in ciljev..................................................................................................48 2.1. Ponudba...................................................................................................................49 2.2. Povpraševanje..........................................................................................................60 3. Razprava, zaključki........................................................................................................71 4.Vir i..................................................................................................................................72 Priloge....................................................................................................................................73 Priloga1: Vsebnost vode, beljakovin, maščob in maščobnih kislin v analiziranih vzorcih rib in lignjev v formatu prehranskih tabel..........................................................................73 Priloga 2: Rezultati analiz izbranih kompozitnih vzorcev rib na dioksine in furane (ALS Group, Paradubice, Češka).................................................................................................85 Povzetek Povprečna letna poraba rib na prebivalca je bila v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in znaša 7 kg. Podatkov o dejanski porabi rib in njeni porazdeljenosti po različnih regijah v Sloveniji, starostnih in ekonomskih kategorijah, pa tudi o preferencah in zaznavah ter morebitnih ovirah potrošnikov pri rabi rib v prehrambne namene, je zelo malo. Prav tako nimamo sistematično zbranih in analiziranih podatkov o prehranski kvaliteti rib in vsebnosti snovi, ki so koristne ali škodljive za zdravje. Kakovost in varnost, oziroma z njo povezano zdravstveno tveganje pri uživanju rib, sta pomembni, ne pa tudi edini spremenljivki, ki odločata o uporabi rib za prehrano. Pomembni dejavniki so tudi fizikalne in senzorične lastnosti, cena, razpoložljivost, priročnost, kot tudi osebno zanimanje za zdravje in zdravo prehrano. Cilji raziskovalne naloge so bili: i) Določiti vsebnost težkih kovin, organokositrovih spojin in polikloriranih bifenilov ter določiti kemijsko sestavo ribjega mesa, s posebnim poudarkom na vsebnosti maščobnih kislin za ribe, ki so v Sloveniji najpomembnejše s stališča proizvodnje ali porabe. S primerjavo dobljenih parametrov pri posameznih ribah s priporočenimi standardi ugotoviti katere ribe so s stališča tveganja za zdravje in ugodnega vpliva na zdravje, bolj oziroma manj priporočljive za uživanje. ii) Na strani ponudbe s pomočjo kvantitativnih raziskovalnih metod pridobiti podrobne podatke o vrsti, količini, časovni razporeditvi in načinu ulova, proizvodnje in plasmaja rib. S kvalitativnimi metodami pa pridobiti podatke o težavah s katerimi se srečujejo proizvajalci pri ulovu, proizvodnji in plasmaju, njihovim mnenjem o vzrokih za te težave in pogledi na možnosti odpravljanja težav. iii) Na strani povpraševanja pa s kvantitativnimi metodami zbrati podatke o porabi rib v posameznih demografskih in geografskih segmentih glede na mesto, količino, vrsto in pogostost nakupa. S kvalitativnimi metodami dobiti vpogled o predstavah, ki jih imajo potrošniki glede različnih parametrov (izvora, svežine, kontrole kakovosti, varnosti) ter analizirati, kako te predstave vplivajo na percepcijo in na nakupno obnašanje. Na osnovi sintetiziranih rezultatov izdelati priporočila za izdelavo strategij, s katerimi lahko različne vladne in nevladne organizacije izboljšajo informiranost prebivalstva v zvezi koristnostjo in škodljivostjo uživanja rib in na ta način dvignili prehransko varnost prebivalstva. Na podlagi poznavanja možnosti in kapacitet slovenskih proizvajalcev ter na podlagi celotnega stanja na trgu identificirati slabosti in prednosti ter priložnosti in nevarnosti za vsako skupino proizvajalcev. Izdelati priporočila, kako v večji meri izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim ter priporočila, na kakšen način odpraviti slabosti in še povečati prednosti posameznih domačih proizvajalcev, predvsem v primerjavi s tujo konkurenco. V raziskavi smo realizirali postavljene cilje. a)maščobno kislinska sestava: da se izbrane ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v Sloveniji, v kemijski in maščobnokislinski sestavi ne razlikujejo od istovrstnih rib, ki so bile vzrejene ali ulovljene zunaj Slovenije; da se posamezne vrste rib razlikujejo v vsebnosti maščob, variabilnost vsebnosti maščob je višja v prostoživečih v primerjavi z istovrstnimi gojenimi ribami; da v prehranski vrednosti maščob (vsebnosti EPK in DHK) med analiziranimi sladkovodnimi in morskimi ribami ni pomembnih razlik, saj imajo ribe s primerljivo vsebnostjo maščob tudi primerljivo vsebnost EPK in DHK; da so lignji dober vir, sicer nekoliko slabše prebavljivih, vendar kakovostnih beljakovih, po vsebnosti EPK in DHK so primerljivi z nekaterimi vrstami rib; da bi lahko z zauživanjem priporočenih količin večine rib, ki smo jih preiskovali (z izjemo pange) pokrili minimalne potrebe (250 mg/dan) po dolgoverižnih n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislinah; da se morske ribe, ki so bile vzrejene, se od morskih rib iste vrste, ki so bile ulovljene, nekoliko razlikujejo v maščobnokislinski sestavi. Te razlike ne vplivajo na njihovo prehransko vrednost, lahko pa bi bile uporabljene kot podatek za preprečevanje zavajanja potrošnikov glede izvora rib; da se od ostalih vrst rib in lignjev po vsebnosti beljakovin, maščob ter EPK in DHK najbolj razlikuje panga, ki sodi med živila z nizko vsebnostjo energije in maščob in je primerna za prehrano ljudi, ki zmanjšujejo vnos energije, vendar ni vir EPK in DHK. b) vsebnost esencialnih in toksičnih elementov Ribe in mehkužci na slovenskem tržišču ne vsebujejo povečanih koncentracij izbranih toksičnih elementov, le vsebnost v prostoživečih brancinih je presegla zakonsko dovoljeno mejo za ribe plenilke; (1081 ± 780) ng Hg/g Hkrati pa je uživanje rib priporočljivo, saj na ta način v naše telo vnesemo količine esencialno pomembnih elementov za človeka (selen, cink, baker) c) vsebnost organokositrovih spojin Morska prehrana predstavlja glavni izvor humane izpostavljenosti OKS. Ribe so pomemben del uravnotežene prehrane. Pri njihovem uživanju moramo upoštevati vrsto ribe oziroma morske hrane, pogostost uživanja in velikost posameznega obroka. Tako lahko dobrodejne učinke uživanja rib postavimo pred škodljive učinke OKS in drugih onesnaževal. V študijo o prisotnosti OKS v ribah, ki so naprodaj v Sloveniji je bilo analiziranih 7 kompozitnih vzorcev gojenih sladkovodnih rib (postrvi) iz ribogojnic iz Slovenije, Italije Turčije in Bosne, 12 vzorcev morskih rib (inčun, sardela, orada - divja in gojena, mol, brancin - divji in gojen, panga in losos) ter v 3 vzorcih lignjev. V sladkovodnih ribah ni bilo prisotnih OKS (koncentracije so bile pod mejo zaznave), medtem ko smo pri 36 % vzorcev morskih organizmov določili povišane vrednosti TBT in pri 13,6 % vzorcev povišane vrednosti DBT. Določene koncentracije OKS, predvsem TBT, so bile nižje kot tiste določene v morskih organizmih v drugih študijah opravljenih v EU med leti 2003 in 2006, kar kaže na to, da je okolje od koder prihajajo ribe na slovensko tržišče manj obremenjeno z OKS. d) poliklorirani bifenili, dioksinom podobni poliklorirani bifenili ter dioksini in furani Na osnovi dobljenih rezultatov za PCB in PCDD/F ocenjujemo, da analizirani vzorci glede na vsebnost PCB in PCDD/F ne presegajo dovoljenih mej vnosa in so varni za prehrano. e) ponudba Iz vseh rezultatov je mogoče sklepati, da se količina rib, ki jih bomo ulovili v Sloveniji v prihodnjih letih, ne bo močno povečala. Če je mogoče še pred nekaj leti veljalo, da so nekatera področja v Sloveniji, kar se rib tiče, slabo oskrbljena, hkrati pa po drugi strani slovenski ribiči niso mogli prodati svojih rib, to danes zagotovo ne drži več. Dejstvo je, da je danes mogoče praktično v vsakem kraju kupiti določene vrste rib, predvsem tiste, po katerih potrošniki največ povprašujejo. Po drugi strani je moč ugotoviti, da so količine rib, ki jih ulovijo slovenski ribiči tako majhne, da nikogar od resnejših distributerjev ne zanimajo oziroma so tako majhne, da se zaradi tega ali se ribe plasirajo na trg v Slovenijo ali zunaj Slovenije, preskrba z ribami v Sloveniji ne bo spremenila. Večina ribičev za plasman rib uporablja trenutno najbolj »udobno« pot prodaje, to je prodaja preko borze. Pojavlja pa se vprašanje ali je ta način dolgoročno vzdržen. Podatki o poslovanju ribičev ne kažejo spodbudne slike. Pojavlja se vprašanje ali bi bilo mogoče poiskati poslovni model, ki bi ribičem ob enakem ulovu zagotovil večji prihodek. f) povpraševanje Podatki iz conjoint raziskave kažejo, da obstaja določen del potrošnikov, ki bi bili pripravljeni plačati precej višjo ceno za »domače« ribe. Raziskave, ki smo jih opravili na strani povpraševanja, so na eni strani pokazale, da so tiste vrste, ki jih slovenski ribiči ulovijo največ, med potrošniki nepoznane. Prav tako pa so pokazale, da so potrošniki sprejemljivi za nove vrste rib in nove načine njihove priprave. Predvsem pa želijo, da lahko kupijo ulovljene ribe, ki so sveže. Zaželene so ribe, za katere vedo, od kje izvirajo in kdaj so bile ulovljene. Potrošnikom veliko pomeni zaupanje in »udobnost« nakupa. To vse pomeni, da bi bilo smiselno iskati primerni poslovni model oziroma oblikovati takšen marketinški splet za ribe, ki jih ulovijo slovenski ribiči, ki bi se razlikoval od obstoječih. Seveda je vprašanje, ali bi s povečanimi trženjskimi napori dosegli tako velik učinek na prihodkovni strani, da bi bil ta večji od nastalih stroškov. g) konkurenčnost Pri gojenih ribah se pojavlja vprašanje konkurenčnosti. Že zdaj v Slovenijo uvozimo veliko tistih rib, ki jih v Sloveniji sami vzrejamo; brancinov več ko 300 ton, postrvi in lososov, ki so pravzaprav substitut za postrvi, pa več kot 400 ton. Problematika se kaže v tem, da so zaradi obsega proizvodnje proizvodne cene rib, vzrejenih zunaj Slovenije, nižje, kot proizvodne cene rib, vzrejenih v Sloveniji. Zato bi bilo potrebno podobno, kot to velja za ulovljene ribe, razmišljati o spreminjanju pozicije domačih postrvi in brancinov v primerjavi z uvoženimi. Kar se brancinov tiče, je v preteklih letih uspelo zgraditi blagovno znamko, ki je visoko pozicionirana, pri postrveh pa so proizvajalci zadovoljni, če ribe prodajo direktno na ribogojnici po cenah, kakršne veljajo v ribarnicah in prodajnih mestih trgovskih verig. Tudi tukaj bi bilo vredno razmisliti o uporabi osnovnih trženjskih znanj, povezanih s segmentacijo in pozicioniranjem. Čisto konkretni podatki, ki jih predstavljamo v conjoint raziskavi kažejo, da bi se bilo mogoče nasloniti na etnocentrizem. Takšnim razmišljanje v prid govorijo tudi podatki kvalitativnih raziskav, ki smo jih opravili pri potrošnikih. Vredno je tudi razmisliti, kako izkoristiti določila Uredbe (EU) št. 1379/2013 o označevanju rib. Na prvi pogled sicer zgleda, da so z novim načinom označevanja proizvajalcem in prodajalcem naložili še eno birokratsko breme, vendar pa je mogoče določila te uredbe spretno uporabiti za diferenciacijo izdelkov, ki se zdaj največkrat prodajajo kot »commodity«. Zlasti določila oziroma informacije o okolju, informacije etične in socialne narave ter informacije o hranilni vrednosti, lahko veliko prispevajo k drugačni poziciji »domačih« rib. Podatke o okolju bi bilo mogoče povezati z rezultati naših raziskav o kemijskih analizah rib. Rezultati naše raziskave o vplivu etnocentrizma na nakupno obnašanje podpirajo idejo, da je izdelke smiselno označevati z informacijami etične in socialne narave. V Sloveniji ni mogoče, da bi imel vsak Slovenec svojega ribiča in/ali ribogojca, možno pa je obratno, da ima vsak ribič in ribogojec svoje(ga) porabnike(a), ki kupuje(jo) njegove ribe (tudi po nekoliko višji ceni), ne samo zato, ker zaupajo v svežino in kakovost, pač pa tudi zato, ker si želi(jo), da bi tudi ta skupina lahko s svojim (poštenim) delom zaslužila primeren dohodek. Preglednice in slike so označene po področjih. Literatura je navedena po področjih. I: Maščobno kislinska sestava, izbrani elementi, organokositrove spojine in bifenili v izbranih gojenih in prostoživečih ribah ter mehkužcih 1. Povzetek Uživanje rib sodi med pomembne dejavnike zdravih prehranskih navad. V Sloveniji imamo malo podatkov o prehranski vrednosti rib, ki se najpogosteje pojavljajo oziroma zauživajo. Zato smo v raziskavi zbrali in analizirali ribe, ki se najpogosteje pojavljajo na slovenskem trgu. V raziskavo smo vključili 121 vzorcev rib, ki so bile vzrejene v ribogojnicah v sladki vodi in morju ter vzorce rib, ki so bile ulovljene kot del prostoživečih populacij v morju. Pri obeh skupinah smo analizirali ribe, ki so bile ulovljene ali vzrejene v Sloveniji in ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v drugih državah. Ugotovili smo, da se ribe, ki so bile vzrejene ali ulovljene v Sloveniji, v sestavi ne razlikujejo od istovrstnih rib, ki so bile vzrejene ali ulovljene zunaj Slovenije. Ugotovili smo tudi, da v prehranski vrednosti maščob, ocenjeni z vsebnostjo eikozapentaenojske (EPK) in dokozaheksaenojske (DHK) kisline, med sladkovodnimi in morskimi ribami s primerljivo vsebnostjo maščob ni pomembnih razlik. Od ostalih vrst rib in lignjev se po vsebnosti beljakovin, maščob ter EPK in DHK najbolj razlikuje panga, ki ima nizko vsebnost energije in maščob in je bolj primerna za prehrano ljudi, ki zmanjšujejo vnos energije, vendar ni dober vir EPK in DHK. Morske ribe, ki so bile vzrejene, se od morskih rib iste vrste, ki so bile ulovljene, razlikujejo v maščobnokislinski sestavi. Te razlike sicer ne vplivajo na njihovo prehransko vrednost, lahko pa bi bile uporabljene kot podatek za preprečevanje zavajanja potrošnikov glede izvora rib. Koncentracije Hg so bile povišane le v prostoživečih brancinih (1081 ng/g sveže mase), medtem ko so bile v ostalih ribah koncentracije nižje, kar je v povprečju približno 3 krat nižje od zakonsko predpisane vrednosti, ki znaša 1000 ng/g za plenilske ribe. Delež MeHg+ je znašal med 54 in 100 %. Vsebnost toksičnih kovin As (arzen), Cd (kadmij) in Pb (svinec) je v območju, ki ga navaja literatura, vsebnost Cd in Pb pa je pod mejo detekcije uporabljene metode (< 3ng/g in 23 ng/g sveže mase). Morske ribe vsebujejo višje koncentracije esencialnih elementov kot sladkovodne. Vsebnost esencialnih elementov Fe (železo), Zn (cink) in Cu (baker) se med prostoživečimi in gojenimi brancini bistveno ne razlikuje. Vsebnost Se je višja v prostoživečih brancinih in oradi. Ribe, školjke in mehkužci predstavljajo glavni vir humane izpostavljenosti organokositrovim spojinam (OKS). Trenutno je na voljo zelo malo podatkov o vsebnosti OKS v sladkovodnih in morskih organizmih primernih za uživanje, ki so naprodaj na slovenskem tržišču. V poročilu so predstavljeni rezultati o vsebnosti OKS, predvsem tributilkositra (TBT), ki je bil prisoten v 36 % vzorcev morskih organizmov. V 13,6 % vzorcev so bile povišane tudi vrednosti dibutilkositra (DBT). Določene koncentracije OKS v ribah so nizke, ki tudi zaradi majhne porabe rib na prebivalca, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Določili smo tudi indikatorske poliklorirane bifenile, dioksinom podobne poliklorirane bifenile ter dioksine in furane v zgoraj omenjenih vzorcih. Na osnovi rezultatov ocenjujemo, da so vsebnosti določenih spojin prisotne v izbranih vzorcih pod trenutno veljavnimi tolerančnimi vrednostmi (FDA, WHO in EU). Abstract Fish are an important part of a balanced diet. V Slovenia there is little data on nutritional quality of commonly available and commonly consumed fish. Therefore, 121 samples of different species of fish, available on Slovenian market, were collected and analysed for proximate composition and content of fatty acids. Fish originated from freshwater and marine fish farms, or were caught in their wild environment. Both freshwater and marine fish were either of Slovenian origin (wild and farmed) or fish were farmed or caught in other countries (abroad). Proximate composition and content of fatty acids of fish, farmed or caught in Slovenia, did not differ from the proximate composition and content of fatty acids of the matching fish species of foreign origin. There were no significant differences in nutritional quality (EPA and DHA content) between analysed freshwater and marine fish species with comparable fat content. The content of protein, fat, and EPA and DHA in panga differed the most from composition of other species of analysed fish and squid. Panga has a low content of energy and fat and is more suitable for consumption in humans which reduce their energy intake and it is not a good source of EPA and DHA. There were differences in content of fatty acids between equivalent farmed and wild marine fish species. Differences in content of fatty acids between farmed and wild fish did not affect their nutritional quality, but could be used as a marker of production method in cases where producers or retailers are misleading consumers regarding the origin of fish. Concentrations of Hg were elevated only in the European seabass from wild fisheries (1081 ng/g fresh weight), while in the other fish species concentrations were on average approximately 3 times lower than the maximum allowed level (1000 ng/g) for predatory fish. The MeHg in fish comprised over 54% and amounted to 100%. The levels of the toxic elements As, Cd and Pb are comparable with the literature, the concentrations of Cd and Pb are below the limit of detection of the method used (< 3ng/g and <23 ng/g dry weight). The content of the essential elements Fe, Zn and Cu is not significantly different between the farmed and wild seabass, while the elements contents are higher in the sea than freshwater fish. Se content is higher in wild fish than in farm fish. Fish, shellfish and molluscs are the main source of human exposure to organotin compounds (OTCs). There are currently very little data on the occurrence of OTCs in both freshwater and marine organisms suitable for consumption, which are sold on the Slovenian market. In the present study the levels of OTCs were determined in marine fish (anchovies, sardines, whiting, bream, sea bass, salmon and panga), squids and one species of freshwater fish (trout) from various farms from Slovenia, Turkey, Bosnia and Italy. In the report the results on the content of OTCs shows that tributyltin (TBT) was present in 36% of samples of marine organisms. In 13.6% of the samples also elevated values for dibutyltin (DBT) were determined. Generally, the concentrations of OTCs in the analysed samples are low. Taking into consideration also the low daily consumption of fish per capita OTCs present in the analysed fish samples do not represent a risk to human health. The indicator polychlorinated biphenyl, dioxin like polychlorinated biphenyl as well as dioxins and furans in farm and wild fish samples obtained from Slovene fish market were determined. Our results reveal that the studied compounds in selected samples were below tolerance limits set by FDA, WHO and EU. 2. OPIS PROBLEMA IN CILJEV Rednemu zauživanju rib prehranski strokovnjaki dajejo velik pomen zaradi ugodne sestave njihovega mesa, saj so pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti, večkrat nenasičenih maščobnih kislin (predvsem iz skupine dolgoverižnih n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin, DV n-3 VNMK), mineralov in vitaminov. V Sloveniji potrošniki lahko izbirajo med različnimi vrstami sladkovodnih in morskih rib, rib, ki izvirajo izključno iz ulova (prostoživeče) in rib, ki so gojene, vendar se sočasno na trgu pojavljajo tudi istovrstne ulovljene (prostoživeče) ribe. Na voljo so ribe, ki jih ulovijo ali vzredijo slovenski ribiči in ribogojci ter ribe, ki na naše prodajne police pridejo iz drugih držav. Ribe izhajajo iz različnih nivojev prehranske verige, posledica česar je tudi različna koncentracija zdravju koristnih, pa tudi škodljivih snovi. Natančno poznavanje prehranske kakovosti in varnosti zauživanja rib je izjemno pomembno tako za prehranske strokovnjake, ki pripravljajo smernice zdrave prehrane, kot tudi za potrošnike, saj jim olajša odločitev, katero vrsto rib lahko (varno) vključijo v prehrano. Ribje meso je lahko prebavljivo, vsebujejo mikroelemente, kot so kalcij, fosfor, (fluor in jod v morskih ribah), bogato je tudi z esencialnima elementoma selenom in cinkom. Kljub pomembni prehranski vrednosti rib, pa le te lahko akumulirajo visoke koncentracije težkih kovin v tkivih in na tak način predstavljajo glavni vir izpostavljenosti pri ljudeh. Ti elementi so lahko naravnega ali antropogenega (industrija, urbanizacija in intenzivno kmetijstvo) izvora. Vodni organizmi, še posebej ribe, ki se nahajajo na koncu vodne prehranjevalne verige, se zato vse pogosteje uporabljajo za monitoring antropogenih onesnažil (Cabanero in sod., 2004: str. 51-61; Bajc in sod., 2005: str. 1521). Organokositrove spojine (OKS) so sestavljene iz osrednjega štirivalentnega kositrovega atoma (Sn(IV)) in nanj kovalentno vezanih organskih in anorganskih ligandov. Glede na število organskih ligandov so organokositrove spojine lahko mono-, di-, tri- ali tetra-substituirane. Splošna formula OKS je RnSnX4_„. Najpogostejši organski ligandi (R) so metilna, etilna, propilna, butilna, oktilna, cikloheksilna in fenilna skupina. Anorganski ligandi (X) so običajno halogeni ali hidroksidi. Namesto njih se lahko vežejo tudi organski ligandi kot na primer acetat ali triazolne skupine (Sousa s sod., 2014). Fizikalno-kemijske lastnosti in strupenost OKS se razlikujejo predvsem glede na število in vrsto R skupin, v manjši meri pa tudi od X skupin. Na topnost in strupenost vplivata število in vrsta R skupine. Topnost OKS pada z naraščajočim številom in dolžino R skupin. Strupenost narašča s številom R skupin in pada z dolžino verige R skupine. Kako je določena OKS strupena je odvisno tudi od organizmov. Tako je anorganski kositer nestrupen za vse organizme, medtem ko je za večino organizmov najbolj strupena spojina TBT, za sesalce pa trimetilkositer (TMeT) (Hoch, 2001). OKS je prvi sintetiziral Löwig leta 1852, takoj za njim, leta 1853, še sir Edvard Frankland (de Carvalho and Santelli, 2010). Zaradi takratne neuporabnosti OKS v praksi so nadaljnje raziskave zamrle. Šele leta 1936 so bile na trgu registrirane prve organokositrove spojine, ki se jih je uporabljalo v proizvodnji materialov iz PVC kot svetlobne in toplotne stabilizatorje (Hoch, 2001). Po odkritju biocidnih lastnosti trialkiliranih OKS v 60-ih letih prejšnjega stoletja se je povečala njihova uporabnost, proizvodnja in poraba. Danes ima kositer največ znanih in uporabnih organokovinskih derivatov med vsemi elementi (Mala, 2008). Letna proizvodnja je ocenjena na 60000 ton (Mala 2008). Večina od 800 poznanih OKS je antropogenega izvora. Izjema so metilkositrove spojine, ki nastajajo tudi z biometilacijo (Hoch, 2001). Največji delež proizvedenih organokositrovih spojin predstavljajo mono- in di- substituirane spojine, ki se jih uporablja kot stabilizatorje (76%) in katalizatorje (5%) pri proizvodnji PVC, poliuretanskih pen in silikona (Sousa s sod., 2014). Približno petina proizvedenih organokositrovih spojin so triorganokositrove spojine. Približno 10% celotne proizvodnje tributilkositra (TBT) se je do leta 2008 porabilo za antivegetativne premaze (Sousa ACA s sod., 2014), 8% pa za druge pesticide. Zaradi velike učinkovitosti je uporaba antivegetativnih premazov na osnovi TBT skoraj dve desetletji močno naraščala (Hoch, 2001). Posledično so naraščale tudi koncentracije TBT v vodnem okolju. Prve znake škodljivosti OKS na vodno okolje so odkrili v 70-ih letih prejšnjega stoletja na področjih intenzivne reje ostrig v zalivu Arcachon na francoski obali Atlantskega oceana. Najprej so na školjkah opazili nepravilnosti v rasti, nato nezmožnost razmnoževanja in nepravilnosti pri kalcifikaciji lupine. Težave niso takoj pripisali OKS. Šele leta 1980 so povezali nepravilnosti pri školjkah s prisotnostjo OKS v vodi in sedimentu. Posledično je Francija leta 1982 prva uvedla prepoved uporabe antivegetativnih premazov na osnovi TBT na plovilih krajših od 25 m. Sledila ji je Velika Britanija leta 1986, Amerika in Nova Zelandija leta 1988, Avstralija, Norveška in Kanada leta 1989 ter Japonska leta 1990 (Sousa s sod., 2014). Leta 1989 je Evropska Unija (EU) z Direktivo 89/677/EEC prepovedala uporabo TBT na plovilih krajših od 25 metrov. Direktivo so nato v svoje predpise prenesle vse članice EU. Prepoved uporabe TBT na krajših plovilih ni privedla do izboljšave stanja okolja. Zato je leta 2003 Mednarodna Pomorska Organizacija (IMO) z mednarodno konvencijo o kontroli škodljivih antivegetativnih sistemov na plovilih (AFS konvencija) uvedla popolno prepoved uporabe antivegetativnih premazov na osnovi TBT za vsa plovila. AFS konvencija je zaradi počasne ratifikacije v državah podpisnicah IMO, začela veljati šele leta 2008. Leta 2000 je EU uvrstila TBT na prednostni seznam onesnažil v Direktivi o vodah. V EU sta proizvodnja in uporaba OKS urejeni tudi z Regulativami 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in 689/2008 kasneje spremenjena v 196/2010 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij. Leta 2009 je EU omejila uporabo OKS v vseh potrošniških izdelkih. Omejitev je po novem vključena v REACH uredbo 276/2010. Poliklorirani bifenili (PCB) so organoklorove spojine, ki so imele široko industrijsko uporabo med leti 1950 in 1980. Zaradi svoje izjemne obstojnosti so se uporabljale predvsem kot hladilne tekočine v transformatorjih. Sredi sedemdesetih let smo se začeli zavedati tudi njihove nevarnosti za okolje, zaradi njihove izjemne obstojnosti in bioakumulativnosti v živih organizmih. Leta 1977 so njihovo uporabo prepovedali v ZDA, sledile so ostale države razvitega sveta. PCB so spojine, ki imajo v svoji strukturi bifenil ter različno število klorovih atomov. Teoretično je mogoče 209 kombinacij oz. kongeneijev. Poleg lastne strupenosti, predstavljajo PCB nevarnost tudi zato, ker ob njihovem segrevanju ob prisotnosti kisika tvorijo klorirane dibenzofurane, ki so po strukturi in lastnostih podobni dioksinom ter spadajo med najbolj strupene spojine. Med 209 kongenerji se določajo le izbrani (Babut et al, 2009, Pacini et al, 2013, Pandelova et al. 2008 Miklavčič et al, 2011, Zacs et al, 2013). Prva skupina so tako imenovani indikatorski PCB, oziroma PCB, ki se običajno nahajajo v okoljskih vzorcih v najvišjih koncentracijah in se uporabljajo za določitev njihovega onesnaženja s PCB. Med indikatorske PCB (IND-PCB) spadajo kongenerji 28, 52, 101, 138, 153 in 180. Druga skupina so dioksinom podobni PCB (»dioxin like PCBs«, DL-PCB) , ki so, kot ime pove, tako po strukturi kot toksičnosti podobni dioksinom in furanom. Najpomembnejši med njimi so ne-orto PCB (kongenerji 77, 81, 126, in 169) in mono-orto PCB (kongenerji 105, 114, 118, 123, 156, 157, 167 in 189). Cilj raziskave je bil pridobiti podatke o kemijski in maščobnokislinski sestavi, vsebnost esencialnih in toksičnih elementih, vsebnost organokositrovih spojin ter vsebnost polikloriranih bifenilov med različnimi vrstami sladkovodnih in morskih rib, ki izvirajo izključno iz ulova (prostoživeče) in rib, ki so gojene, vendar se sočasno na trgu pojavljajo tudi istovrstne ulovljene (prostoživeče) ribe. Tako smo na podlagi študije ponudbe in povpraševanja (drugi del raziskave) izbrali ribe, ki jih ulovijo ali vzredijo slovenski ribiči in ribogojci ter ribe, ki na naše prodajne police pridejo iz drugih držav in sicer tudi prostoživeče in gojene. 3. KRATEK POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV IZ LITERATURE Ribe so pomemben člen uravnotežene prehrane, saj je njihovo meso lahko prebavljivo, vsebujejo veliko kakovostnih beljakovin, ki imajo za človeka zelo dobro aminokislinsko sestavo ter v povprečju vsebujejo več mineralov in vitaminov kot meso drugih vrst (Marin, 2005). Prehranska priporočila, da vsaj enkrat na teden zauživamo (mastne) ribe, izvirajo iz ugotovitve, da so ribe zelo bogat vir n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (n-3 VNMK), predvsem dolgoverižnih (DV) n-3 VNMK, kot sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska (DHK). Ljudje v razvitem svetu uživajo premalo n-3 VNMK, predvsem DV n-3 VNMK EPK in DHK, ki imata ugodne učinke na zdravje ljudi, saj med drugim znižujeta dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni (SŽB). Za doseganje pozitivnih učinkov je v prehrano potrebno redno vključevati vire, ki dnevno zagotavljajo med 250 in 500 mg EPK in DHK (Kris-Etherton in sod., 2002, Harris in sod., 2009). Rezultati meta analize He in sodelavcev (2004) so pokazali, da vsakih dodatnih 20 g zaužitih rib na dan zmanjša dejavnike tveganja za SŽB za 7 %. Zato tudi splošna prehranska priporočila vključujejo ribe. Nemška priporočila (DGE, 2014) vključujejo tedensko eno porcijo pustih morskih rib (80-150 g pripravljenih) in eno porcijo mastnih morskih rib (70 g pripravljenih). Podobna so priporočila ameriškega združenja za srce (AHA, 2014), ki prav tako priporoča uživanje rib dvakrat tedensko. Tudi angleška priporočila (NHS, 2014) priporočajo večje zauživanje rib, mastnih rib in tistim, ki ribe uživajo pogosto, da naj izbirajo med več vrstami. V prehrani ljudi v razvitem svetu, tudi v Sloveniji, DV n-3 VNMK pogosto primanjkuje, saj uživamo preveč nasičenih maščobnih kislin (NMK) in n-6 VNMK (Simopoulos, 2013). V Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (ReNPPP) je bil zato zapisan cilj, da zmanjšamo povprečni delež zaužitih NMK za 30 %, kar naj bi dosegli z zamenjavo mastnih vrst mesa in mesnih izdelkov s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Po podatkih FAO iz leta 2010 je ocenjena letna potrošnja rib in izdelkov iz rib v Sloveniji znašala 9 kg, kar nas uvršča na rep držav Evropske unije, kjer so v istem letu na prebivalca povprečno porabili 25 kg rib in ribjih proizvodov. Po podatkih SURS iz leta 2002 naj bi povprečni Slovenec dnevno zaužil 9,9 g rib (3,6 kg rib na leto), kar je glede na prehranska priporočila premalo (ReNPPP, 2005). V Sloveniji potrošniki lahko izbirajo med vrstami rib, ki skoraj izključno izhajajo iz akvakulture in tistimi, ki so izključno iz ulova (prostoživeče). Globalno se ulov prostoživečih rib že nekaj časa ne povečuje, zaradi zmanjšanja območja ribolova, v katerem lovijo slovenski gospodarski ribiči, se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih celo močno zmanjšal (za več kot 10-krat). Povečano število prebivalcev in večje prepoznavanje koristnosti vključevanja rib v prehrano dajejo vedno večji pomen akvakulturi. V Sloveniji bi s povečanim obsegom akvakulturne proizvodnje lahko vsaj delno nadomestili izpad morskega ulova in zagotovili večjo količino rib iz samooskrbe, kar bo mogoče v vzpostavitvijo trajnostnih oblik okolju prijazne akvakulture (NSNA 2014-2020). Ribe so zelo bogat vir DV n-3 VNMK, vendar je njihova vsebnost odvisna od mnogih dejavnikov, med katere spadajo vrsta in velikost (starost) rib, geografska lokacija (slanost vode, temperatura), sezona ulova in prehrana rib, oziroma njihovo poreklo (gojene, prostoživeče) (Fuentes in sod., 2010). Za oceno prehranske kakovosti oziroma oskrbljenosti prebivalstva s hranili iz rib, je zato natančno poznavanje kemijske in MK sestave rib izjemno pomembno. Evropska Unija je uvedla maksimalne dovoljene koncentracije (MLs) za kadmij (Cd), svinec (Pb) in živo srebro (Hg) v tkivu rib. Najvišja dovoljena meja za Cd je 0,050 pg/g na svežo maso (oz. 0,10 -0,30 pg/g za nekatere izbrane vrste). Za Pb in Hg sta najvišji dovoljeni koncentraciji 0,30 pg/g in 0,50 pg/g na svežo težo. Za Hg je pri plenilskih ribah meja nekoliko višja, do 1 pg/g. Ena od najbolj strupenih oblik Hg, ki se biomagnificira po prehranjevalni verigi, je monometil živo srebro (CH3Hg+ oz MeHg). Ta spojina, ki zelo lahko prehaja skozi biološke membrane, je stabilna in dolgo obstojna v tkivih. Ribe predstavljajo glavni vir izpostavljenosti MeHg pri ljudeh. Izpostavljenost Hg predstavlja veliko tveganje za človekovo zdravje zaradi njegovih nevrotoksičnih, teratogenih, in imunotoksičnih učinkov (Tao in sod., 1998: str. 1215-1216). Ena izmed naravno prisotnih komponent rib, ki lahko prispevajo k zaščiti pred strupenimi učinki Hg je selen (Se). Selen je esencialen element, ki ga ljudje in živali potrebujemo za delovanje številnih encimov in je nujno potreben v manjših količinah (30 -70 pg/dan), v večjih koncentracijah pa je strupen. Znano je tudi, da Se in Hg lahko tvorita netopno spojino živosrebrov selenid (HgSe) ki naj bi bil metabolno neaktiven. V nekaj študijah, kjer so bili vključeni sesalci, ptice in ribe so pokazali, da dodajanje Se v prehrano pripomore k zmanjšanju negativnih učinkov izpostavljenosti Hg (Beijer in sod.. 1987: str. 43-45; Culvin-Alar in sod. 1991: str. 348-364). Privzem elementov pri ribah poteka s hrano in z vodo, ki v ribje telo vstopa, ker ribe vodo pijejo ali skozi kožo in škrge. Področje akumulacije posameznega elementa je odvisno od poti privzema (hrana, voda) in intenzitete ter časa izpostavljenosti. Človek prihaja v stik z OKS na različne načine. Direktno z uživanjem onesnažene hrane (SCHER 2006, Rantakokko s sod., 2006) in pijače (Azenha in Vasconcelos, 2002, Heroult s sod., 2008, Campillo s sod., 2012), ali posredno z uporabo izdelkov za domačo rabo. Podatki o vsebnosti OKS v človeškem telesu so redki. Do sedaj so bile poročane koncentracije OKS v jetrih od b2,4 do 11 ng vsote butikositrov na g mokre teže (Kannan in Falandysz, 1997) in krvi do 100 ng vsote butikositrov na mL krvi (Sousa s sod., 2014). Leta 2001 se je na ravni EU začela graditi baza podatkov prehranske izpostavljenosti TBT. Prva študija je bila izvedena v osmih članicah EU (Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Grčija in Italija), kjer je bilo ugotovljeno veliko nihanje v vsebnosti OKS v različnih morskih organizmih (SCOOP report 2003). V Sloveniji taka raziskava še ni bila opravljena. Zato je bil naš namen določiti vsebnost OKS v različnih vrstah rib, ki so naprodaj v Sloveniji. Določene vsebnosti polikloriranih bifenilov se vrednoti glede na trenutno obstoječe dovoljene meje, ki vključujejo mejne vrednosti določene s strani FDA (»FDA tolerance limit«), WHO (»WHO limit of daily intake«) in EU (vsebnost izbranih PCB in dioksinov v ribjem mesu). "FDA tolerance limit" Meja tolerance za uživanje rib, ki jo je določila FDA, znaša 2 pg vsota vseh PCB / g mokre teže jedilnega dela ribe (Miklavčič et al, 2011). Pri našem delu nismo določali vseh 209 kongeneijev, zato bomo v izračunu uporabili zgolj določene PCB, ter jih kritično obravnavali. WHO določa mejo dnevnega vnosa PCB s hrano ("Limit of daily intake", WHO, 2003) Po podatkih WHO iz leta 2003 (http://www.greenfacts.org/en/pcbs/l-2/7-risks-exposure.htm) je sprejemljiv dnevni vnos (TDI, »Tolerable Daily Intake«) za zmes PCB kot je Aroclor 1254, 20 ng na kg telesne teže na dan. Četudi smo v naši projektni nalogi določali le izbrane PCB in ne vseh kongenerjev oz. industrijske zmesi Aroclor 1254, se izbrani PCB v ribah in drugih organizmih namenjenih prehrani, običajno pojavljajo v najvišjih koncentracijah, zato bomo za oceno uporabili vsoto vseh določenih PCB ter jo kritično obravnavali. Za izračun bomo uporabili podatek Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), da povprečen Slovenec (60 kg) zaužitje v povprečju 9,1 g ribjega mesa na dan. Meja, ki jo določa EU za vsebnost PCB v ribjem mesu Indikatorski PCB (IND-PCB) se določajo običajno v okoljskih vzorcih, za hrano pa so izjemno pomembni dioksinom podobni PCB (DL-PCB). Za DL-PCB so, tako kot za dioksine in furane (PCDD/F), določeni toksično ekvivalenti faktorji (TEF), ki podajajo relativno toksičnost izbrane spojine, ki se nanaša relativno na 2,3,7,8-tetra kloro dibenzo dioksin (2,3,7,8-TCDD), ki je najbolj strupena poznana spojina in ima določen TEF 1,0. Preglednica 1PCB prikazuje TEF za izbrane PCDD/F in DL-PCB. Cur.jjeiiT TEI vahie Сзп^гг.зг TEF vaJuS Dibenio-p-dic.tms ('FCDDs') "'□ioxin-Lilce" FCBs Noii-ordio РСВг + Mono-ortho FCBs i.:.-,£-tcdd 1 1 Non-ortiho PCE; 1.:.M,".£-HXCDD o;. PCE 77 C',000". I.:.?,6,~,&-HXCDO 0,1 FCE £1 C',000 J i.:.?.:,ä.?-HxCDD o;. FCE 1JS o.: lr2.J,+.6,7.S-HpCDD o,o: PCE 169 0,0 J OCDD C'.OOOS Dibenzofurans ('PCDFs') Moim-ortlm PCB.: I.:.-,£-TCDP C'.l FCE 1CÖ O.OOOOJ lr2.J,7.a-PfcCOF o,o; PCE 114 0,0000 J 0,1 FCE 115 O.OOOOJ i,:.;,+,",£-hxcdf 0,1 PCE 1J 3 0,0000 j i.:.;.6,".£-hxcdf c'.l PCE 155 0.00003 i,:.?,:,s,?-hxcdf o,i PCE 15" C',0000J 1.:.4,6/,£-hKCDF c'.l FCE 15" C'.OOOOJ lr2.J,+.6,7.S-HpCDF o,o: PCE 1S9 tj,0000 J lr2.J.+.7,E.9-HpCDF o.o: OCDF 0,0001 Abbrevii^ons T - täcra; - pen^a; "Hi" - hao; 'Hp' - he^a 'C" - c-^i- "CDD' - :hlcioiibe:i;3iic;d:i "ОГ' - ihbiaiibe^zsfLTin: "С2' - chlcrobiiJisr.'.-! Preglednica 1PCB: TEF za izbrane dioksine, furane in dioksinom podobne PCB (COMMISSION REGULATION (EU) No 1259/2011 of December 2011). Meje dovoljene vsebnosti PCB in dioksinov ter furanov novejši predpisi podajajo v obliki vsote TEQ (pg/g ww), ki jih dobimo tako, da TEF faktorje (Tabela 1) pomnožimo z vsebnostjo posameznega PCB (Enačba 1) oz. dioksina in furana (Enačba 2) in jih seštejemo po spodnjih enačbah: TEQpcB = БРСВЈ x TEFi Enačba ! TEQcelotna dioksini = UPCDW] * TEFi Enačba 2 Direktiva COMMISSION REGULATION (EU) številka No 1259/2011 (December 2011) za ribje meso predlaga tri mejne določitve: za dioksine in furane predlaga, da vsebnost ne presega 3,5 pg TEQ na g mokre teže ribjega mesa, 6,5 pg TEQ na g za dioksine/furane in dioksinom podobne PCB ter 75 ng/g vsote šestih indikatorskih PCB, ki so PCB 28, 52, 101, 138, 153 in 180 (Preglednica 2PCB). Tabela 2PCB prikazuje mejne vrednosti za PCDD/F, DL-PCB in IND-PCB v živilih, ki so določeni v Uredbi komisije (ES) številka 1259/2011, ki dopolnjuje Uredbo številka 1881/2006 (COMMISSION REGULATION (EU) No 1259/2011 of December 2011). 7: Dioxin: i".! РСЗ: f11) S-jn of diootim [who-pcdd c-nq. ::1: liuii of dionm dumn-likE 7CBS (WHO-PCDD t-pc2-teq: (!j) Sum of РС32&Г**' PCE52, PCB 101, TCEliS, 7Ctl5i amd TCEl^O -------------- 5 1 Meie ir.d meat pro-iu:~s (excluding edible offal) cf the following animals f) — bovine mi™iLs ir.d sbee:; — poultry — 2.5Pgg fill": 1.75 pgi'j fat P) l.Opgi'g fill": ^Opg/g fit(31) 3.0 pi g fit Г;: 1.25 pg,'g fitp) 40 tig g fit (3J) 40 tig g fit 40 tig g fit (3J) j 1 LivEi cf i£ire:t:Lil anj~il; referred to in 5.1 Ci 3nd derived produce 4.5 pgi'g fat Г3) IC.Opg/g fit (") 40 ng g fit 5 j Мшие cf fish and K&iy j^tdiicts products thereo: (3l) (4l кпth the e^smpdor. o:: > — wild caught eel — wild ciugtu fresh '.vaiei v>"ich die EJCte^LLCEi o: diidrcmois fish species liurlu in fres.i vine: — fish li^TeT a^.d derived products — miTLiiE cils The maximum level for crustaceans i implies to muscle ^г.еа: fro™ Appendage; and abdomen I4*). In i ^e of cra?s and ;iab-like crustaceay (flrfchyirra ond Агтлтигд) ii ipplie^s nnisctim;;[ [totti ap p E'dages^^ 3,5 pF'g wet weight &,5 pg g wet weight Г5 ng g we: weight j 4 Muscle ™eat o: wild caught t:esh j, 5 pF'g wet weight t,5 pg g wet weight 2 5 ng g -.vec Preglednica 2PCB: Izsek iz Uredbe komisije (ES) številka 1259/2011, ki dopolnjuje uredbo številka 1881/2006 glede določitve mejnih vrednosti za dioksine in PCB v živilih (COMMISSION REGULATION (EU) No 1259/2011 of December 2011). 4. UPORABLJENE METODE DELA Vzorčevanje rib in mehkužcev: Vzorce rib (število vzorcev je 121) smo zbirali v obdobju od decembra 2011 do aprila 2013 (Preglednica 1). V raziskavi smo, poleg najpogosteje zaužitih vrst rib, ki izvirajo iz drugih držav, zajeli glavne akvakulturne vrste rib, ki jih vzrejamo v Sloveniji (konzumne, sterilne in plemenske postrvi, brancini) in glavne vrste rib in lignje, ki ji slovenski ribiči ulovijo v Jadranskem morju (sardele, sardoni, brancini, orade in moli). Prostoživeče ribe in lignje so ujeli lokalni ribiči, gojene ribe smo kupili od dobaviteljev, ki niso vedeli, v kakšen namen jih bomo uporabili, da rib ne bi posebej odbirali. Vzrejene ribe (sladkovodne in morske), smo v preglednici 1 označili z državo porekla, prostoživeče vrste rib in lignje pa z lokacijo ulova. Ribe smo eviscerirali, jim odstranili glavo, za analize smo uporabili užitni del (fileje). Meso večjih rib in lignjev smo analizirali posamično, meso manjših rib in lignjev smo združevali tako, da posamezen vzorec sestavljajo 3 (konzumne postrvi), 10 (sardele, sardoni) oziroma 7-8 (patagonski lignji) živali. Med transportom smo ribe in lignje hranili na ledu, v laboratoriju smo jih do homogeniziranja hranili v zamrzovalniku pri -20oC. Priprava laboratorijskega vzorca - homogeniziranje Vzorce rib smo pred kemijskimi analizami homogenizirali s tekočim dušikom v laboratorijskem homogenizatorju Grindomix (GM 200, Retsch). Homogene vzorce smo takoj zamrznjene prenesli v označene polietilenske vrečke za izbrane analize, iz vrečk iztisnili zrak in jih zaprli ter jih do analiz hranili v zamrzovalniku pri -20oC. 4.1.Kemijska sestava in maščobno kislinska sestava 4. 1 .1 Kemijska sestava Določanje suhe snovi v vzorcih Suho snov v vzorcih smo določili s sušenjem (AOAC official method 950.46 Moisture in meat) v laboratorijskem sušilniku. Vzorce smo pomešali s suhim kremenčevim peskom, jih čez noč sušili pri 80oC, naslednji dan še 3 ure pri 103-105oC v laboratorijskem sušilniku. Določanje surovih beljakovin Surove beljakovine smo v vzorcih rib določili s Kjeldahlovo metodo za določanje dušika (AOAC official method 928.08 Nitrogen in meat), za izračun vsebnosti surovih beljakovin smo uporabili faktor 6,25. Vzorce smo razklopili v razklopni enoti (Buechi Digestion unit K-435), sproščeni amonijak smo predestilirali s pomočjo destilacijske enote (Buechi Distillation unit B-324), množino predestiliranega amonijaka smo določili s titracijo z uporabo avtomatskega titratoija (Titrino 702 SM, Methrom), ob upoštevanju navodil proizvajalca. Določanje celokupnih maščob Celokupne maščobe smo v vzorcih rib določili z ekstrakcijo s petroletrom z univerzalnim ekstrakcijskim sistemom (Soxtec 2050, Foss) po hidrolizi v 4 M raztopini HCl (AOAC Official method 948.15, Fat (crude) in seafood, Acid hydrolysis method). Preglednica 1: Vrste analiziranih rib in lignjev ter njihovo poreklo Vrsta Poreklo Lokacija St. vz. konzumne kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 250 g + g Slovenija (SI) 10* konzumne kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 250 g g Italija (IT) 2* konzumne kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 250 g g Bosna in Hercegovina (BIH) 2* konzumne kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 250 g g Turčija (TR) 2* sterilne kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 1000 g g Slovenija (SI) 10 plemenske kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss), masa cca 2500 g g Slovenija (SI) 10 atlantski lososi (Salmo salar) g Norveška (N) 10 sardele (Clupea pilchardus) ++ p++ Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1 - HR) 3** sardoni (Engraulis encrasicolus) p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1 -HR) 3** brancini (Dicentrarchus labrax) g Slovenija (SI) 10 gojeni brancini (Dicentrarchus labrax) g Grčija (GR) 10 brancini (Dicentrarchus labrax) p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1 - SI) 10 orade (Sparus aurata) g Hrvaška (HR) 7 orade (Sparus aurata) p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1- SI) 7 moli (Merlangius merlangus) p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1- SI) 1 pange (Pangasius sp.) g Vietnam (?) 8 lignji (Loligo vulgaris), masa 500 - 1000g p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1- SI) 6 lignji (Loligo vulgaris), masa 100 - 300g p Severno Jadransko morje (FAO 37.2.1 -HR) 6 patagonski lignji (Loligo sp.) p Pacifiški ocean - P(?) 2*** *vzorec je bil sestavljen iz filejev 3 rib ***vzorec je bil sestavljen iz 7 oziroma in lignji , **vzorec je bil sestavljen iz filejev 10 rib, 8 lignjev, g+ gojene ribe, p++ prostoživeže ribe 4.1.2 Določitev maščobnokislinske sestave vzorcev Maščobnokislinsko sestavo vzorcev rib smo določili po transesterifikaciji triacilglicerolov z metanolom, nastale metilne estre maščobnih kislin (MEMK) smo po ekstrahiranju v heksan ločili s plinsko kromatografijo. Transesterifikacijo maščobnih kislin (MK) smo izvedli po postopku, ki sta ga razvila Park in Goins (1994), brez predhodne ekstrakcije maščob iz vzorca. MEMK smo ločevali z uporabo plinskega kromatografa Agilent 6890, opremljenega z avtomatskim injektorjem in podajalnikom vzorcev in FID detektorjem. Za ločevanje MEMK smo uporabili kapilarno kromatografsko kolono Omegawax 320 (Supelco). Posamezne MEMK smo identificirali na osnovi primerjave retencijskih časov v vzorcu z retencijskimi časi kromatografskih vrhov v standardnih raztopinah posameznih metilnih estrov in PUFA No.1, Marine source (Supelco, Bellefonte, USA). Za kalibriranje instrumenta smo uporabili naslednje kvantitativne standarde: GLC 85, GLC 423, GLC 411, GLC 68a (Nu-Check Prep, Elysian, USA). Kromatografske podatke smo izvrednotili z uporabo programske opreme proizvajalca (ChemStation, A.08.03, Agilent Technologies). Rezultati analiz so podani v mg/100g vzorca, ki smo jih izračunali z uporabo vsebnosti maščob v vzorcih in konverzijskih faktorjev (Fatty acids, 1998) 0,900 za mastne (vsebnost maščob > 5 %) in 0,700 za puste ribe in lignje (Marshall in sod., 2006). Za zagotavljanje kakovosti rezultatov smo sočasno analizirali standardne referenčne materiale NIST 1546 Meat homogenate, BCR certified material soya-maize oil blend (CRM 162) in Anhydrous milk fat (CRM 164). Dobljeni rezultati analiz so bili v znotraj meja merilne negotovosti referenčnih vrednosti. V laboratoriju redno sodelujemo v medlaboratorijskih primerjalnih shemah na področju analitike krme (Institution for Animal Nutrition and Feed IAG - International Analytical Group. AGES Austrian Agency for Health and Food safety) in na področju analitike maščob (DGF Deutsche Gesellschaft für Fettwissenschaft). 4.1.3. Določitev esencialnih in toksičnih elementov 4.1.3.1 Vzorčenje Opis vzorčenja je naveden v poglavju o maščobnih kislinah in v preglednici 1. 4.1.3.2 Metode: Določitev Fe, Cu, Zn, As, Se Cd in Pb Zaradi kompleksne osnove vzorcev je potreben razkroj vzorcev. Za popolno mineralizacijo vzorca je bil uporabljen razkroj z mikrovalovi (ETHOS, Milestone, S. Amerika). V kvarčne kivete smo zatehtali 0,6 g sveže zmletega vzorca, dodali 3ml koncentrirane HNO3 (Merck, Suprapur) in 1 mL H2O2 (Merck, ISO, EMSURE®). Sam postopek mineralizacije vzorca s pomočjo mikrovalov je potekal v dveh stopnjah; v prvem koraku sta bili temperatura in moč gradientno povišani do 130 °C in 1300 W v 10 min, nato je sledil dvig temperature na 200 °C za 20min. Po mineralizaciji so bile raztopine prenešene v 50 ml centrifugirke in razredčene do 30 ml z MQ vodo. Za pripravo slepih vzorcev in referenčnih materialov (DORM-3, dogfish musle in DOLT-4, dogfish liver, ki imata podobno osnovo kot naši vzorci in certificirane vrednosti za željene elemente) je bil uporabljen enak postopek. Pred merjenjem smo tako pripravljene raztopine še enkrat redčili in sicer 1ml na 10 ml raztopine.Za določitev Fe, Cu, Zn, As, Se, Cd and Pb v tako pripravljenih raztopinah smo uporabili metodo ICP-MS (masni spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo). Zaradi dobre občutljivosti, selektivnosti in možnosti multielementne analize je ICP-MS ustrezna metoda detekcije kovin. Uporabljene nastavitve na ICP-MS so bile sledeče: RF moč 1500 W, pretok argona v plazmi 15 l/min, nikljevi vzorčevalni in posnemovalni konus, zadrževalni čas 0,1 s. 78 Za detekcijo selena ( Se izotop) je bila uporabljena reakcijska celica, ki omogoča redukcijo možnih interferenc. Kot reakcijski plin je bil uporabljen vodik (H2) s pretokom 4.5 ml/min. Vsi ostali parametri so bili dnevno optimizirani s pomočjo za ICP-MS ustrezne raztopine (tune solution). Pravilnost in zanesljivost uporabljenega razkroja in detekcije je prikazana v naslednji preglednici. Vzorec/ Fe Cu Zn As Se Cd Pb (ng/g) DOLT-4* R ± 1833000 31200 116000 9660 8300 24300 160 m. n.* 75000 1100 6000 620 1300 800 40 Št dol. 23.4.2012 povp 4 1788563 37086 118553 9122 7851 24523 166 sd 51185 5065 2389 111 159 591 58 Ujemanje** (%) 98 119 102 94 95 101 104 16.5.2012 avg 10 1911003 36608 120273 9145 8642 25076 164 sd 79598 3264 10983 765 540 2386 36 Ujemanje** (%) 104 117 104 95 104 103 103 2.7.2012 povp 6 1852053 34951 108099 8303 8067 22458 156 sd 53099 4761 2178 101 163 541 46 Ujemanje** (%) 101 112 93 86 97 92 97 DORM-3* R ± 347000 15500 51300 6880 / 290 395 m. n.* 20000 630 3100 300 20 50 16.5.2012 povp 8 365810 17560 54901 7060 328 419 sd 12474 636 3901 354 19 18 Ujemanje** (%) 105 113 107 103 113 106 23.4.2012 povp 4 357877 15156 46946 6399 297 376 sd 44738 1853 4939 788 23 11 Ujemanje** (%) 103 98 92 93 102 96 *Certificirana vrednost je podana z R+-merilno negotovostjo. **Ujemanje (v %) je razmerje med dobljeno in certificirano vrednostjo 4.1.3.3. Metoda za določitev vsebnosti celotnega živega srebra (THg) v vzorcih rib 0,2 g vzorca smo natehtali v kvarčne ladij ce, ki smo jih nato vstavili v avtosampler. Merjenje celotnega živega srebra (THg) se je izvajalo z inštrumentom Milstrone DMA-80 (Direct Mercury Analyser). Vzorec gre v toku kisika najprej skozi fazo sušenja. Pri temperaturi 200 °C se suši 150 sekund. Nato se pri temperature 650 °C termično razgradi. Čas razgradnje traja 180 sekund. Produkti izgorevanja se nadalje 60 sekund razgradijo v katalitični pečki. Živosrebrovi hlapi se vežejo na zlati amalgamator, od koder se nato desorbirajo v merilno calico AAS (atomski absorbcijski spektrofotometer z enojnim žarkom, ki mu sledi pretok skozi dve merilni celici), kjer merimo absorbcijo pri 254 nm na silikonskem UV-fotodetektorju (EPA 7473, 1998). Vsak vzorec je bil analiziran v pararelkah. Za zagotavljanje pravilnosti metode smo uporabili certificiran referenčni material DORM-3 (National Research Council Canada, Ottawa). Izmerjene vrednosti (396+6) ustrezajo predpisanemu območju (382+60). 4.1.3.4. Določitev vsebnosti metil živega srebra (MeHg) v vzorcih rib 0.02 - 0.10 g vzorca smo natehtali v Teflonske destilacijske viale, ki smo ji dodali 9 ml miliQ vode, 1 ml 4M H2SO4 (Merck, Nemčija, suprapur) in 50 pL 20% raztopine KCl. Destilacija (Tekran 2750 Destilation Apparatures) je potekala pri temperaturi 145°C približno 1 uro in 15 minut, dokler se ni destiliralo 85-90% vzorca (Horvat et al., 1993). Po destilaciji smo MeHg v vzorcih določili z etilacijo ionskih živosrebrovih spojin, z absorbcijo na Tenax, z izotermno plinsko kromatografijo, s pirolizo in atomsko fluorescenčno kromatografijo hladnih par (AFS-HP). Merjenje MeHg se je izvajalo z inštrumentom Tekran Methyl Mercury Analysis System 2700 (EPA 1630). Za zagotavljanje pravilnosti metode smo uporabili certificiran referenčni material DORM-3 (National Research Council Canada, Ottawa). Izmerjene vrednosti (332+32) ustrezajo predpisanemu območju (355+56). THg STD MeHg STD (ng/g) (ng/g) (ng/g) (ng/g) DORM-3 Certificirana vrednost 382 60 355 56 DORM-3 Izmerjena vrednost 405 11 (n=9) 332 32 n=5) 4.1.3.5. Organokositrove spojine 4.1.3.5.1. Vzorčenje in priprava vzorcev Natančen opis vzorčenja rib in mehkužcev je opisan pri metodi Doličitev maščobnih kislin. Za določitev OKS smo pripravili kompozitne vzorce. Kompozitni vzorec je bil pripravljen tako, da je vseboval enak utežni delež vsakega vzorca znotraj vrste. Oznake kompozitnih vzorcec in njihovo poreklo je predstavljeno v preglednici 1OKS. Preglednica 1OKS : Vrsta, poreklo in oznaka kompozitnih vzorcev. Vrsta Poreklo St. Vz. Oznaka kompozitnega vzorca g, Ribogojnica B 1* g, Ribogojnica P 1* g, Ribogojnica Bu 1* K-2 g, Ribogojnica Z 1* g, Ribogojnica S 1* g, Ribogojnica H 1* Postrv "Oncorhynchus mykiss" g, Ribogojnica Pe 1* g, Ribogojnica Be 1* K-3 g, Ribogojnica G 1* g, Ribogojnica N 1* g,Italija 2* K-1 g,Bosna 2* K-4 g,Turčija 2* K-16 g, plemenske 10 P g,sterilne 10 S Lignji p,Severno Jadransko morje, SI 6 K-10 "Loligo vulgaris " p,Severno jadransko morje HR 6 K-11 Patagonski ligenj "Loligo gahi" p,Patagonija 2*** K-12 Sardoni (inčun) "Engraulis encrasicolus" p,Severno Jadransko morje Hrvaška 3** K-5 Sardela "Sardina pilchardus " p,Severno Jadransko morje Hrvaška 3** K-6 Orada g, , Hrvaška K-7 "Sparus aurata" p,Severno Jadransko morje, SI K-8 Mol "Merlangius merlangus" p, Severno Jadransko morje, SI K-9 Panga "Pangasius sp." p,, Vietnam, ?sveža (R in D) 4 K-13 p,Vietnam? zamrznjena (D) 2 K-14 p, Vietnam? Zamrznjena (H) 2 K-15 Atlantski losos "Salmo salar" g, Norveška 10 L Brancin Diceutrarchus labrax g, Slovenija 10 P g, Grčija 10 D p, Severno Jadransko morje, SI 10 V p-prostoživeče, g-gojene, *vzorec je bil sestavljen iz filejev 3 rib, **vzorec je bil sestavljen iz filejev 10 rib, ***vzorec je bil sestavljen iz 7 oziroma 8 lignjev, 4.1.3.5.2. Reagenti in standardi Za pripravo organokositrovih standardnih raztopin smo uporabili: monobutilkositrov triklorid (MBT, 95 %), dibutilkositrov diklorid (DBT 96 %), tributilkositrov klorid (TBT, 96 %), trifenilkositrov (TPhT, 97 %) (Aldrich, Milwaukee, WI, ZDA) in tripropilkositrov klorid (TPrT, 98 %) (Strem Chemicals, Massachusetts, ZDA). Uporabili smo še sledeče kemikalije: ocetno kislino, iso-oktan in natrijev acetat trihidrat (Merck, Darmstadt, Nemčija), natrijev hidroksid (Carlo Erba, Rodano, Italija) ter natrijev tetraetil borat (NaBEt4) (Strem Chemicals, Massachusetts, ZDA). Osnovne standardne raztopine OKS v metanolu (1000 mg L-1, izraženih kot Sn) smo pripravili vsake 4 mesece in hranili v hladilniku pri + 4 °C. Delovne standardne raztopine smo pripravili dnevno z ustreznim razredčenjem osnovnih standardnih raztopin. Dnevno smo pripravili tudi acetatni pufer (0,2 mol L-1) in 2 % vodno raztopino NaBEt4. Pravilnost analiznega postopka smo preverjali s certificiranim referenčnim materialom BCR 477, Mussel tissue (Institute for Reference Material and Measurement, Geel, Belgija). 4.1.3.5.3. Instrumenti Pri ekstrakciji smo vzorce stresali z eliptičnim stresalnikom (Vibromix 40, Tehtnica Železniki, Slovenija). OTC smo določili s plinsko kromatografijo (GC) in masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Ločba je potekala na kapilarni koloni HP-MS5 (5 % fenil-metil-siloksan) naslednjih dimenzij: dolžina 15 m, notranji premer 0,25 mm, debelina nosilne faze 0,25 pm, ki je bila nameščena v plinskem kromatografu HP 6890 (Agilent Technologies, Japonska) z injekcijskim modulom z in brez razdelitve (ang. »split/splitless«) in avtomatskim injektorjem. Za detekcijo smo uporabili ICP-MS, Agilent 7700x (Agilent Technologies, Japonska). Pogoji delovanja inštrumenta so bili naslednji: temperatura injektorja 280 °C in temperatura vmesnika 280 °C. Volumen injiciranega vzorca brez razdelitve vzorca (»splitless« način injiciranja) je bil 1 pL. Pretok nosilnega plina (He) je bil 1 mL min-1. Temperaturni program ločbe OKS z GC je bil sledeč: začetna temperatura kolone 60 °C (0,8 min), segrevanje kolone 21 °C min-1 do 110 °C (0,1 min), segrevanje kolone 25 °C min-1 do 200 °C, segrevanje kolone 40 °C min-1 do 220 °C, segrevanje kolone 18 °C min-1 do 270 °C, segrevanje kolone 40 °C min-1 do 280 °C (2 min). 4.1.3.5.4. Analizni postopek določitve OKS v vzorcih rib in lignjev OKS smo iz vzorcev rib ekstrahirali po analiznem postopku, ki je opisan v članku Milivojevič Ščančar s sod., 2007. V polietilenske centrifugirke smo zatehtali približno 4 g svežega vzorca. OKS smo ekstrahirali z 0,1 M HCl v metanolu z ultrazvočno ekstrakcijo (60 min, 50 °C). Ekstrahirane OKS smo derivatizirali z 2 % vodno raztopino NaBEt4 in etilirane spojine ekstrahirali v heksan. Za separacijo OKS smo uporabili plinsko kromatografijo in za detekcijo masni analizator z induktivno sklopljeno plazmo (GC-ICP-MS). 4.1.3.5.6. Določitev suhe snovi Za analizo OKS smo uporabili mokre vzorce. Vzporedno z analizo OKS smo vzorcem rib določili suho snov (preglednica 2OKS) tako, da smo približno 1 g vzorca sušili v sušilniku do konstantne teže na 100 °C. Preglednica 2OKS: Suha snov določena v kompozitnih vzorcih rib in lignjev. Oznaka vzorca Delež suhe snovi (%) K1 27,4 K2 28,3 K3 27,2 K4 27,7 K5 23,8 K6 24,0 K7 29,0 K8 31,3 K9 20,4 K10 23,9 K11 15,5 K12 15,7 K13 14,6 K14 11,5 K15 17,0 K16 26,9 P (postrv) 28,6 L 36,8 bran V 27,8 bran D 29,8 bran P 30,2 S 32,2 4.1.3.5.7. Preverjanje pravilnosti analiznega postopka za določitev OKS Preden smo pričeli z analizo vzorcev rib in lignjev smo preverili pravilnost analiznega postopka z analizo certificiranega referenčnega materiala BCR 477 (mussel tissue) in z vzorcem ribe, ki smo ji dodali znano množino spojin metil- in butilkositrov. Vrednosti za OKS v BCR 477 in vzorca rib s standardnim dodatkom mono-, di in trimetil- ter mono-, di in tributilkositrovih spojin dodanih k vzorcu rib so podane v preglednici 3OKS. Preglednica 3OKS: Koncentracija DBT in TBT v vzorcu certificiranega referenčnega materiala BCR 477 (Mussel Tissue) in koncentracija mono-, di in trimetil- ter mono-, di in tributilkositrovih spojin dodanih k vzorcu rib. OKS certificirana vrednost -dodana vrednost (ng Sn g-1) dobljena vrednost (ng Sn g-1) BCR 477 TBT 900 ± 78 853 ± 50 DBT 785 ± 61 722 ± 62 Vzorec ribe s standardnim dodatkom MMeT 10,0 ± 0,2 9,65 ± 0,97 DMeT 10,0 ± 0,2 9,79 ± 0,98 TMeT 10,0 ± 0,2 10,7 ± 1,1 MBT 10,0 ± 0,2 9,55 ± 0,98 DBT 10,0 ± 0,2 9,74 ± 0,68 TBT 10,0 ± 0,2 10,3 ± 0,7 Iz preglednice 3OKS je razvidno dobro ujemanje med certificiranimi oziroma teoretičnimi vrednostmi in določenimi vrednostmi, kar kaže na točnost uporabljenega analiznega postopka. 4.1.3.6. Analiza PCB- jev ter dioksinov/furanov Vzorčenje: Za analizo rib smo pripravili kompozitne vzorce, ki so predstavljeni v preglednici 1OKS, katerih priprava je podrobno opisana v predhodnih poročilih. Vzorce smo zatehtali in ekstrahirali po Soxhletu, kot je opisano v Heath in sodelavci (2010). Analizne metoda: Vzorce rib, v katerih smo določali poliklorirane bifenile (PCB: 28, 31, 52, 77, 81, 101, 105, 114, 118, 123, 126, 138, 153, 156, 157, 167, 169, 180, 189) smo ekstrahirali po Soxhletu (cca 20 g svel'ega in cca 5 g liofiliziranega vzorca rib) z mešanico heksana in acetona (9:1, v/v). Skoncentrirane ekstrakte smo čistili in frakcionirali na Florisil koloni ter analizirali z GC-ECD (EPA 3540C 1996, EPA 3620B 1996, EPA 8082a 1996, Heath et al, 2010). 4.1.3.7. Toksini v školjkah V slovenskem morju trenutno komercialno vzrejajo le eno vrsto školjk in sicer dagnje. Te lahko predstavljajo nevarnost za zdravje človeka zaradi tega, ker so v njih prisotni biotoksini ali zaradi tega, ker vsebujejo bakterije ali viruse s katerimi se okužijo ljudje, ki jih uživajo. Omenjena problematika ni specifična le za Slovenijo, saj smo pri pregledu literature ugotovili, da se s tem, kako preprečiti okužbe in zastrupitve ljudi, ki jih povzroča zaužitje školjk, ukvarjajo praktično po vsem svetu. Hkrati je problematika zelo kompleksna. Že na delovnih sestankih smo skrbnika projekta seznanili, da kompleksnost problematike presega okvire dela na tem projektu. V letu 2013 je bila tako sprejeta odločitev, da se problematika z zdravstvenega vidika obravnava samostojno. Pogostost prisotnosti mikroorganizmov, ki povzročajo okužbe pri človeku bi bilo mogoče zmanjšati na ta način, da bi zmanjšali fekalno kontaminacijo vod v bližini gojišč, saj glavnino okužb povzroča netifoidna in neparatifoidna bakterija Salmonella, ki jo najdemo v fekalnih odpadnih vodah. Možnost okužbe pa se zmanjša s tem, da se pred zaužitjem školjke temeljito toplotno obdelajo. Zmanjševanje pogostosti prisotnosti toksinov v školjkah je precej bolj kompleksen ali celo nerešljiv problem. Toksini so v školjkah prisotni kot posledica dejstva, da se školjke prehranjuje s planktonom. Kadar so v vodi prisotne alge, ki proizvajajo biotoksine, se ti biotoksini lahko kopičijo v telesu školjk. Kopičenje biotoksinov v telesu školjk bi lahko teoretično preprečili tako, da bi preprečili množični razvoj tistih planktonskih vrst, ki proizvajajo toksine ali da bi preprečili, da bi se školjke prehranjevale s temi planktonskimi vrstami. Slednje pomeni, da bi morale školjke opravljati »selektivno« filtracijo. Kljub številnim študijam, ki so poskušale ugotoviti, kaj povzroča množičen razvoj določenih vrst fitoplanktona, to do zdaj ni popolnoma jasno. Na razvoj lahko vplivajo številni faktorji: temperatura vode, prisotnost mineralnih snovi, osvetlitev, vodni tokovi. Dejstvo je, da od približno 5000 fitoplanktonskih vrst, ki jih do zdaj poznamo, pride le pri približno 300 vrstah do zelo visoke stopnje množenja, ki jo poznamo kot »cvetenje«. Od teh 300 vrst jih nekaj več kot 40 proizvaja tako imenovane fikotoksine (morske toksine). Spadajo v skupine diatomej in dinoflagelatov. Gostota teh fitoplanktonskih vrst je lahko od tisoč do nekaj milijonov celic v mililitru morske vode. Cvetenja teh vrst ni mogoče predvideti, prav tako ga ni mogoče preprečiti, ustaviti in zmanjšati, saj gre za spontan in ne do konca razumljiv biološki fenomen. Nepredvidljiva je tudi toksičnost školjk; ob relativno visokih količinah tistih alg v morju, ki proizvajajo toksine, je količina toksinov, ki so akumulirani v školjkah lahko majhna in obratno. Tako je edini možni način preprečitve zastrupitev ta, da iz prodaje izločamo školjke, ki vsebujejo toksine. Za določanje prisotnosti toksinov (glede na zastrupitve, ki jih povzročajo, jih delimo v različne vrste), so na voljo različne metode. Zlasti za določanje lipofilnih morskih toksinov, kamor spada tudi toksin, povzročitelj diareične zastrupitve (DSP), ki se občasno pojavlja v školjkah, vzrejanjih v slovenskem morju, dolgo časa ni bilo na voljo kemijskih metod. Uporabljali so biološke teste na miših (MBA) ali podganah (RBA). Obe proceduri, ki jih je podrobno opisal Referenčni laboratorj za morske toksine (Community Refernce Laboratory on marine toxins) sta pomanjkljivi tako glede specifičnosti kot tudi senzitivnosti in sta pogosto dajali napačne pozitivne rezultate. Razvoj novih kemijskih metod določanja toksinov pa je pripeljal do Uredbe komisije (EU) št. 15/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 glede priznanih preskusnih metod za odkrivanje morskih biotoksinov v živih školjkah. Uredba določa da je potrebno kot referenčno metodo za odkrivanje lipofilnih toksinov za uradne nadzore na vseh stopnjah prehranjevalne verige in za lastne preglede nosilcev živilske dejavnosti uporabljati tehniko tekočinske kromatografije - masne spektrometrije (LC-MS/MS), saj sta MBA in RBA pomanjkljivi in zaradi velike spremenljivosti rezultatov, nezadostne sposobnosti odkrivanja in omejene specifičnosti, nista primerni za nadzor. Ker se ta metoda v Sloveniji rutinsko uporablja, analitika določanja toksinov v naši nalogi ni bila načrtovana. Smo pa v projekt v obdobju marec-september 2014 naknadno vključili identifikacijo PCB ter določitev dioksinov in furanov v izbranih vzorcih rib in mehkužcev. Tako smo lahko vsebnost PCB, dioksinom podobnim PCB ter vsebnost dioksinov in furanov ovrednotili po različnih mednarodnih priporočilih (glej podpoglavje 4 pri poglavju Rezultati in razprava). 5. REZULTATI IN RAZPRAVA 5.1. Maščobno kislinska sestava Rezultate kemijske sestave analiziranih vzorcev rib (vsebnost vode, beljakovin in maščob) predstavljamo v preglednici 2MK. V prilogi 1 je prikazana vsebnost vode, beljakovin, maščob in maščobnih kislin v analiziranih vzorcih rib in lignjev v formatu prehranskih tabel. Analizirani vzorci rib in lignjev so vsebovali med 62,1 in 86,1 % vode. Najmanjši delež vode so vsebovali atlantski lososi, najvišjega pange. Dobljene vrednosti so primerljive s podatki v prehranskih tabelah (Golob in sod, 2006, Souci in sod., 2008, Miklavčič in sod., 2011), ki jih v Sloveniji uporabljamo za oceno prehranske vrednosti živil. V vzorcih konzumnih postrvi iz Slovenije smo določili 72,7 % vode, kar je primerljivo z rezultati Jagrič (2006). Vsebnost vode v tkivih sterilnih in plemenskih postrvi je bila v primerjavi s konzumnimi nekoliko nižja. Vsebnost vode v sardelah je primerljiva z rezultati Marin (2005), ki je spremljala spreminjanje sestave sardel med letom in ugotovila, da je bila vsebnost vode v sardelah najvišja pozimi (76,3 %), najnižja pa v jeseni (63,1 %), kar je povezano z vsebnostjo maščob v ribah. V vsebnosti vode med gojenimi in prostoživečimi brancini ter oradami nismo ugotovili bistvenih razlik. Preglednica 2: Vsebnost vode, beljakovin in maščob (%, srednja vrednost ± standardni odmik) v analiziranih vzorcih rib in lignjev Vrsta Poreklo Voda (%) Beljakovine (%) Maščobe (%) konzumne postrvi, g SI 72,7 ± 1,8 19,4 ± 0,7 6,0 ± 1,4 konzumne postrvi, g IT 73,2 ± 2,0 18,9 ± 0,1 3,9 ± 0,1 konzumne postrvi, g BIH 72,1 ±1,2 19,6 ± 0,4 6,2 ± 0,2 konzumne postrvi, g TR 73,6 ± 0,1 19,0 ± 0,1 6,5 ± 0,4 sterilne postrvi, g SI 68,4 ± 2,1 18,4 ± 1,5 12,6 ± 1,7 plemenske postrvi, g SI 69,4 ± 4,7 17,0 ± 0,8 12,5 ± 2,2 atlantski lososi, g N 62,1 ± 2,0 18,2 ± 1,2 19,5 ± 2,6 sardele, p J, HR 70,7 ± 2,6 19,6 ± 0,1 6,0 ± 2,0 sardoni, p J, HR 75,4 ± 0,7 19,9 ± 0,3 1,5 ± 0,3 brancini, g SI 70,7 ± 1,6 22,3 ± 0,5 4,5 ± 1,4 brancini, g GR 71,3 ± 1,3 22,0 ± 0,5 6,0 ± 1,2 brancini, p J, SI 72,8 ± 1,1 21,5 ± 0,8 4,7 ± 1,2 orade, g HR 70,6 ± 1,8 19,6 ± 0,4 9,0 ± 2,4 orade, p J, SI 68,1 ± 3,7 21,2 ± 1,1 9,3 ± 3,4 moli, p J, SI 79,4 19,1 0,80 pange, g V (?) 86,1 ± 2,5 12,2 ± 2,0 1,2 ± 0,3 lignji, p J, SI 76,2 ± 0,3 20,2 ± 0,7 1,76 ± 0,3 lignji, p J, HR 84, 5 ± 0,5 13,5 ± 0,8 1,27 ± 0,1 patagonski lignji, p P (?) 84,6 ± 0,1 13,2 ± 0,2 1,56 ±0,08 J = Severno Jadransko morje, V = Vietnam; P = Pacifik; g = gojene, p = prostoživeče Z izjemo pange, ki po deležu beljakovin bistveno odstopa od ostalih vrst rib, ki smo jih zajeli v raziskavi, so ribe vsebovale 17 do 22 % beljakovin, kar se prav tako dobro ujema s podatki iz prehranskih tabel (Golob in sod., 2006, Souci in sod., 2008). Lignji so prav tako dober vir beljakovin, ki so sicer nekoliko slabše prebavljive, vendar so po kakovosti (sestavi aminokislin) primerljive z ribami (Zlatanos in sod., 2006). Vsebnost maščob v ribah močno variira v odvisnosti od številnih dejavnikov, med katere spadajo vrsta, spol, starost rib, geografsko področje (temperatura in slanost vode) in sezona izlova, močan vpliv na sestavo in vsebnost maščob ima prehrana (krma) rib. Maščobe so bile najbolj variabilna komponenta ribjega tkiva, koeficienti variabilnosti (KV) znotraj posameznih vrst rib gibali med 11 in 32 %. Visoka variabilnost vsebnosti maščob (KV do 25 %) je pogosta tudi v sicer homogenih populacijah gojenih rib (Refsgaard in sod., 1998). Najvišjo vsebnost maščob smo določili v tkivih lososa, najnižjo v tkivih pange. Večje plemenske in sterilne postrvi so v primerjavi s konzumnimi postrvmi vsebovale skoraj 2 krat več maščob. Najnižjo vsebnost maščob med konzumnimi postrvmi smo določili postrveh iz Italije, vsebnosti maščob v konzumnih postrveh iz ostalih držav se niso bistveno razlikovale. Vsebnost maščob v konzumnih postrveh iz slovenskih ribogojnic je primerljiva z rezultati Jagrič (2006), ki je v postrveh določila 5,6 % maščob. Prostoživeče ribe v primerjavi z gojenimi običajno vsebujejo manj maščob (Hamilton in sod., 2005, Grigorakis, 2007), vendar v naši raziskavi nismo ugotovili razlik v vsebnosti maščob med gojenimi in prostoživečimi brancini ter oradami. Sardele, ki smo jih analizirali v okviru naše raziskave, so v povprečju vsebovale 6,0 % maščob, ulovljene so bile v obdobju od septembra (7,22 % maščob) do novembra (3,7 % maščob), kar se ujema s podatki Marinove (2005), ki je raziskovala spreminjanje vsebnosti maščob v odvisnosti od sezone ulova. Preglednica 3: Vsebnost maščobnih kislin (mg/100g) v analiziranih vzorcih rib in lignjev Vrsta Pore klo NMK ENMK VNMK n-3 VNMK n-6 VNMK konzumne postrvi, g SI 863±309 1740±497 1790± 627 959±167 829 ± 502 konzumne postrvi, g IT 568 ± 5 942±115 1200± 119 723 ± 13 477± 132 konzumne postrvi, g BIH 861 ± 10 1604±311 1905±215 955 ± 51 950±267 konzumne postrvi, g TR 1186±57 2334± 155 2352± 17 1171±25 1180±43 sterilne postrvi, g SI 2269 ± 295 4920 ± 295 4157± 733 2172±308 1971±314 plemenske postrvi, g SI 1884±424 5252± 051 4007 ± 603 2307±379 1669±233 atlantski lososi, g N 3105 ±435 8513± 144 5932± 791 3504±475 2380±320 sardele, g J, HR 1568±533 796±301 1640±502 1640 ± 502 160 ± 58 sardoni, g J, HR 388 ± 88 164 ± 51 519 ± 84 472 ± 80 47 ± 5 brancini, g SI 729 ± 234 989±336 1407±421 913 ±288 489± 140 brancini, g GR 981±194 1635±348 1607±313 1052±200 547± 111 brancini, p J, SI 1083 ±322 1269±389 950±208 759±177 189 ± 72 orade, g HR 1661±442 3044± 853 3351 ± 847 1235 ±307 2114±540 orade, p J, SI 3070± 1145 3593± 386 1702± 601 1253 ±442 443 ± 185 moli, p J, SI 191 107 422 376 46 pange,g V (?) 452±127 402±115 229±104 38 ± 13 191 ± 91 lignji, p J, SI 464 ± 69 111 ± 13 660±108 625 ± 109 35 ± 5 lignji, p J, HR 346 ± 43 64 ± 9 479 ± 48 397 ± 45 82 ± 6 patagonski lignji, p P (?) 435 ± 17 140 ± 9 831 ± 46 801 ± 45 30 ± 1 NMK = nasičene maščobne kisline, ENMK = enkrat nenasičene maščobne kisline, VNMK = večkrat nenasičene maščobne kisline, g = gojene ribe in lignji, p = prostoživeče ribe in lignji Rezultati analize maščobnih kislin v vzorcih rib kažejo, da se vsebnost nasičenih maščobnih kislin (NMK) giblje med 0,39 in 3,1 g v 100 g fileja rib. Povprečni delež NMK v maščobah rib je znašal 26,8 %, najmanjši delež NMK so imele postrvi iz slovenskih ribogojnic, najvišjega pa panga. Razlike v vsebnosti NMK med prostoživečimi in gojenimi brancini so bile majhne, sicer so prostoživeči brancini vsebovali več NMK kot brancini iz slovenske ribogojnice, vendar so razlike, gledano iz vidika prehrane ljudi, zanemarljive. NMK so v povprečju prispevale 8,6 (± 3,3) % celotne energije, najmanj (3,7 %) pri sardonih, največ pri prostoživečih oradah (16 %). Taka sestava maščob ribe v prehrani ljudi uvršča med živila z zelo ugodno MK sestavo, saj prekomerno zauživanje NMK vodi do povečanih dejavnikov tveganja za razvoj civilizacijskih bolezni ( EHNR, 2009). Analizirane vrste rib so se močno razlikovale v vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK). Največ VNMK so vsebovali atlantski lososi (5,9 g /100g fileja), najmanj pange (0,23 g/100g), kar je posledica že omenjenih dejavnikov. V primerjavi s konzumnimi postrvmi (1,2 do 2,4 g/100g), so sterilne in plemenske postrvi vsebovale več VNMK (4,1 g/100g) in predstavljajo bogatejši vir teh kislin, zato bi lahko v prehrani nadomestile losose, ki jih sicer uvažamo. Gojeni brancini so v primerjavi s prostoživečimi vsebovali nekoliko več VNMK (1,5 v primerjavi z 1,0 g/100g), razlika v vsebnosti VNMK med gojenimi (3,4 g/100g) in prostoživečimi (1,7 g/100g) oradami je bila bistveno višja. VNMK so v povprečju predstavljale 12,1 (± 6,2) % celotne energije živila, kar v povezavi priporočili za vnos hranil (6-11 % E, FAO, 2010) pomeni, da so ribe (z izjemo pange) bogat vir teh MK. n-6 VNMK so predstavljale 9 % (sardoni in sardine) do 83 % (panga) skupnih VNMK. V povprečju so n-6 VNMK prispevale med 4,9 (± 3,8) % energije, kar glede na referenčne vrednosti za vnos hranil, po katerih naj bi te MK prispevale najmanj 2,5 % celotne E (DACh, 2012) pomeni, da lahko z maščobami rib povsem zadovoljimo potrebe po teh esencialnih MK, ki pa jih sicer v naši prehrani ne primanjkuje. V primerjavi s konzumnimi, so sterilne in plemenske postrvi vsebovale več n-6 PUFA. Gojene ribe so vsebovale več n-6 VNMK kot prostoživeče. Gojeni brancini in orade so v povprečju vsebovali več n-6 VNMK od prostoživečih. Višja vsebnost n-6 VNMK, predvsem linolne (C18:2 n-6, LK) MK v gojenih ribah je v veliki meri posledica sestave njihove krme (prehrane), v katero proizvajalci dodajajo različne deleže rastlinskih virov maščob, ki so pogosto bogati z LK (Lenas in sod, 2010). Med n-6 VNMK je po deležu pri gojenih ribah prevladovala LK (0,84 ± 0,10), delež arahidonske (C20:4 n-6, ARK) VNMK je bil 0,06 ± 0,06, medtem ko je bil delež LK v maščobah prostoživečih rib iste vrste v povprečju 0,29 ± 0,12, delež ARK pa 0,48 ± 0,10, kar prikazujemo na sliki 1. 0.90 o.so 0.70 I 0.60 > 0.50 o ■ e 0.40 0.30 0.20 0.10 0.00 ■■■ " t ■ 0.9 0.8 0." 0.6 0.5 0.4 O.i 0.2 0.1 0.0 BRANCINI đ 1 ■ • GOJENE ■ PROSTOŽIVEĆE A UBEŽNIK 4 \ 0.00 0.20 0.40 0.60 C18:2 n-6/n-6 VNMK 0.80 1.00 Slika 1: Deleža linolne (C18:2 n-6, LK) in arahidonske (C20:4 n-6, ARK) MK v skupnih n-6 VNMK v analiziranih vzorcih gojenih in prostoživečih rib in lignjev Razlike v deležih LK in ARK v skupnih n-6 VNMK rib in lignjev bi lahko uporabili za določanje izvora (gojene, prostoživeče) rib, posebej v primeru, ko so dobro poznane MK sestave referenčnih vzorcev obeh populacij istovrstnih rib. Pri določanju MK sestave gojenih in prostoživečih brancinov smo na primer ugotovili, da je MK sestava enega izmed vzorcev (poimenovali smo ga ubežnik), ki je bil označen kot prostoživeči, ekvivalentna MK sestavi gojenih brancinov. Pri kasnejšem pregledu podatkov se je izkazalo, da so v prebavilih tega brancina našli pelete krme, kar pomeni, da je riba pobegnila iz ribogojnice, oziroma se je prehranjevala z ostanki krme v bližini ribogojnice dovolj časa, da se je spremenjena sestava njene prehrane odrazila v spremenjeni MK sestavi maščob. MK sestavo bi tako v primerih spornega izvora rib lahko uporabili kot orodje za potrditev, ali so ribe gojene ali prostoživeče in s tem preprečili zavajanje potrošnikov, saj le-ti pogosto gojene ribe percipirajo kot manj kakovostne in zato istovrstne prostoživeče ribe na trgu dosegajo višje cene. Na sliki 2 prikazujemo vsebnost (mg/100 g fileja) dolgoverižnih n-3 VNMK, EPK in DHK v vzorcih rib in lignjev, ki smo jih analizirali v okviru raziskave. konzumne postrvi (SI) konzumne postrvi (IT) konzumne postrvi (BIH) konzumne postrvi (TR) sterilne postrvi (SI) plemenske postrvi (SI) losos (NR) sardele (J) sardoni (J) brancin (SI) brancin (GR) brancin, prostoživeči (J) orade (HR) orade, prostoživeče (J) moli (SI) panga patagonski lignji (P?) lignji (SI) lignji (HR) 500 1000 1500 2000 Vsebnost EPK in DHK (mg/100g) 2500 Slika 2: Vsebnost EPK+DHK (mg/100g) v analiziranih vzorcih rib in lignjev Konzumne postrvi so vsebovale 513 do 744 mg EPK in DHK v 100 g. V slovenskih ribogojnicah vzrejene ribe po vsebnosti teh MK bistveno niso odstopale od postrvi, gojenih v drugih državah, v primerjavi z rezultati Jagrič (2005), ki je v povprečju v 100 g fileja določila 994 mg EPK in DHK, je bila vsebnost teh MK nekoliko nižja. Rezultati raziskave se dobro ujemajo s tabelaričnimi vrednostmi (povprečje 640, razpon 380 - 680 mg/100g, Souci in sod, 2008). Večje (težje) sterilne in diploidne postrvi so vsebovale skoraj 1500 mg EPK in DHK v 100 g fileja, kar je primerljivo z lososom, ki je bil s 1970 mg /100 g vrsta, najbogatejša z EPK in DHK in bi jih tudi iz vidika oskrbe prebivalstva z EPK in DHK lahko uporabljali namesto v tujini gojenega lososa. Posebej bogat vir EPK in DKH so bile sardele, pri katerih pa spet velja opozorilo, da je vsebnost teh MK močno odvisna od sezone ulova, kar je podrobno raziskala že Marinova (2005). Sardele so povprečno vsebovale 1770 mg/100g EPK in DHK, najmanj pozimi (446 mg/100g), največ v jeseni (2940 mg/100g), kar predstavlja težavo pri oceni prehranske vrednosti, oziroma vnosa EPK in DHK s sardelami, saj bi morali za natančno ovrednotenje poznati tudi sezono ulova. V naši raziskavi smo ugotovili, da sardele v povprečju vsebujejo 1336 mg/100g EPK in DHK (900 - 1600 mg/100g), kar se ujema s podatki Marinove za sardele, ulovljene v jesenskem obdobju. V vsebnosti EPK in DHK se gojeni in prostoživeči brancini ter orade bistveno niso razlikovali, vsebovali so med 618 in 832 mg EKP in DHK v 100 g fileja. Kljub temu, da je vsebnost maščob v lignjih nizka, vsebujejo EPK in DHK v koncentracijah, primerljivih z nekaterimi vrstami rib (konzumne postrvi, sardoni in orade). Rezultati so primerljivi s podatki Miklavčičeve in sodelavcev (2011), ki so v lignjih, sicer ulovljenih v Franciji določili 474 mg n-3 VNMK v 100g tkiva, saj lahko predpostavimo, da večino n.3 VNMK predstavljata EPK in DHK. Zaradi njihove hitre rasti, kratke življenjske dobe in posledično hitrejšega prilagajanja na spremembe v okolju (izlov rib, klimatske spremembe) bodo mogoče v prihodnosti še pomembnejši vir beljakovi in n-3 VNMK (Y oung in sod., 2013). Tudi v primeru n-3 VNMK bi lahko deleže esencialne LNK ter EPK+DHK uporabili kot markerje izvora (gojene, prostoživeče) ribe, kar prikazujemo na sliki 3. 0 Slika 3: Deleža linolenske (C18:3 n-3, LNK) in EPK+DHK (C20:5 n-3 in C22:6 n-3) MK v skupnih n-3 VNMK v analiziranih vzorcih gojenih in prostoživečih rib in lignjev Ugotovimo lahko, da maščobe prostoživečih rib vsebujejo višje deleže dolgoverižnih EPK in DHK, katerih primarni vir je fitoplankton in se zaradi učinkovitega akumuliranja v maščobah rib posebej učinkovito prenašajo po prehranjevalni verigi. V gojenih populacijah rib je vir MK krma, v kateri proizvajalci vsaj del živalskih (ribjih) maščob zamenjajo z rastlinskimi viri, kar se odraža v povečanem deležu LNK v maščobah gojenih rib. Veljavnost markerja, posebej za sladkovodne prostoživeče vrste rib, bo potrebno potrditi z nadaljnjimi raziskavami. Potrebe po EPK in DHK se za zdrave odrasle prebivalce gibljejo med 250 in 500 mg/dan (EFSA, 2010, Harris in sod., 2009), kar pomeni, da naj bi iz vseh prehranskih virov tedensko zaužili med 1,75 in 3,50 g teh MK. Na sliki 4 predstavljamo, kolikšno količino rib, ki smo jih preiskovali, bi morali tedensko zaužiti, da bi samo z njimi pokrili potrebe po EKP in DHK, pri čemer smo upoštevali maso fileja in nismo upoštevali izgub pri kuhanju. konzumne postrvi (SI) konzumne postrvi (IT) konzumne postrvi (BIH) konzumne postrvi (TR) sterilne postrvi (SI) plemenske postrvi (SI) losos (NR) sardele (J) sardoni (J) brancin (SI) brancin (GR) brancin, prostoživeči (J) orade (HR) orade, prostoživeče (J) moli (J) panga lignji (HR) lignji (SI) patagonski lignji (P?) 276 235 120 122 Зн 90 140 ' 280 240 -1 284 231 425 300 490 h1062 g/dan 353 233 ^ 223 200 400 600 800 Količina rib in lignjev (g/teden) 1000 1200 0 Slika 4: Količina rib, ki bi jih morali zaužiti za pokritje minimalnih tedenskih potreb po EPK+DHK (g/teden) za odrasle prebivalce. Za celotno pokritje minimalnih potreb po EPK in DHK (250 mg/dan) bi tedensko morali zaužiti manj kot 100 g lososa, ki je bil v naši raziskavi najbogatejši vir teh kislin. Z zauživanjem priporočenih 1- 2 porcij (velikost porcije je 75-140 g, Lewis in sod., 2012, oziroma 70 g DGE, 2012) rib tedensko bi lahko pokrili minimalne potrebe po EPK in DHK z večino sladkovodnih in morskih rib, ki smo jih zajeli v raziskavo in predstavljajo najpogosteje prodajane ribe v Sloveniji. Izjema je panga, ki zaradi nizke vsebnosti teh MK ne spada med njihove vire (z zauživanjem priporočene količine rib pokrijemo manj kot 5 % potreb po EPK in DHK), na kar bi bilo potrebno opozoriti potrošnike, ki vse pogosteje posegajo po tej vrsti rib, predvsem zaradi nizke cene in slovesa rib kot zdrave sestavine v prehrani. 5.2.Esencialni (Zn, Cu, Fe, Se) in toksični elementi (As, Hg, Cd, Pb) Vsebnost Fe in Zn je v izbranih vzorcih v območju med 0,5 do 37,5 ug/g oziroma 1,2 do 27 ug/g mokre mase (preglednica 1El) .V preglednici 2El pa je primerjava med dobljenimi rezultati z literaturnimi podatki. Preglednica 1E1. Vsebnost in območje (ug/g mokre mase) elementov v izbranih vzorcih rib Vrsta Fe Cu Zn As Se Cd Pb POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje POVP ± SD Območje Postrvi (g, sterilne in plemenske, masa cca 1000 g) 8.5±1.6 6.5-11.9 0.4±0.1 0.4-0.6 7.4±1.9 4.5-10.6 0.4±0.3 0.2-1.1 0.1±0.01 0.08-0.1 0.05±0.01 <0.003-0.06 0.03±0.01 <0.023-0.06 Postrvi (konzumne,masa cca 250 g) 3.8 ±0.4 3.5-4.0 0.4 ±0.01 0.4 3.8 ± 0.3 3.6-4.0 0.8 ±0.01 0.8 0.1 ± 0.01 0.1 <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Atlantski losos (g, Norveška) 2.3 ±0.2 / 0.5 ±0.2 / 4.2 ± 0.5 / 0.8 ±0.1 / 0.1 ± 0.02 / <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Postrvi ( g, Bosna in Hercegovina) 15.6±14.5 8.1-37.5 0.7±0.4 0.4-1.3 11.3±9.2 5.0-24.9 1.6±2.7 0.3-5.8 0.3±0.3 0.1-0.7 0.2±0.2 <0.003-0.3 0.1 ± 0.06 <0.023-0.1 Postrvi (g, Turčija) 11.4±4.2 8.4-14.4 0.51±0.01 0.5 8.4±1.0 7.7-9.1 0.2±0.01 0.2 0.1±0.01 0.1-0.2 <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Sardele in sardoni (p, Hrvaška) 29.6±12.0 7.0-41.5 1.0±0.2 0.5-1.2 19.2±6.5 8.5-27.0 3.3±3.3 0.4-9.7 0.3±0.1 0.1-0.6 0.01±0.01 <0.003-0.3 0.05 ± 0.03 0.03 - 0.09 Brancin (g, Slovenija) 4.9 ± 1.1 / 0.8 ±0.1 / 14.1 ±3.4 / 0.4 ±0.1 / 0.2 ± 0.01 / <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Brancin (g,Grčija) 5.5 ±0.8 / 0.9 ±0.1 / 11.7 ± 1.8 / 0.8 ±0.1 / 0.2 ± 0.01 / <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Brancin (p, Slovenija) 5.2±1.4 / 0.9±0.2 / 11.5±3.1 / 0.7±0.4 / 0.4±0.1 / <0.003 / <0.023 / Orada (g, Slovenija) 6.4±1.6 4.8-9.3 0.4±0.05 0.3-0.5 9.3±1.1 8.3-11.3 1.0±0.3 0.6-1.5 0.2±0.01 0.1-0.2 <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Orada (p, Slovenija) 5.6±1.5 4.3-8.0 0.4±0.1 0.3-0.6 8.0±1.4 6.1-10.0 8.4±6.0 4.1-19.4 0.5±0.1 0.4-0.7 <0.003 <0.003 <0.023 <0.023 Panga (g,Vietnam ?) 3.4±4.4 0.5-13.3 0.2±0.1 0.1-0.2 2.8±1.9 1.2-2.7 0.05±0.06 0.01-0.06 0.09±0.04 0.04-0.2 0.006±0.002 <0.003-0.008 0.04±0.01 <0.023-0.05 Lignji (p, Slovenija) 3.3±1.3 2.1-5.8 2.0±0.6 0.9-2.6 17.3±1.2 16.0-18.8 13.5±3.5 9.1-18.4 0.4±0.1 0.3-0.5 0.009±0.008 <0.003-0.02 0.04±0.02 0.02-0.06 Lignnji (p, Hrvaška) 5.9±5.6 1.6-15.2 1.3±0.2 1.0-1.6 15.2±1.1 13.0-16.4 2.8±0.5 1.9-3.3 0.5±0.1 0.3-0.6 0.1±0.03 0.07-0.2 0.03±0.01 <0.023-0.03 Patagonski lignji (p, Patagonia) 2.6±0.1 2.6 10.1 ±1.4 9.1-11 13.4±1.9 12.0-14.7 0.9±0.1 0.8-1.0 0.4±0.1 0.4 0.7±0.1 0.6-0.7 <0.023 <0.023 g-gojene, p-prostoživeče Preglednica 2E1. Primerjava dobljenih rezultatov z literaturnimi podatki Fe Zn Cu Se As Vrste Morske ribe (orade in brancini) pg/g sveže mase 5 -30 8 - 19 0,4 - 1 0,2 - 0,5 0,6 - Postrvi 3 - 16 4 - 11 0,4-0,7 0,1 -0,3 0,4 -2 Lignji 4 16 3 0,4 Školjke (mediteranska ^ 21 40 klapavica) Morske ribe iz Grenlandije 0.6-2 2-7 0.2 Ribe iz Portugalske / / / 0,2 - 0,6 Ribe iz Mediterana (orada, lucerna, oslič, 0,2-4 2-5 1-2 kuščarica) Cd Pb Hg 0,1 -0.5 0,02-0.4 Literatura <0,003 <0.023 0.05 -1 To delo 0,01 - 0,2 0,02 -0.1 0,01 - 0.02 To delo 0,2 <0.023 0.2 To delo Kristan in Stibilj, neobjavljeno () j п m n 07 Johannsen in sod., 2000 Goncalves Ventura in sod., 2007 0.1 -0,6 0.04-0.2 / Ersoy m sod., 2010 Vnos potencialno toksičnih eleentov na tedenski ravni je podan s strani WHO in je preračunan na povprečno maso odraslega človeka (70kg) ob zaužitju ene porcije rib/mehkužcev na teden. Cd in Pb. V izbranih vzorcih rib sta bila Cd in Pb pod mejo detekcije (ki znaša 3 in 23 ng/g za Cd in Pb), zato so bile vrednosti preračunane na mejo detekcije (Pregl. 3El). Preglednica 3El. Tedenski vnos toksičnih elementov z jedilno porcijo Dovoljen tedenski vnos % dovoljenega tedenskega vnosa 150 g porcija postrvi 150 g porcija brancina 150 g porcija lignjev As (15 pg/kg) 5% 4% 102% Cd (2.5 pg/kg) 0.3% 0.3% 13% Pb (0.05 mg/kg) 0.1% 0.1% 2% Koncentracije živega srebra so v izbranih vzorcih, razen za prostoživeče brancine, nižje od predpisane zakonske vrednosti, ki znaša 1000 ng/g za predatorske ribe (tuna, mečarica in ugor) in 500 ng/g za ostale ribe (European Commission Regulation EC No 78/2005) (Pregl. 4El). Povprečna vrednost THg (68 ng/g) je nižja od povprečne vrednosti THg (150 ng/g) rib prisotnih na Slovenskem tržišču vzorčenih leta 2005 (Miklavčič et al., 2011). Glede na EPA referenčno vrednost, ki znaša 0,1 pg/kg/dan za MeHg (EPA, 1997) in glede na povprečno vrednost izmerjenih rezultatov v tej študiji, bi lahko 70 kg človek na dan v povprečju 130 g rib na dan. Koncentracije živega srebra so bile povišane pri prostoživečem brancinu in sicer v povprečju (1081 ng/g) nad zakonsko predpisano vrednostjo. Določene vrednosti THg (povp.=20 ± 8 ng/g, n=29) in MeHg (povp.=18 ± 9 ng/g, n=29) v gojenem lososu in postrvi so bile v povprečju nižje v primerjavi z vrednostmi THg (povp.=103 ± 25 ng/g, n=19) in MeHg (povp.=87 ± 29 ng/g, n=19) določenimi v gojenem brancinu (Slika 1El). Izmerjene povišane koncentracije živega srebra v prostoživečih brancinih potrjujejo iz literature že znano dejstvo, da prostoživeče ribe iz Mediteranskega morja vsebujejo večje vsebnosti živega srebra v primerjavi s prostoživečimi ribami npr. iz Atlantskega oceana (Renzoni in sod., 1998: str 69). Delež MeHg v prostoživečih brancinih je bil višji (Med=100%) v primerjavi z deležem MeHg v gojenih ribah (Med=89%) (p=0,022; Wilcoxon-Mann Whitney test), kar bi bilo mogoče lahko pogojeno z drugačnim okoljem, načinom življenja in prehrano analiziranih prostoživečih rib v primerjavi z gojenimi postrvi in brancinom. Preglednica 4El: Živo srebro in metil živo srebro v izbranih vzorcih rib in mehkužcev Hg MeHg ng/g mokre mase Vrsta - povp ± std. dev. povp ± std. dev. Postrvi 16.2 ± 10.4 15.1 ± 9.6 (konzumne, Slovenija, masa cca 250 g) Postrvi 23.0 ± 9.9 21.0 ± 9.9 (g, sterilne in plemenske, Slovenija, masa cca 1000 g) Atlantski losos 13 ± 0.6 10 ± 3.3 (g, Norveška) Postrvi (g, Bosna in Hercegovina) 16.3 ± 7.1 17.6 ± 7.0 Postrvi (g, Turčija) 10.5 ± 1.4 9.6 ± 0.1 Sardele in sardoni (p, Hrvaška) 53.8 ± 13.4 46.9 ± 10.2 Brancin (g, Slovenija) 83.0 ± 9.2 64 ± 13.0 Brancin (g,Grčija) 124.0 ± 18 113 ± 18 Brancin (p, Slovenija) 1081 ± 779.0 1060 ± 781.0 Orada (g, Slovenija) 82.3 ± 5.1 71.5 ± 10.6 Orada (p, Slovenija) 324.0 ± 123.7 307.9 ± 126.3 Panga (g,Vietnam ?) 3.4 ± 2.3 2.8 ± 2.6 Lignji (p, Slovenija) 371.5 ± 97.9 370.5 ± 105.1 Lignnji (p, Hrvaška) 36.6 ± 21.7 37.8 ± 21.8 Patagonski lignji (p, Patagonia) 18.5 ± 2.3 17.4 ± 2.6 p-prostoživeče, g-gojene Slika 1El: Koncentracije THg in MeHg v ribah (Postrv P- plemenska, Postrv S- sterilna , brancin D-prostoživeči, Brancin P- gojeni, SI) Iz predelnice 5El vidimo, da prostoživeče ribe vsebujejejo več Hg, a hkrati tudi več esencialnega elementa Se, ki je njegov antagonist. Preglednica 5El: Vsebnost Se, Hg in MeHg v vzorcih rib in mehkužcev Vrsta Se Hg MeHg MeHg ng/g % panga/vitki som, p 93 ± 43 4 ± 3 3 ± 3 82 Postrvi, Slovenija, g 98 ± 48 16 ± 11 13 ± 1 93 Postrv, Bosna, Hrvaška, Italija, g 276 ± 303 16 ± 7 16 ± 7 100 Lososi, plemenske in sterilne postrvi, g 122 ± 2 20 ± 9 17 ± 9 88 sardoni in sardele, p 321±141 54 ± 13 47 ± 10 87 orade,g 157 ± 8 82 ± 5 72 ± 11 87 brancini,g 197 ± 38 104 ± 29 89 ± 35 86 Lignji, p 423 ± 87 178± 185 177± 186 100 Orade, p 464± 198 324± 124 308± 126 95 Brancini, p 423 ± 95 1080±779 1060± 81 98 g-gojeni, p-prostoživeči 5.3.Organokositrove spojine Vsebnost OKS v vzorcih rib in lignjev Zaradi obremenjenosti morskega okolja z OKS predstavlja uživanje morske hrane največje tveganje za človeka. Morsko okolja Slovenije in Hrvaške, od koder prihaja velik del rib in lignjev na slovenski trg je zmerno obremenjeno z OKS. Največ OKS je nakopičenih v sedimentih v marinah in njihovi neposredni bližini (Ščančar s sod., 2007, Furdek s sod., 2012). Zaradi velike obremenjenosti hrvaške obale z navtičnim turizmom so OKS prisotni tudi v krajih, kjer ni večjih marin ali ladjedelnic (Furdek s sod.. 2012). Do sedaj so na tem območju poznane vsebnosti OKS samo v školjkah (užitnih klapavicah Mytilus galloprovincialis). Prisoten je predvsem TBT, in sicer je bila njegova koncentracija v školjkah nabranih ob slovenski obali med letoma 2000 in 2006 v območju 7,2 do 1300 ng Sn g-1 mokre snovi. Najvišje koncentracije so bile določene v školjkah iz marin Izola in Portorož in ladjedelnice v Izoli (Milivojevič Nemanič s sod., 2009). Koncentracija TBT v školjkah iz hrvaške obale je bila v območju med 1,5 in 261 ng Sn g-1 mokre snovi (Furdek s sod., 2012). Koncentracije OKS, ki smo jih določili v ribah in lignjih so podane v preglednici 4OKS. Med dvaindvajsetimi analiziranimi vzorci smo pri 36 % vzorcev določili povišane vrednosti TBT in pri 13,6 % vzorcev povišane vrednosti DBT. Najvišjo koncentracijo TBT smo določili v vzorcu inčuna (3,82 pg Sn kg-1), medtem ko je bila najnižja koncentracija TBT v vzorcu lososa (0,158 pg Sn kg-1). Najvišja koncentracija DBT je bila v vzorcu divjega brancina (0,333 pg Sn kg-1). Ker v ribah poteka metabolni proces razgradnje TBT v DBT, lahko sklepamo, da povišane koncentracije DBT kažejo na starejši oziroma dolgoročnejši vnos TBT iz okolja. Preglednica 4OKS: Koncentracije DBT in TBT v kompozitnih vzorcih rib in lignjev. DBT (pg Sn kg-1) TBT (pg Sn kg-1) Lab oznaka Vrsta/poreklo na mokro snov na suho snov na mokro snov na suho snov P Brancin (SI-gojeni) 0,0480 ± 0,0005 0,159 ± 0,016 0,226 ± 0,025 0,747 ± 0,065 D Brancin (GR-gojeni) 0,062 ± 0,0005 0,210 ± 0,020 0,266 ± 0,024 0,893 ± 0,082 V Brancin (prostoživeči,Severni Jadran) 0,333 ± 0,025 0,843 ± 0,075 1,90 ± 0,15 6,45 ± 0,50 L Losos (NW) < 0,01 <0,03 0,158 ±0,010 0,405 ± 0,035 K10 Ligenj (SI) < 0,01 <0,03 0,688 ± 0,053 2,88 ± 0,15 K8 Orada (SI) < 0,01 <0,03 0,353 ± 0,025 1,13 ± 0,08 K9 Mol (SI) < 0,01 <0,03 0,162 ± 0,012 0,795 ± 0,065 K5 Inčun (HR) < 0,01 <0,03 3,82 ± 0,25 16,0 ± 1,5 K6 Sardela (HR) < 0,01 <0,03 1,35 ± 0,12 5,61 ± 0,45 Naši rezultati so v primerjavi z rezultati drugih študij, ki so bile opravljene v EU (SCOOP 2003, OT-SAFE 2004 in COMPRENDO 2006) nižji, kar je razvidno iz preglednice 5OKS. Preglednica 5OKS: Vsebnosti OKS v ribah (min-max, pg Sn/ kg mokre snovi) določene v SCOOP 2003, OT-SAFE 2004 in COMPRENDO 2006 projektih. Projekt MBT DBT TBT SCOOP 0,1 - 14,4 0,1 - 217 0,4 - 40 OT-SAFE , ISSN 23504757. http://ec.europa.eu/fisheries/fleet/ Farmer L.J., McConnell J.M., Kilpatrick D.J. 2000. Sensory charateristics of farmed and wild atlantic salmon. Aquaculture, 187: 105-125 Grigorakis K., Taylor K.D.A., Alexis M.N. 2003. Organoleptic and volatile aroma compounds comparison of wild and cultured sea bream (sparus aurata): Sensory differences and possible chemical basis. Aquaculture, 225: 109-119. http: //www.gvin.com/ Letno poročilo Delamaris 2013. Izola, 2014. Marčeta, B., ustna informacija, 2014 http: //www. radj emribe .si/novice/467/ Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb. Ul EU L354/1. Priloge Prilogal: Vsebnost vode, beljakovin, maščob in maščobnih kislin v analiziranih vzorcih rib in lignjev v formatu prehranskih tabel ATLANTSKI LOSOS (Salmo salar), gojeni Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 9 62,1 60,9 2,1 60,0 65,6 beljakovine 9 18,2 18,3 1,2 16,2 19,6 maščobe 9 19,5 20,5 2,6 14,3 21,7 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 9 579 616 88 413 686 C16:0 (palmitinska) 9 1844 1934 249 1360 2064 C18:0 (stearinska) 9 462 483 68 344 546 C18:1 (vsota izomer) 9 6227 6463 852 4503 7069 C20:1 (eikozenojska) 9 789 778 120 610 969 C22:1 9 596 599 102 448 734 C18:2 n-6 (linolna) 9 2062 2193 288 1481 2378 C18:3 n-3 (linolenska) 9 757 803 115 528 863 C18:4 n-3 9 157 167 27 109 190 C20:4 n-6 (arahidonska) 9 71 71 12 53 96 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 9 759 773 140 497 921 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 9 362 372 50 248 406 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 9 1214 1266 133 1017 1359 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 9 3105 3268 435 2270 3487 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 9 8513 9079 1144 6202 9704 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 9 5932 6300 791 4360 6625 n-3 PUFA 9 3504 3615 475 2593 3978 n-6 PUFA 9 2380 2515 320 1731 2718 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 9 2888 2997 363 2189 3256 LC n-3 PUFA 9 2591 2679 337 1955 2937 LC n-6 PUFA 9 297 300 32 234 344 EPA + DHA 9 1973 2010 265 1517 2241 Razmerje n-6:n-3 PUFA 9 0,68:1 0,68:1 0,03 0,64:1 0,73:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum PLEMENSKE POSTRVI (Oncorhynchus mykiss), masa cca 2500 g, gojene Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 8 69,4 69,8 4,7 62,7 78,2 beljakovine 8 17,0 16,7 0,8 15,8 18,1 maščobe 8 12,5 12,1 2,2 9,3 15,7 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 8 336 345 63 217 435 C16:0 (palmitinska) 8 1140 1085 268 708 1554 C18:0 (stearinska) 8 253 233 73 156 361 C18:1 (vsota izomer) 8 4066 3665 836 3243 5239 C20:1 (eikozenojska) 8 290 269 43 250 355 C22:1 8 148 149 27 96 180 C18:2 n-6 (linolna) 8 1420 1380 199 1167 1701 C18:3 n-3 (linolenska) 8 345 344 60 249 410 C18:4 n-3 8 113 110 20 82 146 C20:4 n-6 (arahidonska) 8 66 64 9 54 78 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 8 427 438 95 263 576 C22:5 n-3 (dokoza pentaenojska, DPA) 8 273 258 35 222 322 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 8 1046 1038 171 750 1288 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 8 1884 1802 424 1191 2548 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 8 5252 4768 1051 4148 6826 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 8 4007 3852 603 3054 4733 n-3 PUFA 8 2307 2238 379 1638 2761 n-6 PUFA 8 1669 1609 233 1388 2000 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 8 2062 2001 336 1486 2453 LC n-3 PUFA 8 1849 1807 308 1307 2205 LC n-6 PUFA 8 213 196 31 179 257 EPA + DHA 8 1474 1451 258 1014 1781 Razmerje n-6/n-3 PUFA 8 0,68:1 0,67:1 0,03 0,64:1 0,73:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum STERILNE POSTRVI (Oncorhynchus mykiss), masa cca 1000 g, gojene Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 9 68,44 68,83 2,13 65,25 70,86 beljakovine 9 18,40 19,03 1,48 15,56 19,84 maščobe 9 12,6 12,1 1,7 10,6 15,0 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 9 343 346 52 273 404 C16:0 (palmitinska) 9 1461 1372 205 1187 1810 C18:0 (stearinska) 9 336 329 59 244 446 C18:1 (vsota izomer) 9 3738 3505 540 3121 4664 C20:1 (eikozenojska) 9 299 272 52 250 373 C22:1 9 30 29 8 16 42 C18:2 n-6 (linolna) 9 1716 1685 276 1338 2195 C18:3 n-3 (linolenska) 9 337 342 47 247 402 C18:4 n-3 9 119 119 19 92 143 C20:4 n-6 (arahidonska) 9 61 63 7 51 71 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 9 389 382 58 316 485 C22:5 n-3 (dokoza pentaenojska, DPA) 9 159 160 21 121 190 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 9 1069 1088 165 810 1350 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 9 2269 2145 295 1866 2718 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 9 4920 4752 295 1806 2718 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 9 4157 4752 733 4106 6155 n-3 PUFA 9 2172 2232 308 1723 2673 n-6 PUFA 9 1971 1937 314 1567 2522 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 9 1927 1993 267 1512 2374 LC n-3 PUFA 9 1717 1784 249 1327 2127 LC n-6 PUFA 9 210 198 34 165 269 EPA + DHA 9 1526 1523 244 1126 1836 Razmerje n-6/n-3 PUFA 9 0,91:1 0,89:1 0,12 0,75:1 1,10:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum BRANCINI (Dicentrarchus labrax), slovenska ribogojnica, gojeni Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 10 70,66 70,88 1,57 68,06 72,47 beljakovine 10 22,29 22,20 0,49 21,50 23,32 maščobe 10 4,5 4,5 1,4 2,4 7,0 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 10 147 150 51 75 243 C16:0 (palmitinska) 10 453 460 145 244 705 C18:0 (stearinska) 10 72 75 21 40 103 C18:1 (vsota izomer) 10 634 614 218 345 1034 C20:1 (eikozenojska) 10 53 55 16 23 77 C22:1 10 42 40 12 21 60 C18:2 n-6 (linolna) 10 437 458 126 240 673 C18:3 n-3 (linolenska) 10 97 99 32 51 161 C18:4 n-3 10 48 50 16 23 77 C20:4 n-6 (arahidonska) 10 24 25 6 15 34 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 10 306 311 102 162 475 C22:5 n-3 (dokoza pentaenojska, DPA) 10 53 52 18 31 79 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 10 388 385 116 226 566 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 10 729 744 234 389 1139 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 10 989 972 336 530 1607 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 10 1407 1441 421 774 2146 n-3 PUFA 10 913 920 288 502 1389 n-6 PUFA 10 489 516 140 270 749 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 10 811 814 254 454 1214 LC n-3 PUFA 10 768 769 242 429 1151 LC n-6 PUFA 10 43 45 12 25 64 EPA + DHA 10 695 696 218 388 1041 Razmerje n-6/n-3 PUFA 10 0,54:1 0,54:1 0,08 0,44:1 0,71:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum BRANCINI (Dicentrarchus labraX), grš ta ri nogojnica, gojeni Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 11 71,31 71,21 1,26 69,19 73,91 beljakovine 11 21,97 21,10 0,53 20,96 22,61 maščobe 11 6,0 5,9 1,2 4,8 8,7 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 11 167 162 30 134 238 C16:0 (palmitinska) 11 612 593 126 476 885 C18:0 (stearinska) 11 120 115 24 92 170 C18:1 (vsota izomer) 11 1027 986 227 792 1520 C20:1 (eikozenojska) 11 164 155 35 131 232 C22:1 11 136 124 28 108 184 C18:2 n-6 (linolna) 11 470 451 96 367 685 C18:3 n-3 (linolenska) 11 103 97 21 82 151 C18:4 n-3 11 51 48 9 42 73 C20:4 n-6 (arahidonska) 11 29 29 5 25 47 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 11 250 243 49 196 358 C22:5 n-3 (dokoza pentaenojska, DPA) 11 95 91 19 73 133 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 11 507 488 95 401 687 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 11 981 953 194 781 1413 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 11 1635 1567 347 1274 2386 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 11 1607 1549 313 1277 2277 n-3 PUFA 11 1052 1014 200 840 1468 n-6 PUFA 11 547 526 111 430 795 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 11 966 934 185 771 1342 LC n-3 PUFA 11 899 867 171 715 1245 LC n-6 PUFA 11 68 65 14 54 97 EPA + DHA 11 757 731 144 604 1045 Razmerje n-6/n-3 PUFA 11 0,52:1 0,51:1 0,01 0,50:1 0,54:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum BRANCINI (Dicentrarchus labraX), Severno Jadransko morje, FAO 37.2.1 — SI, prostoživeči Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 10 72,81 72,69 1,05 71,58 74,22 beljakovine 10 21,53 21,47 0,76 20,45 22,85 maščobe 10 4,7 4,6 1,2 3,3 6,6 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 10 80 86 17 46 108 C16:0 (palmitinska) 10 692 651 223 355 1044 C18:0 (stearinska) 10 167 169 50 77 239 C18:1 (vsota izomer) 10 882 779 298 550 1275 C20:1 (eikozenojska) 10 39 38 11 27 58 C22:1 10 10 6 13 4 48 C18:2 n-6 (linolna) 10 65 41 72 24 265 C18:3 n-3 (linolenska) 10 28 24 13 15 58 C18:4 n-3 10 20 19 7 8 29 C20:4 n-6 (arahidonska) 10 92 89 42 19 177 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 10 231 232 58 174 373 C22:5 n-3 (dokoza pentaenojska, DPA) 10 89 79 43 50 149 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 10 373 389 121 211 581 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 10 1083 1064 322 562 1576 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 10 1269 1136 389 826 1806 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 10 950 980 208 670 1259 n-3 PUFA 10 759 980 177 509 962 n-6 PUFA 10 189 174 72 119 315 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 10 825 878 203 576 1105 LC n-3 PUFA 10 710 770 173 478 920 LC n-6 PUFA 10 114 106 148 36 215 EPA + DHA 10 604 645 148 385 823 Razmerje n-6/n-3 PUFA 10 0,26:1 0,23:1 0,10 0,14:1 0,49:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum KONZUMNE POSTRVI (Oncorhynchus mykiss), slovenske ribogojnice, masa cca 250 g, gojene Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 10 72,7 72,5 1,8 69,6 76,2 beljakovine 10 19,4 19,5 0,7 18,3 20,4 maščobe 10 6,0 5,9 1,4 3,6 8,5 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 10 129 131 33 69 175 C16:0 (palmitinska) 10 544 493 207 297 1084 C18:0 (stearinska) 10 124 103 63 76 292 C18:1 (vsota izomer) 10 1324 1207 377 757 1936 C20:1 (eikozenojska) 10 733 601 455 302 1869 C22:1 10 158 150 55 69 256 C18:2 n-6 (linolna) 10 45 44 14 18 69 C18:3 n-3 (linolenska) 10 113 98 42 68 189 C18:4 n-3 10 24 24 5 18 35 C20:4 n-6 (arahidonska) 10 148 154 29 102 186 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 10 85 73 42 42 157 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 10 54 52 9 39 68 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 10 499 529 79 373 613 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 10 863 800 309 484 1664 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 10 1740 1578 497 993 2591 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 10 1790 1616 627 1013 3350 n-3 PUFA 10 959 967 167 655 1251 n-6 PUFA 10 829 672 502 358 2099 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 10 839 864 151 618 1116 LC n-3 PUFA 10 756 785 121 568 925 LC n-6 PUFA 10 83 71 40 51 191 EPA + DHA 10 553 589 85 420 678 Razmerje n-6:n-3 PUFA 10 0,84:1 0,81:1 0,37 0,50:1 1,68:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum ORADE (Sparus aurata), hrvaška ribogojnica, gojene Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 7 70,6 70,8 1,8 66,9 72,4 beljakovine 7 19,6 19,5 0,4 19,1 20,3 maščobe 7 8,95 7,98 2,4 6,79 13,86 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 7 207 181 59 170 335 C16:0 (palmitinska) 7 1064 1027 289 798 1678 C18:0 (stearinska) 7 276 255 74 194 410 C18:1 (vsota izomer) 7 2384 2095 682 1774 3774 C20:1 (eikozenojska) 7 127 128 32 88 187 C22:1 7 90 90 17 73 122 C18:2 n-6 (linolna) 7 1938 1755 487 1516 2927 C18:3 n-3 (linolenska) 7 320 287 87 229 493 C18:4 n-3 7 39 37 11 31 63 C20:4 n-6 (arahidonska) 7 34 32 6 28 47 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 7 202 192 52 161 312 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 7 170 155 47 111 259 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 7 437 423 95 333 623 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 7 1661 1575 442 1257 2592 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 7 3044 2679 853 2296 4798 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 7 3351 3004 847 2557 5079 n-3 PUFA 7 1235 1110 307 911 1858 n-6 PUFA 7 2114 1906 540 1644 3216 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 7 1020 940 256 749 1541 LC n-3 PUFA 7 875 801 211 650 1302 LC n-6 PUFA 7 145 128 45 99 238 EPA + DHA 7 639 588 144 497 934 Razmerje n-6:n-3 PUFA 7 1,71:1 1,73:1 0,06 1,63:1 1,81:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum ORADE (Sparus aurata), Severno Jadransko morje, FAO 37.2.1 — SI, prostoživeče Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 7 68,1 68,2 3,7 62,7 75,2 beljakovine 7 21,2 21,4 1,1 20,7 22,8 maščobe 7 9,29 9,32 3,4 3,10 13,88 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 7 285 271 136 83 515 C16:0 (palmitinska) 7 1877 1862 713 591 2864 C18:0 (stearinska) 7 551 513 214 198 825 C18:1 (vsota izomer) 7 2628 2355 1100 755 3968 C20:1 (eikozenojska) 7 102 101 35 41 162 C22:1 7 30 28 11 12 45 C18:2 n-6 (linolna) 7 88 80 41 32 146 C18:3 n-3 (linolenska) 7 64 57 39 13 134 C18:4 n-3 7 46 44 26 13 93 C20:4 n-6 (arahidonska) 7 205 221 78 93 307 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 7 422 460 228 114 835 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 7 258 241 137 72 487 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 7 410 377 95 306 540 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 7 3070 3002 1145 1000 4652 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 7 3593 3588 1386 1084 5216 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 7 1702 1760 601 702 2623 n-3 PUFA 7 1253 1396 442 533 1945 n-6 PUFA 7 443 496 185 169 669 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 7 1493 1571 498 645 2210 LC n-3 PUFA 7 1143 1262 384 507 1718 LC n-6 PUFA 7 350 384 141 138 496 EPA + DHA 7 832 820 239 420 1148 Razmerje n-6:n-3 PUFA 7 0,36:1 0,34:1 0,10 0,23:1 0,50:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum PANGA (Pangasius sp), Vietnam (?), gojene Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 8 86,1 85,6 2,5 83,9 89,3 beljakovine 8 12,2 12,4 2,0 8,3 14,4 maščobe 8 1,15 1,16 0,33 0,66 1,55 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 8 36 39 8 21 45 C16:0 (palmitinska) 8 308 342 88 164 400 C18:0 (stearinska) 8 87 89 26 49 122 C18:1 (vsota izomer) 8 370 387 107 206 502 C20:1 (eikozenojska) 8 12 12 4 7 17 C22:1 8 <1 C18:2 n-6 (linolna) 8 105 106 48 48 182 C18:3 n-3 (linolenska) 8 6 6 2 3 8 C18:4 n-3 8 <1 C20:4 n-6 (arahidonska) 8 45 35 29 21 101 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 8 2 2 1 2 4 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 8 6 5 2 3 10 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 8 24 21 9 15 42 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 8 452 489 127 243 594 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 8 402 424 115 226 544 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 8 229 202 104 126 413 n-3 PUFA 8 38 33 13 25 62 n-6 PUFA 8 191 169 91 101 351 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 8 113 101 56 61 215 LC n-3 PUFA 8 32 28 11 21 54 LC n-6 PUFA 8 81 70 45 40 161 EPA + DHA 8 26 23 9 17 44 Razmerje n-6:n-3 PUFA 8 4,83:1 4,54:1 0,82:1 3,93:1 5,86:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum LIGENJ (Loligo vulgaris), Severno Jadransko morje (FAO 37.2. - SI), masa 500 - 1000 g Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 6 76,2 76,2 0,3 75,8 76,6 beljakovine 6 20,2 20,4 0,7 19,3 21,1 maščobe 6 1,76 1,85 0,3 1,43 2,10 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 6 35 32 8 28 49 C16:0 (palmitinska) 6 340 352 51 270 401 C18:0 (stearinska) 6 62 64 10 50 73 C18:1 (vsota izomer) 6 61 64 7 48 65 C20:1 (eikozenojska) 6 C22:1 6 C18:2 n-6 (linolna) 6 4 3 3 2 9 C18:3 n-3 (linolenska) 6 C18:4 n-3 6 C20:4 n-6 (arahidonska) 6 24 23 5 19 30 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 6 184 192 34 140 229 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 6 19 20 6 10 29 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 6 417 428 78 319 520 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 6 464 478 69 370 553 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 6 111 113 13 88 124 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 6 660 690 108 521 749 n-3 PUFA 6 625 650 109 485 763 n-6 PUFA 6 35 35 5 29 41 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 6 656 687 110 509 791 LC n-3 PUFA 6 624 649 110 482 763 LC n-6 PUFA 6 32 30 5 27 39 EPA + DHA 6 602 620 112 458 750 Razmerje n-6:n-3 PUFA 6 0,06:1 0,06:1 0,01 0,04:1 0,08:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX - maksimum LIGENJ (Loligo vulgaris), Severno Jadransko morje (FAO 37.2. - HR), masa 100 - 300 g Glavne sestavine (g/100 g) N POVP MED STD MIN MAX voda 6 84,5 84,4 0,5 83,9 85,3 beljakovine 6 13,5 13,5 0,8 12,5 14,6 maščobe 6 1,27 1,32 0,14 1,02 1,42 Maščobne kisline (mg/100 g) C14:0 (miristinska) 6 20 20 5 13 29 C16:0 (palmitinska) 6 221 230 32 171 256 C18:0 (stearinska) 6 76 75 965 84 91 C18:1 (vsota izomer) 6 37 37 6 28 45 C20:1 (eikozenojska) 6 15 15 2 13 17 C22:1 6 C18:2 n-6 (linolna) 6 C18:3 n-3 (linolenska) 6 C18:4 n-3 6 C20:4 n-6 (arahidonska) 6 69 70 6 63 77 C20:5 n-3 (eikozapentaenojska, EPA) 6 78 79 10 61 90 C22:5 n-3 (dokozapentaenojska, DPA) 6 7 7 1 67 9 C22:6 n-3 (dokozaheksaenojska, DHA) 6 312 326 34 252 344 Vsote maščobnih kislin (mg/100 g) Nasičene MK (SFA) 6 346 362 43 273 395 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 6 64 64 9 51 77 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 6 479 496 48 393 522 n-3 PUFA 6 397 415 45 318 442 n-6 PUFA 6 82 83 6 75 90 Dolgoverižne PUFA (LC PUFA) 6 477 494 48 391 520 LC n-3 PUFA 6 397 415 45 318 442 LC n-6 PUFA 6 80 81 7 73 89 EPA + DHA 6 390 408 44 313 434 Razmerje n-6:n-3 PUFA 6 0,21:1 0,21:1 0,02 0,18:1 0,23:1 N — število meritev; POVP — povprečna vrednost; MED — mediana; STD — stardardni odklon; MIN — minimum; MAX — maksimum Priloga 2: Rezultati analiz izbranih kompozitnih vzorcev rib na dioksine in furane (ALS Group, Paradubice, Češka). Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: K5 1. Measurement results PCDD/F: Sample: Matrix [ K5 26.07 Final extract [ц1]: jinjeationvolumelHll: [Acquisition date [d.m.y h:m]: 2,3,7,8 -PCDD/Fs Content [pg/g] Limit of Detection [pg/g] Limit of Quantification [Pg/g] 'WHO 2005 TEFs WHO-TEQ Upperbound [Pg/g] 2A7HCDD lAäTs-PeCDD UAITIHXCDD UW^HCDD ij2j3>7=8,9-HxCDD_ 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD OCDD 2,3,7,8-TCDF 1,2,3,7,8-PeCDF 2,3,4,7,8-PeCDF iA3,4,7y8-HxCDF .122J326,728;HXCDF JA3,7,8,9-HxCDF 2,3,4,6,7,8;HxCDF IA3,4,6,7,8;HPCDF OCDF n.d. 'md. md. jnd, jixL jixL <0.49 ^md. <Ј02, md. md. jn.d. jixL ^md. n.d. 0.09 0.16 J0.2L Ü.2L „0.21 0.24 0.44 0.25 0.099 0.099 0.12 0.12 0.12 0.12 0.15 0.15 0.36 j0T8_ .ML j0.11 J045_ J0.41 J0.81 0.49 J02L J02 J0.21 .021 J0.21 0.25 ^ 0.73 1 1 0.1 0.1 0.1 0.01 0.0003 0.1 0.03 0.3 0.1 0.1 0.1 0.1 0.01 0.01 0.0003 0.09 0.16 0.023 0.023 0.023 0.0024 0.00013 0.049 0.003 0.059 0.012 0.012 0.012 0.012 0.0015 0.0015 0.00011 WHO-TBQ_from^quantified_pCDD/Fs_j-_"L ThecontnbutiontoWHO-TEQ^ WHO-raQfromsuas^^ WHO-TEQ from quantified, LOD and LOQ non quantified PCDD/Fs -"Upperbound" 'WHO 2005 TEF: Van den Berg et al: Toxicological Sciences Advance Acces, 7 July 2006 The limits of quantification are defined as the double of the detection limits. The limit of detection is defined as the amount of analyte producing a signal with S/N>3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95%o interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30°% and total WHO-TEQ is 20°%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection. Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: K6 1. Measurement results PCDD/F: Sample: K6 Final extract [ц1]: 25 Ппјее^^_ [Acquisition date [d.m.y h:m]: 16.6.14 17:15 24.76 2,3,7,8-PCDD/Fs Content Limit of Limit of 'WHO 20 Detection Quantification TEFs [pg/g] [pg/g] [pg/g] n.d. 0.11 0.22 1 n.d. 0.13 J_0.27_ 1 n.d. 0.19 0.1 n.d. 0.19 IZZZ2-39ZZZI 0.1 n.d. 0.19 0.1 n.d. 0.33 XIIIIJÖ^LZZZ 0.01 n.d. 0.55 0.0003 1.7 0.069 TZZWZZ 0.1 < 0.17 lII00L 0.42 0.085 iZIII^^ 0.3 n.d. 0.16 0.1 n.d. 0.16 0.1 n.d. 0.16 4ZZ.ZO.32IZ.Z. 0.1 n.d. 0.16 TZZo^ZZ 0.1 n.d. 0.22 .izzzio^zzz. 0.01 n.d. 0.22 xZZZI0^IZZZ 0.01 n.d. 0.45 1 09 0.0003 WHO-TEQ Upperbound [pg/g] 2,3,7,8-TCDD........ 1,2,3,7,8-PeCDD ]A34>7,8;HxCDD 1,2,36,7,8-HxCDD 1,2,37,89-HxCDD UMAT^HpCDD OCDD__ 2,3,7,8-TCDF 1,2,3,7,8-PeCDF 2,3^4,7,8-PeCDF UW^HxCDF UW^HxCDF 1,2,37,89-HxCDF 2,3,4,6,78-HxCDF 1,2,3^4,6,7,8-HpCDF 1A34,7,8,9-HpCDF OCDF C.11 C.13 ^0.019^ Ü.219. JJ.0J9L C.CC33 0.00016 _o.1L 0.0051 J113_ 0.016 0.016 0.016 0.0022 0.0022 0.00013 WHO-TEQfromjaant^^ Thecontnbuüo^^ WHD-TEQfromqua^^ Thecontributjonj£_WHD-FEQfi: WHO-TEQ from quantified, LOD and LOQ non quantified PCDD/Fs -"Upperbound" J03 0.19 0.49 0.38 0.68 PCDDs Content [pg/g] PCDFs Content [pg/g] Tetra-CDDs. Penta-CDDs Hexa-CDDs^ Hepta-CDDs OCDD ^nd. n.d. Tetra-CDFs_ Penta-cDFs Hexa-CDFL Hepta-CDFs OCDF JA. JA. jn.d. „n.J. n.d. Total PCDDs n.d. Total PCDFs 3.1 'WHO 2005 TEF: Van den Berg et al: Toxicological Sciences Advance Acces, 7 July 2006 The limits of quantification are defined as the double of the detection limits. The limit of detection is defined as the amount of analyte producing a signal with S/N>3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95°% interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30°% and total WHO-TEQ is 20°%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection. Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: K8 1. Measurement results PCDD/F: Sample: Matrix[g]__24.71 inal extract [ц1]: Injectionvolumej:^!]^ Acquisition date [d.m.y h:m]: 25 4 16.6.14 18:17 2,3,7,8 -PCDD/Fs Content [pg/g] Limit of Detection [pg/g] Limit of Quantification [Pg/g] 'WHO 2005 TEFs WHO-TEQ Upperbound [Pg/g] 2,3^8-TCDD 1^L8-PeCDD 1,2^4^8-HXCDD 1,2,3,6,7,8-HxCDD ]A3,7,8,9-HxCDD JA3,4,6,7,8-HPCDD OCDD 2,3^8-TCDF LLLZ8PeCDF 2,3,4,7,8-PeCDF 1A3,4,7,8-HxCDF F23A7,8-HxCDF. 1A3,7,8,9-HxCDF 2,3^5,7,8-HxCDF_ 1.2.3.4.6.7.8-HpCDF 1.2.3.4.7.8.9-HpCDF OCDF ^njd. n.d. md. md. judL_ md. 24L JL3L J076 md. 3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95%o interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30°% and total WHO-TEQ is 20°%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection. Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: S 1. Measurement results PCDD/F: Sample: S Matrix[g]__25.39 Final extract [|J]: 25 |InjeetionvolumeJ[jill^__1 [Acquisition date [d.m.y h:m]: 16.6.14 19:19 2,3,7,8-PCDD/Fs Content [Pg/g] Limit of Detection [Pg/g] Limit of Quantification [pg/g] 'WHO 2005 TEFs WHO-TEQ Upperbound [Pg/g] 2,3,7,8-TCDD ШЈЈ-PteCDD iA3A7^HxCDD_ !,2,3Jy8^HxCDD_ JA3A6,7^HpCDD OCDD 2,3,7,8-TCDF ШЈЈ-PeCDF 23A78PeCDF 1A3A7^HxCDF I^3,6,7^HxCDF_ JA3,7,8,9-HXCDF„„„ 2MAZJtHxCDF_ 1.2.3.4.6.7.8-HpCDF 1.2.3.4.7.8.9-HpCDF OCDF ^nd. „nd, n.d. n.d. n.d. 'n.d. 'пЛ. 3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95% interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30°% and total WHO-TEQ is 20°%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection. Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: V 1. Measurement results PCDD/F: T Sample: Matrix [ 24.81 Final extract [ц1]: 25 jinjectionvoiumeM:_4.... [Acquisition date [d.m.y h:m]: 16.6.14 2C:21 2,3,7,8-PCDD/Fs Content Limit of Limit of 'WHO 20 Detection Quantification TEFs [pg/g] [pg/g] [pg/g] n.d. j_0.096_ 1 n.d. 0.17 1 n.d. 0.22 TZZJ^IZZ 0.1 n.d. 0.22 lZZZ]0EIZIZI 0.1 n.d. 0.22 TZIIIÖLliZIIl 0.1 n.d. 0.27 0.01 n.d. 0.58 TZZJIZZI pcÄ 3.2 0.057 TIIIZ^ 0.1 0.52 rZjfčTiIZ TZZIo^ZZZI pi^r 0.72 0.071 tizc^:::: |ZZZ0!-3Z n.d. 0.13 Tllllj»^^ 0.1 n.d. 0.13 0.1 n.d. 0.13 0.1 n.d. 0.13 0.1 n.d. 0.17 TZZj?^3iZII 0.01 n.d. 0.17 0.01 n.d. 0.47 1 0.95 0.0003 WHO-TEQ Upperbound [Pg/g] 23M-TcnD 1,2,3,7,8-PeCnD 1.2.3.4.7.8-HxCnD 1,2,3,6,7^HXCDD 1.2.3.7.8.9-HxCDD_ 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD 2,3,7,8-TCDF 1,2,3,7,8-PeCDF 2,3,4,7,8-PeCDF 12,3,4,7,8-HxCDF 1,2,3,6,78-HxCDF 1,2,3,7,8,9-HxCDF 2,3,4,6,78-HxCDF 1.2.3.4.6.7.8-HpCDF 1.2.3.4.7.8.9-HpCDF OCDF 0.096 C.17 JCCC22L JC.C22, J0.02L JC.0027^ 0.00017 J0.32_. C.C15 0.22 J0.01L ,MiL J0.01L j0.013_ 0.0017 0.0017 0.00014 WHO-TEQ_frmm_quantified^pCDD/F5..J-„" Thecontributi^^ WHO-TEQfromqu^^ Thecontributio:^^ WHO-TEQ from quantified, LOD and LOQ non quantified PCDD/Fs -"Upperbound" 0.55 0.2 0.75 0.4 0.95 PCDDs Tetra-CDDs Penta-CDDs Hexa-CDDs Hepta-CDDs OCDD Total PCDDs Content [pg/g] PCDFs Tetra-CDFs. Penta-CDFs Hexa-CDFL epta-CDFs OCDF Total PCDFs Content [pg/g] 49 "6.5 'WHO 2005 TEF: Van den Berg et al: Toxicological Sciences Advance Acces, 7 July 2006 The limits of quantification are defined as the double of the detection limits. The limit of detection is defined as the amount of analyte producing a signal with S/N>3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95%% interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30°% and total WHO-TEQ is 20°%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection. Attachment no. 1 to the Certificate of Analysis for work order FP1408781 Sample: D 1. Measurement results PCDD/F: Sample: D Final extract [pl]: 25 ttnjectionjvolumieJyljj__4 [Acquisition date [d.m.y h:m]:_16.6.14 21:22 2,3,7,8-PCDD/Fs Content Limit of Limit of 'WHO 2C Detection Quantification TEFs [pg/g] [pg/g] [pg/g] n.d. j_0.095_ 1 n.d. 0.36 111110.711111 1 n.d. 0.25 TZZö.5iZZI 0.1 n.d. 0.25 0.1 n.d. 0.25 TZZJÖMIIII 0.1 n.d. 0.2 tizicuii: 0.01 n.d. 0.4 TIIIZoj8ZZZI 0.0003 3.9 0.06 2LZZZI.c.l2.ZZZ.Z 0.1 0.14 Г111Ш111 TZZi^ZII Гж 0.44 0.072 rzMIZ 0.3 0.19 0.093 TZITIIZZ 0.1 n.d. 0.093 0.1 n.d. 0.093 Hl^ZI 0.1 n.d. 0.093 rzi^zzi 0.1 n.d. 0.12 rizwiz 0.01 n.d. 0.12 TZZö^IIZ 0.01 n.d. 0.33 1 0.65 0.0003 WHO-TEQ Upperbound [pg/g] 2,3^8-TCDD 1,2^7,8-PeCDD U3A7^-HxCDD. 1,2^6^8-HxCDD UAZ^HCDD 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD OCDD 2,3,7,8-TCDF 1,2,3,7,8-PeCDF 2,3,4-,7,8-PeCDF 1,2,3,4,7,8;HxCDF 1,2^78-HxCDF 1,2,3,7,8,9-HxCDF 2,3i4,6,7,8;HxCDF 1.2.3.4.6.7.8-HpCDF 1.2.3.4.7.8.9-HpCDF OCDF 0.095 C.36 „0.025. Ü.021 J0C02, 000012 0.39 0.0043 0.13 0.019 0.0093 0.0093 0.0093 0.0012 0.0012 0.000098 WHO-TEQ_from^quantified^CDD/Fs^- Th£contnbuti^ WHO-TEQfTom^^ Ihe^oStSbutionjto^WHO-FEQfTO^ I WHO-TEQ from quantified, LOD and LOQ non quantified PCDD/Fs -"Upperbound" „051 0.29 0.81 0.58 1.1 'WHO 2005 TEF: Van den Berg et al: Toxicological Sciences Advance Acces, 7 July 2006 The limits of quantification are defined as the double of the detection limits. The limit of detection is defined as the amount of analyte producing a signal with S/N>3. Limit of detection is equal to LOQ according to Commision Regulation (EU) No 252/2012. Measurement uncertainty is expressed as a double (k=2) relative standard deviation (RSD%), and corresponds to 95%% interval of reliability. Estimation of uncertainty of each 2,3,7,8-PCDD/F congener is 30%% and total WHO-TEQ is 20%%. These values were ensured by analyses of certified reference material under conditions of internal reproducibility. Results marked "<" are situated in the interval of the limit of detection and the limit of quantification and are not quantified. Results marked "n.d." are lower than the limit of detection.