Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. v.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenturt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 1. junij 1956 Štev. 22 (736) Pogajanja za novo vlado se nadaljujejo Čeprav so se predstavniki obeh dosedanjih vladnih strank, torej Socialistične stranke Avstrije in Avstrijske ljudske stranke, že sestali na uradnih razgovorih o bodoči ureditvi vladne politike, se še Vedno nadaljujejo ugibanja o sestavi nove vlade. Kajti poročilo o zadnjem sestanku predstavnikov SPO in OVP, ki je bil v torek popoldne (ne v ponedeljek, kot je bilo prvotno javljeno), le čisto kratko navaja, da je prišlo do večurnega sestanka komitejev obeh strank, na katerem so podrobneje razčlenili obojestranska stališča glede sestave vlade in natančno obravnavali načela za bodoče sodelovanje ter da se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. O podrobnostih v komunikeju ni niti besedice, zato tudi tisk v svojih komentarjih ve povedati le toliko, da so tokratni razgovori potekali v že mnogo bolj prisrčnem ozračju in da so razpravljali o vseh vprašanjih bodočega sodelovanja. Morda je prav to suhoparno in nadvse kratko poročilo o dosedanjem poteku OVP-SPO-jevskih pogajanj povzročilo, da so posamezni listi prenehali s svojimi prerokovanji o bodočem državnem vodstvu in se omejili na krajša ali daljša poročila o izjavah, ki so jih v zvezi s položajem, nastalim po zadnjih volitvah, dali posamezni predstavniki strank na raznih zborovanjih. Iz teh pa je v glavnem razvidno le toliko, da hoče OVP na osnovi '*7’dn volitev svoj vpliv v. bodoči vladi Znatno povečati, medtem ko stremi SPD za tem, da bi svoj dosedanji položaj ohranila čim bolj neokrnjen. Če so torej razgovori v torek potekali V Franciji odpor proti vojni v Alžiru Med francoskim ljudstvom se vedno bolj širi splošni odpor proti oboroženemu reševanju alžirskega vprašanja. Sklep vlade, da bo vpoklicala stotisoče rezervistov in jih poslala na alžirska bojišča, je že od vsega početka našel le malo razumevanja. Na še večje težave pa je vlada naletela pri uresničitvi tega sklepa in se dnevno dogaja, da prebivalstvo najrazličnejših francoskih mest s silo preprečuje odhod vpoklicanih rezervistov v Alžir. Navadno ljudske množice zasedejo postajna poslopja in preprečijo vkrcanje vojakov; pri tem je že pogosto prišlo do ostrih spopadov s policijo, kateri je le s solzilnim plinom uspelo obvladati množico, vlak pa je kljub temu odpeljal brez vpoklicanih rezervistov. Prav tako so ponekod tudi razstrelili železniško progo in tako preprečili odhod Vojakov. V mestu Alžir so francoske oblasti s pomočjo 6000 vojakov in 1500 policistov izvedle preiskavo v arabski četrti in aretirale kakih 500 oseb, ker so — kakor je bilo javljeno v tozadevnih poročilih — hašli velike množine orožja, municije in letakov. Koncem zadnjega tedna je vodja alžirskega nacionalističnega gibanja El Man-dani izjavil v Kairu, da bo alžirska osvobodilna vojska odgovorila z doslej naj-večjo silo, če bi Francija sprožila uničevalno vojno proti alžirskemu ljudstvu, kakor je bilo napovedano za začetek junija. Precejšnje pridržke nasproti vojaškim ukcijam v Alžiru pa izražajo tudi politič-ni krogi v Parizu, kjer izjavljajo, da se rezident Lacoste pod pritiskom kolonistič-hih in vojaških krogov vse preveč posveča vojaškim ukrepom, kakor pa vladnemu Programu reform na socialnem in gospodarskem področju. Prav tako obsojajo tudi pretirano hude represalije francoskih vojaških enot po napadih alžirskih nacionalistov. že »mnogo bolj prisrčno«, potem je vsekakor upravičeno mnenje, da' sta vladni stranki načelno že našli pot, po kateri bo mogoče doseči skupno izhodišče za ustvaritev pogojev bodočega sodelovanja. Sklicanje koroškega deželnega zbora Pri nas na Koroškem deželnozborske volitve niso prinesle nobenih bistvenih sprememb v sestavi novega deželnega zbora in deželne vlade, zato tudi ni bilo treba dolgotrajnih pogajanj med strankami. 2e za danes dopoldne je deželni glavar Fer- dinand Wedenig sklical novi deželni zbor k prvi seji, katere dnevni red obsega naslednje točke; pozdrav po predsedniku bivšega deželnega zbora, zaprisega deželnih poslancev, volitev predsednikov deželnega zbora, deželnega glavarja in njegovih namestnikov ter ostalih članov deželne vlade, zaprisega novoizvoljenega deželnega glavarja, izvolitev koroških članov Državnega sveta, izvolitev odborov deželnega zbora, sestava deželnozborskih klubov ter končno izvolitev upravnega odbora Deželne strojne postaje. Občinske in pokrajinske volitve v Italiji Ob zaključku naše številke je izid italijanskih volitev v občinske in pokrajinske odbore znan le delno, kljub temu pa je že zdaj očitno dejstvo, da volitve niso prinesle pričakovanih sprememb. Sicer so si krščanski demokrati nekoliko utrdili svoj položaj, toda le na račun ostalih sredinskih strank odnosno strank desnice, zato se stranke sredine tudi v bodoče ne bodo mogle ponašati z večino v odborih. Posebno v mestih in industrijskih središčih pa so levičarske stranke, predvsem komunisti in Nennijevi socialisti, obdržale dosedanjo večino, ponekod pa celo zaznamovale precejšen porast glasov in mandatov. Na Tržaškem, kjer so bile tokrat prvfč volitve, odkar je to ozemlje pripadlo Italiji, so se Slovenci prav dobro držali in sta bila dva izvoljena v pokrajinski svet. Poseben uspeh so dosegli v posameznih podeželskih občinah, kjer so kandidirali na skupni demokratični listi, katera je med drugim v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje dosegla absolutno večino. Maršal Tito v Sovjetski zvezi Na podlagi povabila, ki sta mu ga izročila ob priložnosti lanskoletnega bivanja v Jugoslaviji predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev, je maršal Tito odpotoval na tritedenski obisk v Sovjetsko zvezo. Prihod maršala Tita in njegovega spremstva v Sovjetsko zvezo je predviden za jutri. Med svojim uradnim obiskom v Sovjetski zvezi bo predsednik Tito obiskal poleg Moskve še več drugih mest v notranjosti Sovjetske zveze in se seznanil z delom Je pričakovati zbližanje med Vzhodno in Zapadno Nemčijo? Uradna zunanja politika Zapadne Nemčije slej ko prej odklanja vsakršne stike z Vzhodno Nemčijo in je zunanji minister von Brentano že ponovno dejal, da bonn-ska vlada ne bo imela diplomatskih odnosov s tistimi državami, ki priznavajo vzhodnonemško vlado, odnosno da bo prekinila odnose s tistimi državami, ki bi priznale vlado v Pankovu. Zato pa je vzbudila tem' večje zanimanje nedavna izjava zapadnonemškega ministra von Merkatza, ki je na nekem sestanku izjavil, da ne gre več za to, ali naj zapadnonemška vlada vzpostavi diplomatske zveze z vzhodnoevropskimi državami, temveč za to, kako naj to napravi. Dejal je, da so nastopile spremembe v odnosih med državami, s katerimi mora bonnska vlada računati, kljub temu pa je podprl nadaljevanje sedanje politike zapadnonemške vlade, ki noče priznati Vzhodne Nemčije. Konkreten predlog za zbližanje med obema nemškima državama je izdelala pred kratkim vzhodnonemška zveza sindikatov. Zapadnonemškim sindikatom predlaga konferenco, ki bi se je udeležili predstavniki obeh sindikalnih organizacij. Ob tej priložnosti bi obravnavali vprašanja odnosov med obema sindikatoma, vprašanje uvedbe 40-urnega delovnega tedna ter vprašanje ustanovitve centralnega odbora nemških sindikatov. Hkrati pa bi na tej konferenci iskali tudi skupne ukrepe za splošno pomirjenje v Mollet in Adenauer se bosta sestala V Parizu potrjujejo, da bodo predsednik francoske vlade Mollet, zunanji minister Pineau in podtajnik v zunanjem ministrstvu Faure odpotovali v Luksemburg 4. junija, da se sestanejo s kanclerjem Zahodnonemške zvezne republike Adenauerjem, z zunanjim ministrom von Bren-tanom in s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Hallsteinom. Sestanek bi moral prvotno biti že 2. junija, vendar pa je bil na francosko zahtevo preložen za dva dni, ker se je v francoski skupščini začela v četrtek velika splošna parlamentarna debata o politiki francoske vlade. Poslance bodo po zaključnih izvajanjih ministrskega predsednika Molleta pozvali, naj se do 5. junija izrazijo o zaupnici vladi. Parlamentarni strokovnjaki, ki presojajo to debato kot »drugo umeščanje« socialističnega prvaka Guy Molleta, pričakujejo, da bo večina skupščine podprla vlado in ji izglasovala zaupnico. V Luksemburgu, kjer pa se bodo po tej debati v Parizu sestali nemški in francoski predstavniki, se bodo razgovarjali o vprašanjih, ki zadevajo obe državi predvsem pa o Posarju in o nedavnih francoskih razgovorih v Moskvi. Predhodni razgovori med zastopniki francoske in nemške vlade o Posarju so se v soboto končali, ne da bi približali medsebojno stališče. raznih znanstvenih ustanov, industrijskih objektov, kulturnih institucij itd. Predvideni so tudi različni razgovori med jugoslovanskimi in sovjetskimi predstavniki. V spremstvu predsednika Tita so poleg njegove soproge Jovanke še podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, član zveznega izvršnega sveta Mihajlo Todorovič, predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič in drugi. Nemčiji. Govorili bi o sodelovanju, ki naj bi privedlo do tega, da bi se obe nemški vladi obvezali, da ne uvedeta obvezne vojaške službe. Zlasti naj bi bilo delo sindikatov usmerjeno v to, da se zajamči mir, zmanjša oborožitev in da pride do združitve Nemčije. Zaradi Cipra sprememba v grški vladi Dogodki na otoku Ciper, ki so — kakor smo poročali že v zadnji številki — povzročili nenavadno obširne varnostne ukrepe tako pri angleških kolonialnih oblasteh na otoku samem kakor tudi doma v Angliji, so sprožili tudi spremembo v grški vladi. Zadnjo nedeljo je namreč dosedanji grški zunanji minister Teotokis podal ostavko, ker so ga dolžili, da namerava skleniti z Anglijo komproniis glede Cipra. Zaradi tega je bil ostro napaden v grškem parlamentu, še bolj pa s strani ci-prških Grkov in se je slednjič odločil, da odstopi in s tem vladi omogoči, da »rešuje ciprško vprašanje v drugem smislu«. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji kmetijski minister Ave-rof, kateri se odlikuje po mnogo bolj odločni politiki napram Angliji. To je izpričal tudi pred tedni, ko je iz protesta proti usmrtitvi dveh voditeljev ciprških patriotov vrnil angleškemu poslaništvu vsa od Anglije podeljena mu odlikovanja. Na podlagi te spremembe v grškem zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bo grška vlada zdaj bolj odločno nastopila proti angleški kolonialni politiki na Cipru. Odnosi med Egiptom in Veliko Britanijo se izboljšujejo Po poldrugo leto trajajočih ostrih nasprotjih med Veliko Britanijo in Egiptom sta se v Kairu sestala ministrski predsednik Naser in britanski veleposlanik Tre-velyan. Razgovor je bil pripravljen na prejšnjen veleposlanikovem’ sestanku z zunanjim ministrom Favzijem. Tudi na njem je bila glavna tema razgovora položaj na Bližnjem vzhodu na splošno, še zlasti pa spričo tega, da je v torek Varnostni svet OZN obravnaval probleme Bližnjega vzhoda na podlagi britanske resolucije, v kateri generalnemu sekretarju OZN čestitajo k uspešno opravljeni misiji, hkrati pa od njega zahtevajo, naj nadaljuje s posredovanji v tem delu sveta, ki sicer utegne postati ognjišče še hujših nasprotij med Egiptom in arabskimi deželami ter ostalim svetom. Britanski veleposlanik Trevelyan je po razgovoru z ministrskim predsednikom Naserjem izjavil, da je bil sestanek zelo koristen. Mnogo pozornosti je sestanku posvečal zlasti britanski tisk. Vendar vsak časnik po svoje obravnava piftskus, da bi napetost med Veliko Britanijo in Egiptom zmanjšali. V glavnem posvečata dva glavna lista »Sunday Times« in »Observer« glavno pozornost kairskemu sestanku in ga smatrata za zaželeno in pozitivno znamenje po dolgotrajni krizi, ki je Veliko Britanijo doslej zelo vznemirjala. »Observer« meni, da tiči jedro nesoglasij v egiptskem prepričanju, da politika Bagdadske zveze nasprotuje egiptskim interesom, da skuša Velika Britanija razširiti svoj vpliv v tem delu sveta, Egipt pa osamiti. Velika Britanija pa sodi, da hoče Egipt izpodkopati njen vpliv v Perzijskem zalivu, v Adenu in Vzhodni Afriki, ter da se sumljivo približuje Vzhodu. 2 — Štev. 22 (736) 1. junij 1956 Avstrijska nevtralnost in nacionalne manjšine Iz razprave „Trajna nevtralnost Avstrijeki jo je v Naših razgledih objavil Lojze Ude, ponatiskujemo naslednji odlomek: Po sklenitvi državne pogodbe in po nevtralnostni resoluciji v avstrijskem parlamentu v začetku junija 1955 je bilo slišati z Južne Tirolske glasove, ki so izražali zaskrbljenost, če bo Avstrija v bodoče še mogla nastopati kot odvetnik Južnih Tirolcev. Del italijanskega tiska je izražal nad- avstrijsko nevtralnostjo neko posebno zadovoljstvo. Raab in Figi sta nato izjavila, da nevtralnost Avstrije ne more biti ovira, da ne bi čuvala nad izpolnjevanjem pariškega dogovora glede Južne Tirolske. Res bi bilo nerazumljivo, zakaj da bi se Avstrija zaradi svoje nevtralnosti ne smela brigati za usodo svojih rojakov onstran mej. Gre samo za način te brige. Le pred kakršnim koli podpiranjem iredente bi se morala zaradi svoje nevtralnosti še tembolj varovati. Gschnitzerjeve izjave in pisanje dela tiska OVP in Freiheitliche je že mogoče uvrščati v delovanje, ki podpira iredento. Med koroškimi in štajerskimi Slovenci ni iredente in v Jugoslaviji ni danes nikogar, ki bi govoril ali sicer delal tako, da bi iredento med njimi budil. Vsa kritika se vrši strogo v mejah legalnosti. Zahtevamo le konec germanizacije, zaščito po členu 7 avstrijske državne pogodbe in v duhu dobrih sosedskih odnosov. Nevtralnostni položaj Avstrije, pristop Jugoslavije k avstrijski državni pogodbi in jugoslovansko priznanje avstrijske nevtralnosti so pogoji, v katerih bi Avstrija morala začeti obravnavati in izvajati manjšinsko zaščito glede koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov ne samo pravično, temveč dobrohotno. Pogrešamo pravičnosti, govoriti o kaki dobrohotnosti pa je še veliko teže, pri pristaših OVP na Koroškem, v dnevni politiki ali pri oblasteh, upravnih organih pa sploh nemogoče. S proglasitvijo nevtralnosti se ni glede tega prav nič spremenilo. Nadaljuje se s hujskanjem, sovraštvom. Duh nevtralnosti? GOSPODARSKI DROBIŽ Švicarji izvažajo več ur V prvem tromesečju tega leta je izvoz švicarskih ur dosegel vrednost 248,4 milijona švicarskih frankov. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je Švica izvozila to leto za 15,1 % ur več. Ameriški izvoz v vzhodne države Ameriški minister za trgovino Sinclair Weeks je izdal splošno navodilo podrejenim uradom, s katerim je odpravil sistem izvoznih dovoljenj za veliko število izvoznih artiklov, namenjenih v Sovjetsko zvezo in države sovjetske zaveznice. Izvozno dovoljenje ne bo več potrebno za 700 postavk, ki zajemajo 57 blagovnih kategorij. Gre za blago, ki ne spada v kategorijo strateškega blaga, a za katero je bilo doslej potrebno izvozno dovoljenje. Tako bo prost izvoz pijač, gumijastih izdelkov, farmacevtskih izdelkov, vlaken, mesa, papirnatih izdelkov, stekla, električnih in gospodinjskih potrebščin, raznih potrebščin za hladilne naprave, pisarniških strojev, barv, usnja, kož, plutovine, kemikalij, mila, fotografske opreme, optičnih ^artiklov, glasbil, zoboteh-ničnih potrebščin itd. Amerika na velesejmih v vzhodnih deželah Ameriško ministrstvo za trgovino se pripravlja na sodelovanje na mednarodnih velesejmih v vzhodnoevropskih deželah. Predvidevajo sodelovanje na velesejmu v Poznanju in Leipzigu, prav tako pa tudi na veliki kmetijski razstavi v Moskvi. Predstavnik trgovinskega ministrstva je izjavil, da bo od kongresa zahteval nekaj nad milijon dolarjev kredita za izpolnitev tega programa. Brezposelnost še naprej pereče vprašanje Pred kratkim je zavzel socialni minister Proksch stališče do vprašanj zimske brezposelnosti, posredovanja dela in nadur. Ob tej priložnosti je poudaril, da je relativno visoka brezposelnost v zadnji zimi ponovno pokazala, da so vsa svarila gradbenemu gospodarstvu, naj bi gradbena dela čim bolj porazdelili preko celega leta, našla le malo razumevanja. Za trajno je nemogoče, da bi v zimskih mesecih več kot 200.000 visoko kvalificiranih moči ostalo brez dela, v poletnih mesecih pa bi od njih zahtevali prekomerne nadure. V svojih izvajanjih je minister Proksch navedel primerjalne podatke o stanju brezposelnosti v posameznih letih. Tako je znašalo povprečno število nezaposlenih leta 1951 117.600 oseb, do leta 1952 se je dvignilo na 158.000 in do leta 1953 celo na 185.000 oseb. Vsled obširnejših investicij s strani vlade se je število brezposelnih leta 1954 spet zmanjšalo in doseglo lani 122.000 oseb, kljub temu pa je bilo občutno posebno zaradi tega, ker je tekom leta močno nihalo: medtem ko so januarja našteli 230.500 brezposelnih, jih je bilo avgusta le 65.400. Minister Proksch je kot vzrok takih pojavov navedel negospodarski način porazdelitve gradbenih del in poudaril, da v severni Evropi že dalj časa izkoriščajo vse tehnične možnosti, da omogočijo gradnjo tudi v zimskih mesecih. O vprašanju nadur je minister dejal, da so sindikati na splošno proti nadurnemu Jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum Na podlagi lanskoletnega sporazuma so se predstavniki Jugoslavije in Italije zadnje tedne razgovarjali o vprašanjih trgovine med obema sosednima državama, v soboto pa je bil v Beogradu podpisan medsebojni sporazum. Komisiji sta med temi razgovori ugotovili, da se blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo zelo zadovoljivo razvija in da nudi sedanji sporazum možnosti za nadaljnjo razširitev trgovinske izmenjave, ki je lani v primerjavi z letom 1954 porasla za 100 odstotkov. delu, na eni strani, ker narodno-gospodar-sko niso opravičljive,. prav tako pa so delavci in nameščenci vsled tega izpostavljeni prekomernim naporom, kar v kratkem času neugodno vpliva na zdravje. Ker pa je zdravje najdragocenejša dobrina delavcev in nameščencev, ne sme biti izpostavljena prevelikim obremenitvam. Kot problem posebne vrste je minister Proksch imenoval brezposelnost med ženskimi delojemalci, ki mnogo počasneje nazaduje kot pri moških. Zlasti je temu krivo dejstvo, da se delodajalci branijo ženskih delojemalcev, posebno, če dosežejo gotovo starost. Za primerjavo je navedel, da je bilo koncem letošnjega februarja med 224.000 brezposelnimi 74.000 žensk, medtem ko jih je bilo med 100.000 nezaposlenimi sredi maja še vedno 56.000 ženskega spola. Poudaril je, da se na eni strani pritožujejo zaradi pomanjkanja delovnih moči, hkrati pa dopuščajo, da išče na stotine sposobnih žena in deklet zaposlitev v inozemstvu. Končno je minister Proksch omenil tudi vprašanje pomanjkanja strokovnih delavcev. S tem v zvezi je izjavil, da je zveza delavskih zbornic že pred leti izdelala poseben zakon o poklicni izobrazbi, ki pa ni našel odobritve s strani obrtne zbornice. Zaključil je, da bo končno treba prenehati z nasprotovanjem temu zakonu, da avstrijsko gospodarstvo v bodoče ne bo več trpelo pomanjkanja strokovnih delavcev. Ob podpisu protokola je bilo z jugoslovanske strani ugotovljeno, da je dala dosedanja gospodarska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo zelo ugodne rezultate in da ima gospodarski razvoj med obema državama zelo široke in ugodne perspektive. Tudi z italijanske strani je bilo izraženo prepričanje, da pomeni sporazum novo' vzpodbudo h gospodarskemu sodelovanju, ker so bile med razgovori, ki so potekali v vzdušju polnega razumevanja, odstranjene vse težave, ki so se do sedaj pojavljale v trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo. Vzhodnoevropske dežele gospodarsko povezane Pretekli teden je bila v Berlinu konferenca Vzhodnoevropskega sveta za gospodarsko pomoč. Ob zaključku konference so sprejeli skupni komunike, v katerem je rečeno, da so delegacije obravnavale koordinacijo razvoja osnovnih gospodarskih panog včlanjenih dežel v novi petletki, in sicer na področju gradnje strojev in industrije optičnih instrumentov, črne in barvaste metalurgije, pridobivanja premoga, nafte in plina, kmetijske in lahke industrije ter kmetijstva. Zainteresirane države so se sporazumele glede obsega proizvodnje medsebojnih dobav najvažnejših strojev, opreme, surovin, goriva in živil. Na konferenci vzhodnih držav sta bila tudi opazovalca LR Kitajske in Jugoslavije. Veliki načrti v Sovjetski zvezi Sovjetska vlada in Partija sta povabili mladino, naj v svojih vrstah najdejo 400 do 500 tisoč prostovoljcev, ki bodo šli izkoriščat naravna bogatstva v severne in vzhodne predele Sovjetske zveze. Vabilo je namenjeno tudi 1,200.000 mladeničem, ki jih bodo letos demobilizirali. Sovjetsko časopisje v teh dneh zelo obširno piše o ugodnostih, ki jih bo nudila vlada vsem, ki se bodo naselili v nepreglednih predelih zelo redko naseljene Sibirije ali severa. Prevoz vse prtljage je brezplačen. Razpisane so premije od 500 do 800 rubljev za družinskega glavarja ter 150 do 300 rubljev za družinskega člana. Vsi novonaseljenci so oproščeni plačevanja davkov za tri leta. Družine prejmejo tudi posojilo 10.000 rubljev, ki ga je treba vrniti v dobi desetih let. 35 odstotkov vsote krije država za gradnjo hiš. Za nabavo živine je predvideno posebno posojilo 1500 rubljev. S temi ukrepi hoče sovjetska vlada po- spešiti gospodarski napredek in razvoj v doslej zelo slabo obljudenih in obdelanih področjih ter odpreti nove vire surovin. Prav gotovo pa se bo na podlagi teh ukrepov tudi število prebivalstva v Sovjetski zvezi prav kmalu močno povečalo. Ameriško-avstrijsko gospodarsko sodelovanje Kakor je sporočil urad za mednarodno sodelovanje v Washingtonu, je bil dosedanji direktor ameriške gospodarske misije za Avstrijo McCaffery imenovan za namestnika direktorja ameriške gospodarske misije za Filipine. Direktor misije za gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Ameriko pa bo odslej naprej veleposlanik Thompson. Thompsona bo pri delu podpiral svetnik veleposlaništva za gospodarska vprašanja Willoughbi. Gospodarsko sodelovanje bosta obe državi na najrazličnejših področjih še nadalje izpopolnili in razširili. V Avstriji se obeta dobra letina APA poroča, da kmetijsko ministrstvo računa z dobrim pridelkom v letošnjem letu, ker se žitarice hitro razvijajo zaradi zadostne vlage in toplote. Ugodno kažejo tudi okopavine, krompir in sladkorna pesa. Tako so si poljske kulture po dolgo trajajoči zimi proti pričakovanju opomogle. Novo društvo Slovencev v Avstraliji Letos februarja so imeli avstralski Slovenci, združeni v društvo »Mladi demokratični Slovenci«, svoj letni občni zbor, ‘kjer so poudarili potrebo po čim tesnejši povezavi vseh Slovencev-izseljencev. Ob tej priložnosti so svojo dosedanjo organizacijo razširili in jo preimenovali v »Slovensko unijo«. Hkrati so tudi sklenili, da bodo po raznih krajih, kjer živijo Slovenci, ustanovili slovenske knjižnice. 2SKH? iggf SVETU Tokio. — Japonski kmetijski minister Iciro Kono, ki je v Moskvi sklenil s Sovjetsko zvezo sporazum o ribolovu, je po vrnitvi v Tokio izjavil, da namerava Sovjetska zveza obdržati Kurilsko otočje. Opozoril je na Bulganinovo izjavo, da se je Japonska polastila Kurilskega otočja po zmagi v rusko-japonski vojni leta 1904 in je potemtakem naravno, da ZSSR, ki je v zadnji vojni zmagala, to otočje obdrži. London. — Kakor je bilo uradno sporočeno, je britanski letalski minister Ni-gel sprejel vabilo na obisk v Sovjetsko zvezo. Nigla bo spremljala skupina višjih oficirjev. Predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin je povabil ministra Nigla na proslavo Dneva letalstva, ko bodo v Moskvi priredili velike letalske manifestacije. Pariz. — Tunizijska vlada je objavila, da je imenovala prve diplomatske predstavnike v tujini. S temi imenovanji je vlada, ne da bi čakala na sklenitev diplomatske konvencije s Francijo, vzpostavila svojo neodvisno diplomatsko službo v tujih deželah. Nikosija. — Ciprski episkop Antimos je pozval s posebnim pozivom, ki ga je poslal generalnemu sekretarju Ham-marskjoldu, Evropskemu odboru za človečanske pravice v Strassbourgu, Svetovnemu cerkvenemu svetu v Ženevi, canterburyjskemu nadškofu dr. Fisherju, ameriškemu konzulatu na Cipru, grškemu parlamentu in drugim osebnostim ter organizacijam, da naj s svojim vplivom 'posredujejo v ciprskem vprašanju in ustvarijo človeške pogoje na tem otoku. Rabat. — Iraški kralj Fejsal je prispel v Rabat na tri tedne trajajoči uradni obisk kot gost maroškega sultana Ben Jusefa. Po razglasitvi neodvisnosti Maroka je to prvi uradni obisk glavarja tuje države v Maroku. New Delhi. — Indijska vlada je sporočila, da je vzpostavila diplomatske stike s Španijo. Obe državi bosta imeli diplomatske predstavnike na stopnji veleposlaništev. London. — Šef komisije za nadzorstvo premirja v Palestini Burns je prispel v London, od koder bo odpotoval v New York, da se bo tu sestal z generalnim sekretarjem OZN Hammarskjoldom in se z njim posvetoval o nekaterih važnih vprašanjih, ki zadevajo premirje v Palestini. Kairo. — Predsednik egiptske vlade Abdel Naser je izjavil, da hoče Velika Britanija zadržati Egipt in arabske države slabe, da ne bi prevzele lastništva Sueškega prekopa. Naser je tudi dejal, da bo Sueški prekop najkasneje v dvanajstih letih last egiptske vlade. Washington. — Pododbor za notranjo varnost v ameriškem senatu je pretekli teden zahteval, naj ameriška vlada izžene iz ZDA sovjetskega delegata pri OZN Arkadija Soboljeva, ker je po mnenju pododbora prisilil 9 sovjetskih mornarjev, ki so prosili za azil v ZDA, da so se vrnili v Sovjetsko zvezo. Pododbor obsoja tudi ameriško zunanje ministrstvo, ker da soyjetskih mornarjev ni dovolj zaščitilo. New Delhi. — Pri odhodu v Singapur je predsednik singapurske vlade David Marshall izjavil, da bo odstopil, če britanska vlada ne bo pristala na nove razgovore o singapurški samoupravi. Split. — Včeraj je prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo poveljnik sovjetskega črnomorskega vojnega ladjevja admiral V. A. Kasatonov, ki je gost poveljstva jugoslovanske vojne mornarice. Admiral Kasatonov je prispel v Split s križarko »Mihail Kutuzov«, ki j° spremljata rušilca »Bezsmertnii« in »Bez-ukoriznjenii«. Karači. — Sovjetska zveza je ponudila Pakistanu, kjer sedaj vlada velik3 lakota, 20.000 ton riža in 20.000 ton žita, da bi tako nekoliko umilila lakoto v tej deželi. Pakistanska vlada je sovjetsko ponudbo takoj sprejela. 1. junij 1956 Štev. 22 (736) — » Zadružništvo goji smisel za skupnost Občni zbor živinorejske zadruge za Libuče in okolico Skoraj polnoštevilno so se preteklo nedeljo zbrali zadružniki Živinorejske zadruge za Libuče in okolico na svojem občnem zboru. Občni zbor je bil v bivši Mačkovi hiši v Pliberku, kjer imata svoje prostore domača Kmečko-gospodarska zadruga ter Hranilnica in posojilnica. Kar pa zadeva blagajniške in uradniške posle, posluje tukaj tudi Živinorejska zadruga. Zanimanje zadružnikov za svojo v letu 1911 ustanovljeno zadrugo je razveseljiv pojav, kajti nikdar ni dovolj povedano, da je zadružništvo koristna in obenem tudi lepa zadeva. Vse premalo opozarjamo v tisku in govorjeni besedi na pomen zadružništva. Idejno je v glavnem pomen zadružništva v tem, da goji smisel za skupnost, ker si več malih eksistenc medsebojno lažje pomaga. Več kmetov, ki se združijo, da zasledujejo skupen koristen gospodarski cilj, doseže več, kakor neorganizirani posamezniki, in to ob očuvanju osebne svobode in gospodarske neodvisnosti. Ustanovitelji zadruge pred 45 leti so si postavili nalogo, da bi podprli kvalitetno zboljšanje takrat in tudi še danes ponekod precej nazadnjaškega živinorejstva v naši okolici. V svojih pravilih so sprejeli smernice naprednega živinorejstva, kakor skupno prizadevanje za kvalitetno plemensko zboljšanje živine, večjo donosnost in mlečnost krav, skratka za podvig te zelo važne panoge v kmetijskem gospodarstvu. Po večini so kmetje, ki so bili med prvimi početniki živinorejske zadruge, v teku več kot štiridesetih let že polegli v grobove. Zaradi tega je ob otvoritvenih besedah pred občnim zborom predsednik, blaški župan Mirko Kumer, izrekel besede pietete o preminulih predhodnikih zadružnega delovanja na živinorejskem področju v tej okolici. Slučaj je nanesel, da so ravno v trenutku, ko se je pričenjal občni zbor, polagali v Mežici v sveži grob ženo že pred leti umrlega ustanovitelja zadruge, bivšega župana libuške občine Štefana Kralja. Mož, za takratne razmere napreden in preudaren kmetovalec, je izkoristil Priložnost, da je kupil na vrhu Belšaka obsežno Štibarjevo posestvo kot temelj, za izgraditev pašniške živinorejske zadruge. Načelnik Kumer je v občutenih besedah na kratko orisal zasluge Štefana Kralja in bivših njegovih sodelavcev, katerim gre velika zasluga da imamo danes precej močno razvito živinorejsko zadrugo s skoraj polstoletno tradicijo. Kulturnemu človeku narekuje čut, da se s hvaležnostjo spominja onih, ki so orali ledino, da po njihovih idejah in načrtih nadaljujemo in ohranjujemo njihovo delo ter da se okoristimo z novimi pridobitvami modernega gospodarstva. Nadalje se je načelnik spomnil v minulem poslovnem letu preminulih članov zadruge, prekmalu umrlega Janeza Hartmana in nenadoma preminulega Jožefa Tomaža. Ko se je občni zbor oddolžil spominu zaslužnim preminulim zadružnikom, je prešel na oficielni dnevni red. Poročilo za upravni odbor je podal predsednik Kumer in dejal, da se zadruga udejstvuje predvsem le s prevzemom mlade živine na zadružni pašnik. Edino s tem seve ni izčrpan pomen in namen zadruge, kakor to predvidevajo tudi pravila. Pozval je zadružnike, naj potem v razgovoru sprejmejo primerne sklepe, da bi zadruga dosegla tudi ostale uspehe pri svojem prizadevanju. Dejansko pa so na zadružnem posestvu v zadnjih letih precej storili ter so predvsem zboljšali z gnojenjem z umetnimi gnojili in hlevskim gnojem vrednost pašnika. Popravili in uredili so potrebam odgovarjajoči hlev in stanovanjske prostore za pastirja ter nabavili nekaj potrebnega inventarja. V zadružnem gozdu gradijo prepotrebno pot, kar bo zelo dvignilo vrednost lesa, ko je bila prej zaradi težavnega transporta odprodaja lesa veliko manj donosna. Tudi gozdu posvečajo pod strokovnimi navodili Martina Zechnerja precejšnjo pozornost. Vse te naprave in izboljšanje je zahtevalo seve denar, ki so ga črpali iz odprodaje lesa, pa tudi z znatnimi subvencijami in iz dohodka za plačano pašnino. Na podlagi zveznega revizijskega poročila je načelnik predočil zadružnikom stanje in posloVanje zadruge, iz katerega je Celovec V ponedeljek so pričeli v Celovcu in Beljaku z novačenjem letnika 1937. Naborniki so se morali oglašati po abecednem redu. Kakor pravijo očividci, ki so imeli priložnost z mladimi možmi govoriti ali pa so jih opazovali, med njimi niso ugotovili posebnega navdušenja in veteelja nad novačenjem in bližnjimi vpoklici v vojaško službo. Pretekli ponedeljek je bil v Celovcu tradicionalni vsakoletni pomladanski sejem. Na novem trgu je bilo polno stojnic z najrazličnejšim blagom, med katerimi se je drenjala množica ljudi, ki je tudi v velikem številu prihitela s podeželja. Na Gayerschiitt pa so kmetje prignali konje in živino na sejem. Loga ves Na binkoštno nedeljo je minulo petnajst let, odkar je praznoval domači krojaški mojster Šimej Einspieler veselo poroko s svojo ženo Marijo. Na binkoštno nedeljo letošnjega leta bi bila vesela obletnica, a grede od obiska pri svoji ženi v bolnici ga je zajela žalostna vest, da je na večer tega dne za vedno zatisnila svoje oči. Par dni poprej sta Šimej in Marija de- bilo razvidno, da ni neugodno. Revizijsko poročilo je občni zbor soglasno odobril. . Ko so odobrili še računske zaključke za prejšnji dve leti, so volili upravni in nadzorni odbor. Ker so bili zadružniki z delovanjem starega odbora zadovoljni, so ga spet potrdili ter so le na mesto umrlega Hartmana izvolili Jakoba Kosmača p. d. Ditmarja na Belšaku. Predsednik Kumer je s svojim priznanim preprostim in duhovitim razpravljanjem znal vzbuditi zanimanje pri navzočih, da so v diskusiji navedli marsikakšne koristne pobude za bodoče delo. Med drugim so sklenili, da bodo letos na Štibarjevem vrhu obnovili že razpadajoče poljsko znamenje. Ko bo popravilo končano, bodo priredili na zadružnem pašniku primerno zadružno slovesnost, kjer bodo podelili tudi odlikovanja dolgoletnim zaslužnim zadružnikom. Na sporedu bo še predavanje iz zadružništva, za katero bodo naprosili poslovodečega podpredsednika Zveze. Ker so ta dan prijavili tudi živino na pašo, so določili, da bo prigon v sredo tega tedna. Če je na dan prigona lep pomladanski dan, je za zadružnike koristno združeno s prijetnim, ker je obenem lep izlet na vrh Belšaka, odkoder se nudi di-ven razgled po obsežnem delu koroške zemlje in tudi preko meje. lala drva. Preperelo drevo se je podrlo na njiju in težko ranilo ženo. Prepeljali so jo v Celovec, a umetnost zdravnikov je bila zaman. Umrla je, ne da bi prišla poprej do zavesti. Doma iz boroveljskega okraja se je Marija pri nas dobro udomačila. Bila je dobra žena in gospodinja, dobra soseda, ki je vsakemu rada priskočila na pomoč, bila je vseskozi zavedna in nikdar ni zatajila svojega jezika. V sredo je bil pogreb. Ogromna množica je sledila njeni krsti. Domači pevci so pod vodstvom Hanzija Aichholzerja na domu in ob odprtem grobu peli ganljive ža-lostinke, domači gospod župnik Repnik pa se je poslovil od rajne v ganljivih in primernih besedah. Marija Einspieler spi v domači zemlji, dobro se naj izpočije, žalujočemu možu pa naše iskreno sožalje! Suha Kmet Viktor Lipnik iz Močule se je pri delu hudo ponesrečil. Pri gradbenih delih je zletel na tla podboj, ki ga je zadel in mu prelomil spodnjo gleženj. Ponesrečenega kmeta so odpeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. mnogimi začetniškimi težavami in napori uspešno utiral z Bčelo, Glasnikom in Cvetjem. Sam je telesno izčrpan tik pred smrtjo zasnoval še svoj zadnji poizkus in leta 1869 je zagledal svetli dan Besednik, kratkočasen in podučen list za ljudstvo. Po Janežičevi smrti je prešel Besednik v last Mohorjeve družbe in se je obdržal do leta 1878. Pomen Slovenskega Glasnika je še prav posebno velik, če upoštevamo dejstvo, da je izhajal ravno v času, ko je doraščala in se prebujala mlada pisateljska četa, ki se je postavila po robu okorelim Bleisveis-Jeranovim literarnim nazorom in šla iz boja kot zmagovalka. Za zmago mladih, to je za zmago, ki je bila za razvoj slovenske literature nujno potrebna, je Janežič s svojimi revijami, posebno Glasnikom, ogromno doprinesel. V njem so se oglasili z naprednimi nazori in zdravo kritiko možje, ki so postali voditelji in ideologi slovenske literature. Tu sta izbojevala boj za zdravo kritiko Levstik in Stritar. Res je, da je Glasnik moral po desetih letih uspešnega dela prenehati prav zaradi ostre kritike mladih, toda boj je bil izbojevan in mladi rod usposobljen, da stopi sam v javnost. Janežič ni bil pesnik, ne pripovednik, niti ideolog novega slovstvenega gibanja, vendar si je kot spreten organizator z marljivostjo in delavnostjo pridobil veliko zaslug pri pospeševanju razvoja slovenskega slovstva. V to razgibano dobo na Koroškem spada tudi ustanovitev znane ljudske knjižne založ- v Zvabek Bolesten udarec je zadel prav na materinski in dan volitev družino Stanka Srien-ca v Žvabeku. Ukmarjeva Apolonija, kamor se je Stanko priženil in kjer sta vodila svojo trgovinico in gostinsko obrt, je prekmalu preminula. Vsa okolica in vsak, ki ga je pot nanesla kadar koli v Žvabek, se je rad oglasil v tej hiši, kjer so mu vedno pošteno in solidno postregli. Poleg teh vrlin pa je bila pokojna, šele 47 let stara mati, značajna Slovenka ter sta z možem v takem duhu vzgajala tudi svoje otroke, ki se jih jima je rodilo pet. Najmlajši otrok je šele dve leti star. Za vse preostale je bil dogodek bridek udarec, tudi za moža Stanka, ki je žalostno novico zvedel na Obirskem, kjer se sedaj nahaja. ■ Takoj je pohitel domov in v svoji bridkosti tolažil še otroke. Dne 15. t. m. pa so priljubljeno in spoštovano Apolonijo Srienčevo ob številni udeležbi žalnih gostov položili na domačem pokopališču k zadnjemu počitku. Žalostni družini izrekamo naše srčno in odkrito sožalje! V soboto zvečer v hotel „Korotan<( v Sekiro! Dne 2. junija 1956, s pričetkom ob 19. uri, bo v hotelu »Korotan« v Sekiri otvoritev letošnje letoviške sezone. Sonce, zrak in voda, razsipajoči naravni darovalci zdravja in okrepčila, vabijo v ta idilični kraj v moderno urejeno gostinsko podjetje in penzion ob Vrbskem jezeru. Za večer prireditve je pripravljena priznana godba iz Celovca, prav tako pa tudi najrazličnejše specialitete na ražnju in odlična dalmatinska vina. K številni udeležbi iz bližnjih in daljnjih krajev vabi vodstvo hotela Obvestilo naročnikom in bralcem Zaradi nepredvidene tehniške zapreke je izšla današnja številka »Slovenskega vestnika« samo na štirih straneh. Cenjene naročnike in bralce prosimo za razumevanje in bomo današnji izostanek nadoknadili ob priložnosti. Petek, 1. junij: Feliks Sobolta, 2. junij: Peter Nedelja, 3. junij: Kiotilda Ponedeljek, 4. junij: Frančišek Torek, 5. junij: Bonifacij Sreda, 6. junij: Norbert Četrtek, 7. junij: Robert be — Mohorjeve družbe — katere veliki pomen postane jasen šele, če pomislimo, koliko milijonov knjig je v dobrih sto letih obstoja razposlala med Slovence. V začetku 50-tih let 19. stoletja se je začelo misliti na ustanovitev literarne družbe, nekake slovenske Matice. Tudi tu so ljubljanski voditelji pokazali svojo nezmožnost, zakaj do realizacije zamisli je prišlo zopet v Celovcu. Prvo zamisel za ustanovitev družbe, ki bi širila med ljudstvom dobre slovenske knjige, je dal Slomšek, ki je bil tedaj kanonik v Št. Andražu na Koroškem. Prošnjo, ki jo je vložil leta 1845 pri vladi, tedanjem ilirskem guberniju v Ljubljani, so mu odbili. Šele leta 1851, ko je pridobil za sodelovanje Janežiča in Einspielerja, se je posrečilo Slomšku izvesti to zamisel. Uspeh skupnega dela se je pokazal še isto leto, ko so 1. julija 1851 ustanovili Društvo sv. Mohorja in je leto dni nato zagledal svetli dan prvi knjižni dar novega društva. Prva leta je društvo hiralo, borilo se je z začetniškimi težavami. Leta 1860 sta Einspieler in Janežič preosnovala društvo v cerkveno družbo, ji znižala letno članarino in število članstva je naraslo v desetih letih za več kot 10.000. Družba je dobila leta 1871 tudi lastno tiskarno in se je odtlej bujno razcvetala. Mohorjeve knjige je do svoje smrti urejeval Janežič in najdemo takrat med sodelavci mlade slovenske pisatelje, ki so polnili tudi strani Janežičevega Glasnika. (Se nadaljuje) Marija Janežič: 12 Doprinos koroških Slovencev k občeslovenski književnosti in kulturi (Iz gradiva za seminarsko nalogo) .Bčela, ki je morala že v četrtem letniku ju slovenske novelistike. Kako ljubeznivo je utihniti, je uravnala pot svojemu nasledniku, ki je bil veliko boljši od nje. Čeprav z Bčelo lr> vsebinsko nekoliko boljšim Glasnikom slovenskega slovstva (1854) Janežič ni uspel, se )e še v tretje lotil uredniških poslov. poraščajoča mladina, ki je dozorevala v šolskih literarnih krožkih, je nujno potrebovala lastno glasilo. Rokopisni literarni listi celjska, celov-ska in ljubljanska Slavija (1850—1853), Venec celovških bogoslovcev (1850) in ljubljanske yhje (1854/55) ji niso več zadoščali. Tako se le klicu po samostojnem literarnem glasilu zo-Pet odzval Janežič s Slovenskim Glasnikom, ki je častno izvršil svojo nalogo kot prvi po-Pplni slovenski literarni list. Slovenski Glas-nik — lepoznansko podučen list je bil nekako Jeposlovno-znanstveno glasilo, namenjeno izobražencem in doraščajoči izobraženi mladini. Važnejši od pesniških prispevkov, predvsem domoljubna in razmišljajoča lirika Jenka, Levaka, Cegnarja in Vilharja ter prvenci Levca 'u Kersnika, je Glasnikovo pripovedništvo, k‘vse je z Levstikom, Jurčičem in Vajevci odločno nagibalo k realizmu. Janežič je s pritegnitvijo mladih talentov, katere ni le duhovno vzpodbujal, temveč tudi materialno Podpiral, mnogo doprinesel k naglemu razvo- Janežič vabil v svoj krog mlade pisatelje in jih učil, se vidi iz njegovih ohranjenih pisem sodelavcem. Ker Glasnik ni mogel objavljati daljših spisov, je Janežič ustanovil še novo glasilo. Kot priloga Glasnika je od leta 1861 do 1868 izhajalo Cvetje iz domačih in tujih logov, ki je prinašalo daljša izvirna dela in prevode iz modernih evropskih in antičnih literatur. Cvetje je prineslo tudi prvi slovenski roman, Jurčičevega Desetega brata. Misel na Cvetje je gojil Janežič že leta 1860, ko je namesto Mohorjeve Kolede hotel izdati almanah ali zabavnik Zornico, s katerim pa ni uspel. S Cvetjem, ki so ga kupovali v glavnem dijaki in bogoslovci in se tako seznanjali z domačo in tujo literaturo, je Janežič vzgajal mladi rod in vzbujal v mladini smisel za leposlovje in čut za lepoto. Z Glasnikom je leta 1868 zamrlo tudi Cvetje. Takrat je Janežič, ki nikoli ni stopal v sprednje vrste zaslužnih mož in si ni lastil monopola nad slovstvenim življenjem, mirne duše prepustil uredništvo in organizacijo novega literarnega lista mladini. Zavedal se je, da je dozorela mlada generacija, ki bo sposobna sama nadaljevati pot, ki jo je on z Stran 4 Celovec, petek, 1. junij 1956 Štev. 22 (736) Spet podražitev važnih življenjskih potrebščin? Med nedavno predvolilno kampanjo so glasove o nameravani podražitvi najrazličnejših artiklov široke potrošnje v glavnem preglasile zveneče obljube posameznih strank in je bilo zanimanje prebivalstva usmerjeno — zavestno ali nezavestno — v bolj idealne stvari. Takoj po volitvah pa so začele krožiti vesti, da bodo morale najširše ljudske plasti z visokimi obrestmi plačati vse izdatke za volilno propagando, in sicer na ta način, da se bodo podražile važne življenjske potrebščine. Tem glasovom ni ne konca ne kraja, čeprav je zvezni kancler Raab svaril pred zvišanjem cen in pri tem apeliral tako na podjetnike kot tudi na zastopstva delojemalcev. Nasprotno, glasovi o občutni podražitvi postajajo vedno bolj splošni in je slišati tudi že o konkretnih primerih. Posebno mnogo se govori o podražitvi mleka in kruha, kar je značilno tem bolj, ker so bile prav mlečne cene baje eno izmed vprašanj, ob katerih se je razbila prejšnja koalicija v vladi in so bile razpisane nove volitve. Pred nekaj dnevi pa je celo bivši kmetijski minister Kraus govoril o taki podražitvi in vsaj indirektno napovedal, da se bodo cene pri mleku zvišale od 1.90 S na 2.40 pri litru, medtem ko se naj bi kg kruha podražil za 50 grošev odnosno 1 žemlja za 5 grošev. Enako aktualna je menda tudi podražitev rotacijskega papirja in je morala vrsta listov svoj obseg že zmanjšati, ker zahtevajo papirnice zvišanje cene za 10 do 20 odstotkov. Hkrati z naraščanjem cen pa postaja aktualno seveda tudi vprašanje mezd in plač ter so se s strani posameznih sindikatov pojavile tudi zahteve po zvišanju zaslužkov. Prejšnji teden se je z razvojem na področju mezd in cen bavila tudi koroška Delavska zbornica in je bilo ob tej priložnosti ugotovljeno, da je tako indirektno obdavčenje sovražno družinski politiki, ker se ne ozira na dohodke širokih množic delovnih ljudi. 220.000-voltni daljnovod skozi Koroško V Avstriji narašča potreba po vedno novih energetskih virih, po elektriki, to pa ne samo v industriji, marveč tudi v gospodinjstvih. Zaradi tega je gradnja novih električnih central, kakor tudi daljnovodov po vsej deželi neobhodno potrebna. Vsa Avstrija je preprežena s številnimi 110 000-voltnimi daljnovodi, ki dovajajo električno energijo, ki jo ustvarjajo različne kalorične in vodne centrale, različnim industrijskim krajem, mestom in vasem. Za povezavo velikih hidrocentral, ki jih gradijo v Kaprunu in ob Innu, pa bodo prvič gradili tudi 220 000-voltni daljnovod. Do jeseni leta 1958 bodo povečali tudi zmogljivost kalorične centrale v Št. Andražu v Labudski dolini. Ko se bo pove- čala zmogljivost te centrale, jo bodo povezali tudi z električnim omrežjem preko dežele, predvsem z daljnovodom Kaprun— Dunaj. V ta namen so pričeli z gradnjo 220 000-voltnega daljnovoda iz Št. Andraža do velike transformatorske postaje Hes-senberg pri Donawitzu. Gradnja te 115 kilometrov dolge napeljave bo stala okoli 150 milijonov šilingov. Šele po drugi svetovni vojni so pričeli z gradnjo 220 000-voltnih daljnovodov, ker s temi napeljavami laže transportirajo večje množine električne energije na velike razdalje, kot pa s 110000-voltnimi. Strokovnjaki za električni tok pa se bavijo že z vprašanjem še večje potrebe po električni energiji in s tem tudi z vprašanjem daljnovodov. Daljnovodi bodočnosti pa bodo verjetno taki s 380 000 volti. Samo dva razreda na železnicah V nedeljo stopi v veljavo poletni vozni red vseh evropskih železnic. Istega dne pa začne veljati tudi nova odredba, po kateri bosta na vseh železnicah Evrope samo dva razreda, ne pa trije kot doslej. Odpadel bo tretji razred in bodo cene dosedanjega drugega razreda iste kot za tretji razred, cene 1 razreda pa iste kot doslej za drugi razred. V Avstriji in tudi v večini drugih evropskih dežel pa se bo praktično za enkrat spremenila samo označba razredov na vagonih. Od tega časa, ko so železnice sprejele to odločitev, še ni bilo dovolj časa, da bi modernizirali vse železniške vozove. Vendar so bili vagoni brzovlakov, ki obratujejo na dolgih progah, opremljeni s tapeciranimi klopmi in naslonili za roke. Pomoč OZN nerazvitim državam Na sedežu OZN so zastopniki 18 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, že več tednov proučevali možnosti za ustanovitev posebnega fonda OZN za gospodarsko pomoč nerazvitim državam. Odbor teh držav je bil imenovan na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN, da pripravi in prouči vse potrebno za ustanovitev tega fonda, do katere naj bi prišlo na letošnjem zasedanju glavne skupščine. Po prvih načrtih so nameravali ustanoviti fond takoj, ko bi zbrali vsoto 250 milijonov dolarjev, ker pa se je pozneje izkazalo, da tega denarja verjetno ne bodo mogli tako hitro zbrati, se posamezne države zayzemajo za to, da bi fond čim prej ustanovili ne glede na že zbrano vsoto. Iz fonda bi potem dajali nerazvitim državam dolgoročna posojila ali pa tudi darila in tako pomagali, da bi se gospodarsko razvile. Težave pri zbiranju potrebnih sredstev so se pojavile v prvi vrsti vsled stališča Nova vprežna škropilnica znamke Jesernik ugodno na prodaj. Gumijasta kolesa, sod meri 100 litrov. Škropilnica je popolnoma nova, lahka in primerna tudi za hribovite predele. Lahko se uporabi tudi za škropljenje sadja. Naslov pri upravi lista. Amerike, ki daje »pomoč« posameznim državam raje v lastni režiji, ker tako mnogo laže vpliva na vsestranski razvoj v do-tičnih državah. O rezultatih, ki jih je odbor 18 držav dosegel na svojem večtedenskem posvetovanju, bodo razpravljali na letnem zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZN, ki se bo začelo 9. julija v Ženevi. Sestanek „male Evrope" Zunanji ministri šestih držav »male Evrope« so imeli v torek v Benetkah sestanek, na katerem so sklepali o ustanovitvi evropske organizacije za izkoriščanje atomske energije. Zunanji ministri Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Italije so proučili poročila strokovnjakov o ustanovitvi take skupnosti in drugih predlaganih evropskih ustanov, vključno tudi enotni trg na osnovi carinske unije šestih držav. Strokovnjaki šestih držav so v ta namen že pretekli mesec oddali svoja poročila zunanjim ministrom. Priporočili so ustanovitev »evratoma« v najbližnji bodočnosti, če naj Evropa sodeluje v novi industrijski in tehnični »nuklearni« revoluciji, ki zajema vse širši razmah. Zemlja lahko nudi še več Profesorji kalifornijskega instituta za tehnologijo v Pasadeni so izdali obsežno brošuro, ki na znanstveni podlagi obravnava vprašanja o pridobivanju surovin in o bogastvu, ki ga krije v sebi Zemlja. Na podlagi teh znanstvenih raziskav so znanstveniki prišli do zaključka, da naša Zemlja lahko preživi 5 milijard ljudi (kolikor jih bo čez 100 let), samo izpopolniti se mora še tehnika in način pridobivanja nekaterih življenjsko važnih snovi, bodisi za prehrano ali za oblačila. Za to bo predvsem potrebno, da bo znanost in tehnika dokončno izkoriščena. Izkoriščena pa bo lahko samo takrat, ko bo na razpolago dovolj znanstvenikov in tehnikov. Kalifornijski znanstveniki svarijo pred prevelikim pomanjkanjem inženirjev, tehnikov, kemikov in fizikov. Zaradi tega predlagajo, da je treba že rano navdušiti mladino za znanstveno delo. Potresni sunki v Italiji V noči od sobote na nedeljo so prebivalci gorskega mesteca Santa Sofija v Italiji začutili močne potresne sunke. Santa Sofija je mestece, ki leži nekako med Florenco in Jadranom. Potresni sunki, ki so trajali do jutra, so povzročili precejšnjo škodo. Okoli trideset hiš je bilo močno poškodovanih, tako da so jih morali pre- bivalci zapustiti. Zaradi potresa se je ljudstvo umaknilo iz hiš na prosto. Vse ure potresa je 8000 prebivalcev tega mesteca preživelo v hudem strahu in paniki. Že šestič je porodila dvojčke Devetintridesetletna Gabriela Foignot, žena kleparja iz neke vasi blizu Dijona v Vzhodni Franciji, je v ponedeljek že šestič porodila dvojčke. Od njene poroke leta 1935 naprej je doslej porodila že vsega skupaj petnajst otrok. Alkohol je veliko zlo tudi na Francoskem Statistika ugotavlja, da je lani umrlo 17.400 Francozov zaradi čezmernega uživanja alkoholnih pijač. To se pravi, da je v minulem letu zahteval alkohol več smrtnih žrtev kakor jetika. 16 milijonov Amerikancev več Statistični urad vlade Združenih držav Amerike je sporočil, da se je število prebivalstva dvignilo na 167,440.000. Od zadnjega ljudskega štetja v ZDA, ki je bilo aprila leta 1950, se je število prebivalstva zvišalo za več kot 16 milijonov ljudi. RADIO PROGRAM j RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 19.45, 22 00. Sobota, 2. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.02 Pestro mešano — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 19.00 Z glasbo gre vse bolje. Nedelja 3. junij: 6.20 Pestra glasbena oddaja — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Petnajst veselih minut — 9.10 Nepozabne melodije — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Mislite z nami — 17.00 Plesna glasba — 19.05 Nedeljska športna poročila — 20.00 Godba na pihala — 20.15 Melodije iz starega Dunaja. Ponedeljek, 4. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.10 Lepo je kramljati. Torek, 5. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zgodovina medicine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enaj- stih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Operni koncert. Dela Richarda Wagnerja. Sreda, 6. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih'-— 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Kmečki koledar (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.10 Dobro potovanje. Oddaja avstrijskih železnic. Četrtek, 7. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Slovenska orkestralna glasba (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Lovska ura. Petek, 8. junij: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Od pravljice do pravljice (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Slovenske umetne poje tenorist Dušan Pertot (slov.) — 20.10 Večerni venček melodij. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00, 22.00. Sobota, 2. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 11.15 Igra Mariborski pihalni ansambel — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Za prijetno razvedrilo — 14.15 Mladinski zbori pojo — 16.00 Koncert po željah — 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.00 Okno v svet — 18.15 Narodne pesmi — 20.00 Veseli večer. Nedelja 3. junij: 6.00 Poskočne in vesele za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Vsak eno. Vesela glasbena oddaja — 10.00 Družinski pogovori — 11.20 Malo od včeraj in malo od danes — 13.30 Za našo vas — 14.15 Revija zabavnih melodij — 15.15 Želeli ste — poslušajte — 20.00 Večerni operni spored. Ponedeljek, 4. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo — 13.35 Priljubljene popevke — 15.15 Pesmi, ki so jih prepevali partizani — 16.00 60 minut z domačimi in tujimi solisti — 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.45 Umetne pesmi poje zbor Slovenske filharmonije — 20,00 Mladinska oddaja. Torek, 5. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Pol ure slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Za dom in žene — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.15 Želeli ste -poslušajte — 18.30 Športni tednik 20.10 Slovenske narodne pesmi poje zbor Slovenske filharmonije. Sreda, 6. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Melodije iz filmov in glasbenih revij — 11.35 Jugoslavija v besedi in pesmi (šolska ura) — 12.05 Belokranjske pi" sanice — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Venček plesov in pesmi narodov Jugoslavije — 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.15 Igra tamburaški orkester — 18.30 Modni kotiček — 20.00 Wagner: Tristan in Isolda I. dejanje. Četrtek, 7. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavna glasba — 11.05 Za dom in žene — 11.45 Slovenski skladatelji mladini — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 14.40 Otroške pesmi poje ženski zbor — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Glasbene uganke 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.10 Pesem skozi stoletja — 18.30 Družinski pogovori 20.00 Kulturni obzornik. Petek, 8. junij: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.45 Cicibanom, dober dan- — 12.00 Pojeta dva pionirska zbora — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Pester operni spo-red — 14.30 Zanimivosti doma in po svetu 17.15 Želeli ste — poslušajte — 18.00 Spozna-vajmo človeka — 18.15 15 minut z veselimi godci — 20.30 Pesmi raznih narodov.