GEOGRAFSKI OBZORNIK JORDANIJA - B ISER BL I ŽNJEGA V Z H O D A Bošt jan Gradišar UDK: 913(569.5) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Jordanija - biser Bližnjega vzhoda Jordanija je v večjem delu puščavska dežela, ki med arabskimi državami na Bližnjem vzhodu simbolizi- ra politično stabilnost in predstavlja zgleden primer prehoda iz tradicionalnosti v sodobnost. Na njenih tleh so se v preteklosti razvile mogočne civilizacije, ki so obvladovale ne le jordanski, ampak tudi širši prostor in v njem pustile globoke sledove. V prihod- nosti se bo še bolj oprijela turizma, za katerega je več kot dovoli temeljev, tako kulturno-zgodovinskih kot naravnih. Ze zdaj je turistov iz različnih delov sve- ta iz leta v leto več. KUUČNE BESEDE regionalna geografija, Jordanija, Bližnji vzhod, turi- stični tokovi, kulturni spomeniki ABSTRACT Jordan - the pearl of the Near East A prevailingly desert country, Jordan symbolizes polit- ical stability among the countries of the Near East, representing an ideal example of transition from the traditional to contemporary way of life. On its terri- tory, some mighty civilizations developed in the past that controlled not only the Jordan area but much larg- er areas and left deep traces in it. In the future, the country will further develop its tourism, for which there are sufficient bases there, so from the cultural-historical as the natural aspects. Even by now, the number of tourists from various parts of the world has been increasing from year to year. KEY WORDS regional geography, Jordan, Near East, tourist flows, cultural monuments AVTOR Boštjan Gradišar Naziv: univerzitetni dipl. geograf in prof. zgodovine Naslov: Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Bohinj, Ribčev Laz 63, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenija Telefon: +386 (0)4 5724 1 40 U v o d . Jordanija je dežela bogate zgodo- vine in zanimive sedanjosti. Njene glavne značilnosti so velika naravna nasprotja, druž- bena stabilnost, kulturna prepletenost in prijaz- ni ljudje. V »nemirnih vodah« Bližnjega vzhoda je uspela ohraniti notranjo stabilnost in postala vzor sosednjim državam. V sodobni zgodovi- ni Jordanije je sinonim za državo kralj Husein II., ki je v svoji 4 7 let dolgi vladavini uspel prepe- ljati državo prek vseh viharnih dogodkov in jo preobraziti v sodobno državo z izoblikovano razvojno vizijo. Jordanija je edina arabska deže- la, kjer iskanje nafte ni bilo uspešno. Edino omembe vredno naravno bogastvo so fosfati, katerih izkop se v zadnjih desetletjih močno povečuje. Jordanija danes meri le 88 .946 kvadratnih kilometrov. Na severu meji na Sir i jo, na zaho- du na tako imenovani Zahodni breg (Cisjorda- nija, ki je bila pred izraelsko okupacijo njen sestavni del) in Izrael, na jugu na Saudovo Ara- bijo in na vzhodu na Irak. Meje s Sir i jo, Sau- dovo Arabijo in Irakom so bile začrtane po 1. svetovni vojni, po razpadu Turškega cesars- tva, meja z Izraelom pa zaradi izraelske oku- pacije Zahodnega brega še vedno ni določena. Uradno ime države je Hašemitska kraljevi- na Jordanija, po državni ureditvi je ustavna ded- na monarhija z dvodomnim parlamentom, ki se deli na osem provinc (Irbid, Al Balqa, Al Mafraq, Az Zarqa, Aman, Al Karak, AtTafilah in Ma'an). V Akabskem zalivu ima Jordanija izhod na Rdeče morje, obalna črta meri le 2 7 kilometrov. Prvotno je imela Jordanija samo 15 kilometrov obale, vendar je leta 1965 kralj Husein Sau- dovi Arabiji odstopil 6 0 0 0 km2 jordanske puš- čave, v zameno pa dobil 1 2 kilometrov obale. Zgodovinsk i pregled. Z osvojitvijo zahod- ne Azi je je Aleksander Veliki (Arabci so ga ime- novali Dhu Al Qarnian, kar v prevodu pomeni »tisti z dvema rogovoma«) na ozemlje zdajš- nje Jordanije zanesel helenistični vpliv. Precejš- nji del Bližnjega vzhoda je v tem času prevzel grški jezik in se razvijal pod vplivom grške kul- ture. V tem obdobju je na ozemlju Jordanije ime- la pomembno vlogo tudi država Nabatejcev, 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica I: Primerjava Jordanije s sosednjimi državami (10). država površina (v km2) število prebivalcev (1994) gostota poselitve uradni jezik glavno mesto število prebivalcev Jordanija 8 8 . 9 4 6 4 , 2 1 7 . 0 0 0 4 6 Arabski Aman 1 , 5 8 0 . 0 0 0 (1995) S i r i ja 1 8 5 . 1 8 0 1 4 , 1 7 1 . 0 0 0 7 7 Arabski Damask 1 , 4 4 4 . 0 0 0 (1994) Irak 4 3 8 . 3 1 7 1 9 , 9 5 1 . 0 0 0 4 6 Arabski Bagdad 3 , 8 4 4 . 6 0 8 (1994) Saudova Arabija 2 , 4 0 0 . 9 0 0 1 7 , 4 9 8 . 0 0 0 7 Arabski Rijad 1 , 9 7 5 . 0 0 0 (1990) Izrael 2 0 . 7 7 0 5 , 4 2 0 . 0 0 0 2 6 1 Novohebrejski Arabski Jeruzalem 5 6 7 . 1 0 0 (1993) ki se je razvijala med letoma 4 0 0 pred našim štetjem in 106 našega štetja. Veličastna civili- zacija, ki se je razvijala predvsem s pomočjo trgovine, je imela središče v Petri. Večino ozemlja nabatejske države si je leta 106 priključil Rimski imperij. Rimsko obdob- je na ozemlju Jordanije je trajalo do leta 395, ko se začne bizantinsko obdobje. V času rim- ske nadvlade so nastala številna pomembna mesta, na primer Philadelphia (Aman), Gera- sa (Jerash), Gadara (Umm Qais), Pellas in Dion (Irbid). Zaradi dobro razvitega cestnega omrež- ja je zacvetela živahna trgovina. V času bizantinske nadvlade je trgovina z razširitvijo trgovskih poti na Daljni vzhod postala še bolj pomembna, napredovati je zače- lo tudi kmetijstvo. Po spreobrnitvi Konstantina I. se je krščanstvo začelo hitro širiti tudi proti vzhodu. Takrat so zrasle številne cerkve, danes znane po bogatih mozaikih. V 7. stoletju je ozemlje prešlo pod arabski nadzor, ki je s posameznimi presledki (na pri- iani so na ozemlju današnje Jordanije zgradili številna mesta, med katerimi je najpomembnejša Gerasa oziroma Jerash (foto: Boštjan Gradišarj. 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK mer med križarskimi vojnami) trajal vse do 16. stoletja, ko so na območje zdajšnje Jorda- nije prišli Turki. S prihodom Arabcev je prevla- dala muslimanska veroizpoved. Turško obdobje je trajalo več kot 400 let in se je končalo s turš- kim porazom v 1. svetovni vojni. S propadom turškega cesarstva je začela nastajati sodobna Jordanija. Podobno kot dru- ge naslednice turškega cesarstva je nastala po 1. svetovni vojni, ko sta se zmagoviti velesili Velika Britanija in Francija lotili upravnega pre- urejanja arabskega sveta. Transjordanija je samo- stojen emirat pod britanskim mandatom postala leta 1923, že dve leti prej pa je bilo dogo- vorjeno, da se na njenem ozemlju ne smejo naseljevati Judje. Leta 1 925 so Transjordaniji priključili pristanišče Akabo, s čimer je emirat dobil izhod na morje. Velika Britanija je še naprej skrbela za njegovo zunanjo politiko, obrambo in finance. Britanska mandatna vladavina se je konča- la 22. marca leta 1946 in 25. maja istega leta je bil emir Abdulah proglašen za prvega kra- lja. Ime novonastale države Transjordanija se je uporabljalo do leta 1949, ko ga je zame- njalo ime Jordanija. Kljub neodvisnosti so bri- tanske čete ostale v državi in se dokončno umaknile šele leta 1957. Leta 1949 je Jorda- nija zasedla in si leta 1950 priključila Zahod- ni breg, imenovan tudi Cisjordanija. Izgubila ga je v šestdnevni vojni z Izraelom leta 1967 in od takrat je ozemlje Jordanije spet omeje- no na nekdanjo Transjordanijo. Sodobno zgodovino Jordanije je močno zaznamoval kralj Husein, ki je državo vodil med letoma 1952 in 1999. S politično karizmo in ugledom je državo uspešno vodil ter jo preo- brazil v nekakšen most med tradicionalnim arab- skim svetom ter razvitim Zahodom. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Abdulah, pred katerim so številni izzivi sodobnega sveta. Med politič- nimi izzivi sta v ospredju prizadevanje za ureditev palestinskega problema in odnosi s sosednjim Izraelom. GEOGRAFSKI OBZORNIK N a r a v n e razmere. Najbolj izstopajoča naravnogeografska enota Jordanije je suha viso- ka planota, ki se razteza v smeri od severa pro- ti jugu. Od Velikega tektonskega jarka na zahodu (od reke Jordan in Mrtvega morja) se postopoma dviga proti vzhodu, kjer se vzpne do nadmorske višine 900 metrov. Na njej je večina jordanskih večjih mest. Na zahodu države je skrajni severni del Veli- kega tektonskega jarka, ki se širi po dolini reke Jordan in pod Mrtvim morjem ter se po Wadi Araba nadaljuje v Akabski zaliv. Dolina reke Jordan je na območju Galilejskega jezera 21 3 metrov pod morsko gladino, Mrtvo morje pa je z gladino, ki je 395 metrov pod gladi- no svetovnega morja, najn _< iočka zemeljske- ga kopnega. Visoka planota se na skrajnem vzhodu spu- sti v sušne ravnike Jordanske puščave, kjer Jor- danija meji na Irak. Jordanska puščava je del Sirske in Velike Arabske puščave. Puščavski del zavzema dve tretjini ozemlja države. Za podnebje Jordanije so značilne precejš- nje razlike med zimo in poletjem. Poletja so suha in vroča, za turista včasih celo prevroča, zime pa so vlažne in hladne. V severnih delih države lahko tudi sneži. Najhladnejši mesec je januar, ko se lahko temperature spustijo pod ledišče. Povprečna zimska temperatura je 7,2 °C. Tem- perature pozimi znižuje predvsem hladen veter. Takrat prevladujejo zahodni in jugoza- hodni vetrovi, poleti pa vzhodni vetrovi. Naj- toplejši mesec je avgust, ko se lahko temperature v dolini reke Jordan vzpnejo celo do 50 °C. Pov- prečna avgustovska temperatura v glavnem mestu Amanu je 25,6 °C. Glavnina padavin se izcedi v zimskih mesecih. Na severozahodu države je povprečno do 660 mm padavin, v naj- bolj sušnih vzhodnih predelih pa jih je pone- kod samo 1 25 mm. Preb iva l s tvo . V Jordaniji živi več kot šti- ri milijone ljudi, ki pa so po pokrajini razpo- rejeni zelo neenakomerno. Velika večina jih prebiva v severnem delu države, kjer so, z izje- Slika 3: Wadi Rum ali Mesečeva dolina predstavlja izziv številnim avanturistom, saj množičnemu turizmu dolina še ni povsem odprla vrat (foto: Boštjan Gradišar). 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK 33 30 27 24 21 u 18 ° 15 12 9 6 3 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Aman Akaba Slika 4: Povprečne mesečne temperature v Amanu in Akabi (v "Cj (5j. mo pristanišča Akabe, tudi vsa večja mesta. Daleč največje jordansko mesto je prestolnica Aman, kjer živi več kot milijon in pol ljudi. Velika večina Jordancev je arabskega pore- kla, vendar to ne pomeni, da so vsi tudi musli- mani. Arabce namreč združujeta jezik in iste kulturne tradicije. Naziv Arabec ne določa narodnosti ali celo vere. Tudi v Jordaniji je pre- cej Arabcev kristjanov, v glavnem pripadnikov grške ortodoksne cerkve. Arabskega porekla so tudi Palestinci, ki pred- stavljajo več kot polovico jordanskega prebi- valstva. Jordanija je edina arabska država, ki je po ustanovitvi Izraela leta 1948 palestinskim beguncem podelila državljanstvo. Njihovo šte- vilo se je še povečalo po letu 1967, ko je Jor- danija izgubila Zahodni breg. Med lokalnim prebivalstvom in palestinskimi begunci v pre- teklosti ni bilo večjih konfliktov in mnogi Pale- stinci v jordanski državi zasedajo pomembne položaje. Manjšinsko prebivalstvo v Jordaniji sestavljajo Cerkezi, Cečeni in Armenci. Cerkeze so v drugi polovici 19. stoletja na območje današnje Jordanije naselili Turki. Pomemben demografski, politični in vojaški dejavnik v Jordaniji so beduini, ki jih je nekaj več kot 40.000. Mnogi so se že ustalili in ne živijo več nomadskega življenja. Ker je bilo nekoč zanje poljedelstvo manj vredna gospodarska dejavnost, so se ukvarjali zgolj z živinorejo. Se vedno živijo v izrazitem patriarhalnem okolju, kjer je družina osrednja socialna kategorija. Gospodars tvo. Hitrejši gospodarski raz- voj države se je začel z industrializacijo na začet- ku šestdesetih let 20. stoletja, ki jo je omogočila raznovrstna pomoč Združenih držav Amerike, Velike Britanije in arabskih držav, proizvajalk naf- te. Šestdnevna vojna z Izraelom leta 1967 in Zalivska vojna med Iranom in Irakom v osemde- setih letih sta gospodarski razvoj Jordanije upo- časnili. Posebno hud udarec je za gospodarstvo pomenila izguba Zahodnega brega. Za kmetijsko rabo je primernih le 6 % ozemlja. Večina obdelovalnih zemljišč je na območju doline reke Jordan, kjer gojijo agru- me, banane, oljke, tobak, fižol, vinsko trto in še nekatere kulture. Z izgubo Zahodnega bre- ga se je površina obdelovalnih zemljišč zmanj- šala za polovico. Od leta 1986 skušajo povečati pridelavo in obseg obdelovalnih zem- ljišč z namakanjem, za kar uporabljajo pred- vsem talnico. Z namakanjem naj bi na severu na novo pridobili že okrog 20 .000 ha obde- lovalnih zemljišč. V sušnih predelih je še ved- no v ospredju nomadska živinoreja, s katero se ukvarjajo beduini, ki se še niso ustalili. Redi- jo ovce, koze in kamele. Leta 1965 je kmetijstvo zaposlovalo 3 7 % , leta 1987 pa samo še 7 % aktivnega prebivalstva. Delež kmetijstva v BDP države je približno desetina. Industrijo najdemo predvsem na severu drža- ve. Glavna industrijska območja se širi jo med Amanom in Zargo. Najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna, petrokemična in kemična industrija ter industrija gradbenega materiala, pomembno vlogo pa ima tudi predelava fosfa- tov. Tovarne so v lasti domačega in tujega kapi- tala. Preglednica 2: Število turistov in dohodek od turizma v Jordaniji v letih 1992-1998 (4). Število turistov Dohodek od (v 1000) turizma (v USD) 1 9 9 2 6 6 9 5 4 7 1 9 9 3 7 7 5 5 6 2 1 9 9 4 8 5 8 5 8 1 1 9 9 5 1 0 7 4 6 6 1 1 9 9 6 1 1 0 3 7 4 3 1 9 9 7 1 1 2 7 7 7 4 1 9 9 8 1 2 5 6 8 5 3 indeks 9 8 / 9 2 188 1 5 6 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Poreklo turistov, ki so obiskali Jordanijo v letih 1992-1999 ¡2). 1 9 9 4 1 9 9 5 1 9 9 6 1 9 9 7 1 9 9 8 indeks 9 8 / 9 4 Afrika 7 7 9 2 3 0 0 2 3 1 3 2 3 3 8 2 7 5 0 3 5 3 Severna Amerika 6 6 . 1 2 9 9 6 . 8 0 1 1 0 0 . 1 5 9 9 9 . 1 9 1 1 0 1 . 9 2 7 154 Južna Amerika 3 7 4 9 6 5 4 5 7 8 0 1 8 4 8 5 6 6 8 5 178 Severovzhodna Az i ja 6 3 0 8 6 7 4 2 8 2 7 5 7 6 5 1 7 6 7 7 122 Jugovzhodna Az i ja 1 4 . 6 0 8 2 5 . 9 9 3 2 5 . 6 1 7 2 5 . 9 2 3 1 3 . 1 5 1 9 0 Avstralija in Nova Zelandija 1 0 . 0 4 4 1 3 . 0 3 2 1 2 . 9 1 4 1 4 . 3 0 3 1 3 . 1 0 5 130 Evropa 2 0 2 . 9 4 3 3 5 5 . 5 7 5 3 7 3 . 0 1 6 3 6 5 . 0 3 6 3 3 8 . 7 0 6 167 Bl ižnj i vzhod 5 5 3 . 0 5 0 5 6 6 . 5 6 1 5 7 2 . 6 5 7 6 0 4 . 1 0 1 7 7 2 . 4 2 7 140 skupaj 8 5 7 . 6 1 0 1 , 0 7 3 . 5 4 9 1 , 1 0 2 . 7 5 2 1 , 1 2 7 . 0 2 8 1 , 2 5 6 . 4 2 8 147 Jordanija velja za eno od najbolj privlač- nih turističnih držav na območju Bližnjega vzhoda. Številni kulturnozgodovinski spome- niki in naravne znamenitosti iz leta v leto pri- vabljajo več turistov, ne le iz sosednjih držav, ampak z vseh koncev sveta. Najpomembnej- še turistične točke so Petra, Akaba s toplim Rde- čim morjem, Aman, Jerash, Madaba, gora Nebo, Mrtvo morje in Karak. Med njimi ima osrednje mesto prestolnica nabatejske civiliza- cije Petra, kamor se zgrinja največja množica turistov. Za hiter razvoj turizma sta zaslužni tudi sodobni mednarodni letališči v Amanu in Aka- bi, od koder se turisti usmerjajo proti drugim, ne preveč oddaljenim turističnim točkam. Število turistov se je močno povečalo v devet- desetih letih. Leta 1992 je Jordanijo obiskalo približno 670 .000 turistov, leta 1998 pa jih je bilo že več kot 1,250.000. Z naraščanjem obi- ska se je seveda povečal tudi zaslužek, kar se pozna tudi v gradnji novih hotelskih in drugih bivalnih zmogljivosti. Novi hoteli so zrasli pred- vsem v Amanu in Akabi. Največ turistov je iz bližnjih arabskih držav (največ iz Saudove Arabije in Kuvajta). Pomemb- no vlogo imajo tudi evropski turisti, med kate- rimi jih je največ iz razvitega zahodnega dela (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija). Jor- danijo obišče tudi precej turistov iz Severne Amerike, drugi deli sveta pa so le simbolično zastopani. Glede na dosedanji razvoj in stanje turiz- ma je mogoče pričakovati, da se bo turizem razvijal tudi v prihodnje, še posebno zato, ker Jordanija velja za eno od politično najbolj sta- bilnih držav na območju Bližnjega vzhoda in ima jasno opredeljeno gospodarsko vizijo. • 7. Cambridgeov podatkovnik. DZS. Ljublja- na, 1995. 2. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/S_nationality. htm. 5. 10.2000. 3. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/S_Hotels.htm. 5. 10.2000. 4. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/S_Arrivais.htm. 5. 10.2000. 5. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/catl-02.htm. 5. 10.2000. 6. Khouri R. G., Carule F. 2000: Art and History of Jordan. Bonechi, Firence. 7. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Države sveta 1993. DZS. Ljubljana. 8. Tarawnek, A. 1996: Jordan, History cultu- re traditions. MP Graphic Formula. Rim. 9. Tarrier, D. 2000: Art and History. Petra. Bonechi. Firence. 10. Svet v žepu. Mladinska knjiga. Ljublja- na, 1997. 20