R A Z I S K O V A L N E M E T O D E T O K 910.26:528.77:551.4 - 863 UDC 910.26:528.77:551.4 = 20 UPORABNOST LETALSKIH POSNETKOV PRI GEOMORFOLOŠKEM PROUČEVANJU K arel N a t e k* I R azvoj snem an ja zem eljskega p o v ršja iz le ta l in sa telitov te r in te rp re ­ tac ija posnetkov (angl. rem o te sensing — daljinsko za jem an je podatkov) in n jih o v a široka u v e ljav itev n a m nogih področjih človekovega delovan ja je eden n a jv eč jih znan stv en o -teh n ičn ih dosežkov teg a sto letja . T reba pa je poudariti, da n iti geom orfologija n iti geografija p r i nas še n is ta dojeli ve­ lik ih m ožnosti uporabe teh m etod p ri znanstvenem p roučevan ju , tako da tu d i n a te m področju naglo zaosta jam o za razv itim svetom . P ri tem ne gre to liko za nadom eščan je zam udnega te ren sk eg a p ro u čev an ja z lagod- n e jš im in h itre jš im zb iran jem podatkov s pom očjo le ta lsk ih in sa te litsk ih posnetkov, k a r je tu d i ena pom em bnih prednosti, am pak p redvsem za od­ p iran je nov ih p ristopov k znanstvenem u p ro u čev an ju po javov n a zem elj­ skem površju . D aljinsko za jem an je podatkov in fo to in te rp re tac ija tem eljita n a d e j­ stvu, da vsak p red m e t na zem eljskem p o v ršju s te m p era tu ro n ad abso lu t­ no ničlo (0°K) izžareva značiln i spek ter e lek trom agnetnega valovanja , ki ga je m ožno re g is tr ira ti z u strezn im i senzorji. V alovna dolžina, n a k a te r i p red m e t najm očne je seva e lek trom agnetno valovanje , je odvisna od n je ­ gove tem p era tu re in se m an jša z n a ra ščan jem le -te (W ienov zakon). Tako Sonce najm očne je seva n a valovni dolžini okrog 0,5 / im (obm očje zelene b arv e v v idn i sve tlob i), zem eljsko pov ršje p a n a valovni dolžini okrog 10 / im in fra rd eče ali te rm ično sevan je ). R azliku jem o š tir i osnovne skup ine ali sistem e senzorjev , k i se n a jp o ­ gosteje u p o rab lja jo p r i da ljin skem za jem an ju podatkov (po T o w n s h e n d , 1981, 18): — fo tografsk i sistem i (fo tografsk i ap a ra ti in b a rv n i ali črno beli film i), ki reg is trira jo le v idno stvetlobo in m a jh en del in fra rd ečeg a sevanja , • M ag., G eo g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elik a , ZRC S A Z U , N o v i trg 4, 61000 L ju b ­ ljan a , YU. — lin earn i sk an erji (e lek tro n sk i r e g is tra to r ji) , k i lahko reg is trira jo izb ran izsek v a lovan ja iz e lek trom agnetnega sp e k tra n a obm očju v idne svetlo ­ be te r in fra rd ečeg a sev an ja ali p a več izsekov h k ra ti, — ra d a rsk i sistem i delu je jo v m ikrovalovnem obm očju od 1-800 m m n a podlagi re g is trira n ja odboja em itiran ih signalov od zem eljskega pov rš­ ja, — pasivn i m ikrovalovn i sistem i delu je jo v istem obm očju spek tra , vendar reg is trira jo valovanje , k i p r ih a ja z zem eljskega p o v ršja ali atm osfere. Za geom orfološko p roučevan je so najpom em bnejši fo tografsk i in r a ­ d arsk i posnetk i. L in earn i sk a n e rji in pasivn i m ik rovalovn i sistem i so za ci­ v ilne po treb e nam eščen i zgolj n a sa te litih , tako da d a je jo le posnetke m a ­ lega m erila . S ledn ji lahko da je jo za rad i odlične razločljivosti (do 50 m ) tu d i m nogo k o ris tn ih geom orfoloških podatkov , m ed tem ko pasivn i m ik rova lov ­ n i sistem i ne p rid e jo v poštev za rad i p rem a jh n e razločljivosti (10 km ). R a­ d arsk a sn em an ja se za rad i ve lik ih stroškov red k e je u po rab lja jo , n jihova pog lav itna p red n o st p a je , da jih ne ov irajo ob lak i in gozdno ra s tje n a po ­ v ršin i, da je jo p a le dvodim enzionalno sliko. N ajcenejši in n a jp re p ro s te jš i n ač in daljin sk eg a za jem an ja podatkov je aero fo tosnem anje, k i ga op rav lja jo s sred n je visoko le tečim i le ta li (1000 — 5000 m ), p r i čem er dobim o črno bele, črno b e lo -in frardeče , in frardeče a li b arv n e posnetke p o v rš ja v m e rilu od 1 : 5000 do 1 : 100.000. S kora j celotno slovensko ozem lje je b ilo posneto v dveh cik lusih , le ta 1975 in 1980. R ezu lta t p rv eg a cik ličnega sn em an ja so p an k ro m atsk i črno b eli posnetk i v m erilu 1 : 17.500, razv rščen i v snem aln ih pasovih od zaho­ d a p ro ti vzhodu in obratno . P r i d ru g em cik ličnem sn em an ju le ta 1980, k i je zajelo 86 % slovenskega ozem lja, so n as ta li p an k ro m atsk i črno beli in in ­ fra rd e č i posnetk i v m erilu 1 : 30.000, k i so razv rščen i v snem aln ih pasovih od severa p ro ti ju g u in obratno . T i posnetk i so dostopni vsem raz iskoval­ n im in š titu c ijam n a G eodetsk i u p rav i SR S lovenije ( B i l c , 1981). Z a n e k a te ra om ejena obm očja o bsta ja jo tu d i črno beli posnetk i ve like­ ga m erila in jesensk i te r zim ski posnetk i, ko je d rev je b rez lis tja , k a r je še z lasti k o ristno za p ro u čev an je d ro b n ih re lie fn ih ob lik in rec en tn ih geom or­ foloških procesov. P r i geom orfološkem p ro u čev an ju izkoriščam o p redvsem nasledn je p red n o sti le ta lsk ih posnetkov ( N a t e k , 1983, 104-105): 1. R elief je n a s ta n d a rd n ih le ta lsk ih p osne tk ih m ožno v ide ti s pom očjo ste - reoskopa v tre h d im enzijah , k a r je iz jem na p red n o st v p rim e rja v i s to ­ pografsko k arto . T rod im enzionalna slika n as tan e zato, k e r je v saka toč­ k a n a zem eljskem p o v rš ju posneta d v a k ra t pod raz ličn im kotom v do­ ločenem časovnem razm aku , k i je odvisen od v išine in h itro s ti le tala, tako d a se zaporedn i posne tk i p o k riva jo za 50-60% . P r i g ledan ju z očm i je p a ra la k tič n i k o t določen z velikostjo očesne baze (razd a lja m ed očm i), p r i le ta lsk em snem an ju p a m edočesni raz d a lji u s treza ra z d a lja m ed po­ ložajem a le ta la v tre n u tk ih dveh zapo redn ih snem anj. K er je tak o vsak p red m e t n a p ov ršin i fo to g ra firan iz d veh raz ličn ih ko tov in k e r se n a ­ v idezna g lobina g led an ja povečuje z n a ra šča n jem »očesne baze« (p ri s ta n d a rd n ih posnetk ih v m erilu 1 : 17.500 znaša okrog 1700 m ), dobim o p ri stereoskopskem g ledan ju dveh zaporedn ih le ta lsk ih posnetkov vtis m očno p rev išanega re lie fa z nav idez p re tira n im i v išinsk im i raz likam i in strm ejšim i pobočji ( F o t o i n t e r p r e t a c i j a, 1973, 117). 2. L eta lsk i posnetk i nam p rik azu je jo pom anjšano , ven d ar za razliko od to ­ pografske k a rte stva rno podobo zem eljskega površja . R eliefne oblike n i­ so p rikazane v genera liz iran i oblik i z izohipsam i, am pak tako ko t d e jan ­ sko izgledajo v narav i. Z arad i stereoskopskega g ledan ja so sicer geo­ m etrično nekoliko popačene (p rev išane v išinske razlike, s trm ejša poboč­ ja , n agn jenost od sred išča p ro ti robovom posnetka, različno m erilo na v rh u in v bazi oblike, itd .) , v en d a r to ne ov ira id en tifikac ije in vse­ binske in te rp re tac ije , pač pa neposredno p ren ašan je s posnetka n a to p o ­ grafsko karto . K er p rik azu je jo posnetk i dejansko stan je , se s tem izog­ nem o n a jv eč ji pom an jk ljivosti topografske k a rte , da p rik azu je v odvis­ nosti od m erila in nač ina izdelave le n ek a te re po jave n a zem eljskem po ­ vršju . 3. N eposredno v idn i ali posredno ugo tov ljiv i odnosi m ed reliefom in osta­ lim i pok ra jin sk im i elem enti (geološka zgradba, ras tje , vodovje, nase lb i­ ne, iz raba ta l, ipd.) om ogočajo kom pleksno in te rp re tac ijo re lie fn ih oblik. K er so le -te n a le ta lsk ih posnetk ih zelo dobro vidne, p red stav lja jo tu ­ di enega od k lju čn ih e lem entov za fo to in te rp re tac ij o n ek a te rih drug ih pojavov, zlasti za geološko zgradbo, vodovje in prst. 4. O lajšu je jo nam iden tifikac ijo večjih re lie fn ih oblik, k i jih s ta l n i možno v id e ti v celoti, še posebej v nep reg lednem ali gozdnatem svetu (sle­ m ena, doline, rečne akum ulacije , ipd.) in u g o tav ljan je m eja re liefn ih oblik, k i je n a te re n u zelo zam udno in neracionalno (npr. m e ja a lu v i­ alne ravnice, obseg leden iškega nasipan ja , itd .) 5. N a n jih so neposredno ali posredno v idn i učink i delovan ja recen tn ih ge- om orfoloških procesov, z lasti h itro potekajočih . 6. P rev išan i re lie f n a stereoskopskih posnetk ih n am omogoča iden tifikac i­ jo n ezn atn ih te re n sk ih preg ibov in m an jših pobočnih re lie fn ih oblik, ki jih n a te re n u le stežka iden tificiram o. 7. P roučevan je le ta lsk ih posnetkov p re d odhodom n a te re n nam omogoča rac ionalno n ač rto v an je in u sm eritev te ren sk eg a dela v k ljučno p ro b le ­ m atiko in n a lažje dostopna m esta, k a r je z lasti pom em bno v težko p re ­ hodnem gorskem ali k rašk em svetu. 8. Om ogočajo nam prav ilno ekstrapo lacijo izsledkov podrobnejših raziskav n a določenih m estih ali p ro filih n a vm esna obm očja s podobnim i zna­ čilnostm i, k i pa niso b ila neposredno proučena. 9. L etalske posnetke lahko uporab im o tu d i k o t kartog rafsko podlago za vnašan je rezu lta to v p roučevan ja , k a r je zlasti pom em bno, k ad a r n im a­ mo na razpolago topografsk ih k a rt, ozirom a om ogočajo n jihovo až u rira - n je , k a r je zelo ko ristno p ri lo c iran ju opazovanj te r o rien tac iji n a n e ­ p reg lednem (k ras) ali naglo se sp rem in ja jočem sve tu (obm estje). Poleg n aš te tih p red n o sti pa im ajo le ta lsk i posnetk i tu d i n ek a te re p o ­ m an jk ljivosti, k i zlasti o težkočajo p ren a šan je podatkov s posnetkov na topografske k arte , v m an jši m eri p a vp liva jo tu d i n a iden tifikac ijo in in te r ­ p re tac ijo re lie fn ih oblik (N a t e k , 1983, 106): 1. L eta lsk i posnetek je ce n tra ln a p ro jek c ija dela zem eljskega p o v ršja in ne ortogonalna k o t so k a rte , tako da niso vsi deli posne tka p rik azan i v e n a ­ k em m erilu , am pak se le -to m an jša od sred išča posnetka p ro ti robovom . V isti sm eri n arašča tu d i rad ia lno popačen je (d is to rc ija ), k i povzroča, da so dv ign jen i deli p om akn jen i p ro ti robovom , k a r občutno popači n ag ­ n jen o st pobočij. 2. L eta lsk i posne tk i n im ajo eno tnega in natančno določenega m erila , saj je le -to odvisno od goriščne razd a lje fo tografske k am ere in od oddalje ­ nosti zem eljskega p o v rš ja od k am ere v tre n u tk u snem anja . V ravnem sv e tu je n a jv eč je m erilo v sred n jem delu posnetka, p ro ti robovom p a se občutno zm anjša. Še večje raz like nastopajo v h rib o v item in goratem sv e tu z velik im i re lie fn im i am plitudam i, k je r so v išji deli upodobljen i v m nogo večjem m erilu k o t vm esna do linska dn a a li n iž ji svet. 3. V išine so n a le ta lsk ih posnetk ih m očno p rev išane, k a r je sicer pogosto p red n o st (npr. v p re težno rav n em svetu ali p a p r i p ro u čev an ju m an jših pobočnih p reg ibov ), v razg ibanem svetu p a je to ovira, saj so n ek a te ri deli pobočij zelo slabo v idni. Posledica p rev iša n ja je tud i, da so poboč­ ja p r i s te reoskopskem g led an ju b istveno s trm ejša , k a r u s tv a rja n a p a ­ čen v tis o reliefu . 4. N a cik ličn ih le ta lsk ih posnetk ih , k i so posneti v vegetacijsk i dobi, nam gozdna odeja zelo o težkoča iden tifikac ijo d ro b n ih re lie fn ih oblik, k a r je zlasti neugodno za p ro u čev an je recen tn e re lie fn e d inam ike. In te rp re ta c ija le ta lsk ih posnetkov je zap le ten proces, k i ga lahko ra z ­ delim o v š tir i faze (po V e r s t a p p n u , 1977, 28): — zaznavanje, — p rep o zn av an je in k lasifikac ija oblik, — analiza raz širjen o sti oblik, — k la sifik ac ija obm očij razširjenosti. V p rv i fazi g re p redvsem za u g o tav ljan je tis tih pojavov, k i nas k o n ­ k re tn o zan im ajo , in za način , kako jih zabeležiti n a posnetk ih . To p a je povsem odvisno od velikosti po java, n jegov ih odbo jn ih in sevaln ih značil­ nosti, od razločljivosti dob ljen ih posnetkov in p a od in strum en tov , s k a te ­ r im i razpolaga fo to in te rp re ta to r te r od n jegove usposobljenosti. P rep o zn av an je in k lasifikac ija re lie fn ih ob lik a li k a te rih k o li d rug ih po javov zah teva od fo to in te rp re ta to r j a p rece jšn je p redhodno znan je in v n a jv eč ji m e ri zavisi od n jegove strokovne usposobljenosti. P r i p rep o zn av a­ n ju osnovnih značilnosti so m u lahko v p rece jšn jo pom oč fo to in te rp re ta - cijsk i k lju č i (p ri nas ne razpolagam o s tak šn im i k lju č i za re liefne ob like), k je r id e n tif ik ac ija tem elji n a u g o ta v lja n ju sličnosti m ed vzorčno in opazo­ vano obliko in p a p redhodno poznavan je te ren a . O bsta ja jo tu d i že av to ­ m atsk i postopki za iden tifikac ijo n e k a te rih značilno razv itih re lie fn ih ob­ lik (do linska dna, m orensk i nasip i, eroz ijsk i ja rk i, peščene sip ine). V tej fazi p rid o b ljen e rez u lta te p rikazu jem o n a k a r ta h razširjen o sti re lie fn ih ob­ lik in n a geom orfoloških k artah . T re tja faza je ana liza raz širjen o sti ugo tov ljen ih oblik. U go tav ljan je m eja razširjen o sti določene re liefne oblike je po en i s tran i sestavn i del r e ­ liefne analize sam e, obenem pa je lahko razširjenost, značilna razp o red i­ te v a li u sm eritev re lie fn ih oblik zelo pom em ben posredn i pokazatelj litc - loške a li tek to n sk e zgradbe, ali p a lahko n a podlagi te analize sklepam o na ostale značilnosti, k i neposredno niso v idne n a posnetku (prst, s tab ilnost ta l, o d tekan je padav inske vode, b o n ite ta ta l, itd .). G eološka in te rp re tac ija le ta lsk ih posnetkov np r. je p rav z ap rav le ap lic irana geom orfološka in te r ­ p re ta c ija ( F o t o i n t e r p r e t a c i j a , 1973, 204). P roučevano obm očje ra z ­ delim o n a posam ezna polja , za k a te ra je značilna določena k a teg o rija re li­ efn ih oblik, n jih o v a razpored itev , usm eritev , velikost, pogostost, stopn ja razv itosti. Ta razčlen itev zah teva od in te rp re ta to rja veliko geom orfološkega zn an ja te r neposredno poznavan je te re n a in je tak o k o t k lasifikac ija posa­ m ezn ih re lie fn ih oblik k ljučnega pom ena za n ad a ljn o in te rp re tac ijo (geo- m orfološko, geološko, pedološko, hidrološko, inženirsko-geološko, ipd .). V č e tr ti fazi inden tific iram o in k lasificiram o tako dob ljena obm očja, k a r je veliko tež je k o t k lasifikac ija posam eznih re lie fn ih oblik. K ončni r e ­ z u lta t te faze p ro u čev an ja je geom orfološka ra jo n izac ija p roučevanega ob­ m očja in u strezn a p red stav itev osnovnih značilnosti posam eznih rajonov , k a r je po en i s tra n i končni rez u lta t geom orfološke fo to in te rp re tac ije , po d ru g i s tra n i p a eno od izhodišč za fo to in te rp re tac ijo pojavov, k i niso n epo ­ sredno v idn i n a le ta lsk ih posnetk ih (npr. p rs t, voda v tleh , lito loška zg rad ­ ba, ipd .). F o to in te rp re tac ija se je po zadn ji svetovni vo jn i m očno uv eljav ila na m nogih pod ročjih geom orfološkega p roučevan ja . To še zlasti v e lja za de­ ta jln o geom orfološko k a r tira n je v velikem m erilu . T rd itve n e k a te rih geo- m orfo lošk ih šol (poljska, vzhodnonem ška) in posam eznikov, da je deta jlno geom orfološko k a r tira n je n a te re n u ed in i neoporečn i nač in zb iran ja po ­ datkov, so zan ika li velik i u speh i francosk ih , sov je tsk ih in am erišk ih geo- m orfologov a li geologov p r i isk a n ju n a ftn ih in d ru g ih n ahaja lišč , p r i g ra d ­ n ji n am ak a ln ih in osuševaln ih sistem ov, v bo ju p ro ti eroz iji p rs ti in p ri zaščiti m o rsk ih obal, k i tem eljijo tu d i n a geom orfološki in te rp re tac iji le ­ ta lsk ih in d ru g ih posnetkov te r izdelav i d e ta ljn ih geom orfoloških k a rt. D a­ nes je n a splošno razširjen o m nen je , da je fo to in te rp re tac ija le ta lsk ih p o s­ ne tk o v izhodišče ozirom a n ajpom em bnejši pripom oček p r i izdelavi d e ta jl­ n ih geom orfoloških k a r t ( M a r k o v i č , 1973, 222; V e r s t a p p e n , 1963, 121; 1970, 89). T ud i p r i de ta jln em geom orfološkem k a r tira n ju in izdelavi rokopisn ih geom orfoloških k a r t v m erilu 1 : 25.000, k i jih izdelu jem v okv iru raz isko ­ v alne naloge G eografskega in š titu ta A n tona M elika p r i ZRC SAZU »Geo­ m orfo loška k a r ta S lovenije v m erilu 1 : 100.000 lis t Celje«, se je fo to in te r­ p re ta c ija črno belih le ta lsk ih posnetkov v m erilu 1 : 17.500 izkazala za iz­ redno uspešen n ač in iden tifikac ije re lie fn ih oblik. Po dosedan jih izkušn jah je m ožno v n aš ih re lie fn ih razm erah z veliko stopnjo zanesljivosti id e n ti­ fic ira ti k a r 80— 90 % vseh re lie fn ih oblik, k i p rid e jo v poštev p r i k a r t i ­ ra n ju v m erilu 1 : 25.000. P ri delu u p o rab ljam Zeissov zrcaln i stereoskop, k i je p r i tr je n n a g ib ljivo ploščo in om ogoča tu d i 3 .5 -kratno povečavo. N a podlagi fo to in te rp re tac ije posnetkov izdelu jem t. im . »fotogeom or- fološko karto« , k i p rik azu je vse re liefne oblike in d ruge geom orfološke po­ jave, k a te re je bilo m ožno id en tific ira ti n a posnetku . In te rp re ta c ija le -teh je p re težno m orfo loško-m orfogenetska, t. j. v sred išču pozornosti so p re d ­ vsem m orfografske značilnosti re lie fn ih oblik (p redvsem obseg in izobliko­ vanost) te r m orfogenetska analiza in k lasifik ac ija vsake re liefne oblike po m ednarodn i legendi za d e ta jln e geom orfološke k arte . U go tav ljan je osta lih značilnosti re lie fn ih oblik (m orfom etrija , m orfod inam ika in m orfokrono- logija) je v veliko več ji m eri vezano n a uporabo pod robn ih topografsk ih k a r t in p a n a p redhodno, istočasno in n aknadno te rensko proučevan je . N ajvečji del te ren sk eg a p ro u čev an ja se v rš i po op rav ljen i fo to in te rp re - tac iji s pom očjo izdelane fo togeom orfološke k arte . O sredn ja pozornost je u sm erjen a v p roučevan je tis tih obm očij a li re lie fn ih pojavov, k i jih iz r a ­ zličnih razlogov n i bilo m ožno id en tific ira ti n a p osne tk ih (oblaki, gozdna vegetacija, s trm o pobočje, ne tip ična izoblikovanost) in p a v p roučevan je razvo ja reliefa, s ta ro s ti n e k a te rih oblik in recen tne d inam ike reliefa. O prav ­ ljen a fo to in te rp re tac ija omogoča, da se te ren sk o delo osredotoči n a k lju čn a v p raša n ja ozirom a obm očja in n i po trebno deta jlno p reg led a ti celo tnega ozem lja. V eliko pozornost posvečam tu d i isk a n ju oblik, k i jih n i možno zanesljivo id en tific ira ti n a le ta lsk ih posne tk ih (fosilna m elišča, pobočja s perig lacia ln im drob irjem , m očno deg rad iran e in zak rite re lie fne oblike kot so s ta re jš i m orensk i nasip i, o stank i s ta re jš ih rečn ih akum ulac ij n a slem e­ nih, p o lja d robn ih k ra šk ih in n iv a ln ih oblik, itd .). Izde lovan je d e ta jln ih geom orfoloških k a r t je le eno od področij geo- m orfo loškega p roučevan ja , k je r je m ožno uspešno u p o rab iti le ta lske in d ru ­ ge posnetke. L e - ti so še zlasti pom em bni za p ro u čev an ja v p o k ra jin ah , k je r n im ajo n a razpolago topografsk ih k a rt. V tak šn em p rim e ru jih lahko n ad o ­ m estijo t. im. »fotokarte«, k i so sestav ljene iz k o rig iran ih in z lep ljen ih le ­ ta lsk ih posnetkov. E na p rv ih nalog je ted a j geom orfološka in te rp re tac ija , p a n a js i g re za geološka, h idro loška, pedološka, vegetacijska, inžen irsko - tehn ična , ekološka in d ru g a p roučevan ja , k a jti re lie fne oblike so poleg r a ­ s tja , iz rabe ta l in poselitve n a jb o lje v idn i po jav i n a zem eljskem površju . T r i e a r t (1956, 98) poroča o zelo uspešnem sodelovanju geom orfologov, pedologov, geodetov, h idro logov in teh n ik o v p r i velikopo tezn ih m elio rac i­ ja h delte Senegala, k je r so v 50-ih in 60-ih le tih sodelovali štev iln i f ra n ­ coski geom orfologi pod vodstvom J . T r i c a r t a i n A. C a i l l e u x a . Več deset tisoč k m 2 veliko ozem lje, za k a te ro n i bilo n a razpolago noben ih k art, so posneli iz z ra k a in n a podlagi posnetkov te r te renskega p roučevan ja izdela li geom orfološko k a rto v m erilu 1 : 50.000, k i je služila k o t osnova za podrobnejše topografsko k a r tira n je , izdelavo pedološke k a rte in za p ro ­ je k tira n je h id ro — te r ag ro tehn ičn ih m elio rac ijsk ih posegov. L eta lsk i posnetk i so nepogrešljiv p ripom oček p r i p ro u čev an ju te r u re ­ ja n ju recen tn ih , zlasti h itro po tekajoč ih geom orfoloških procesov (ab raz ija in obrežna akum ulac ija , d inam ika več jih rek , eroz ija p rs ti, eolska a k u m u ­ lacija, leden ik i,). N ajbolj n a tančno in form acijo o te h procesih te r n jih o ­ v ih u č in k ih da je jo cik lični posnetk i, posneti v določenih časovnih p resled ­ k ih . Om ogočajo n am n atančno k a r tira n je sprem em b in n jihovo k v an tif i­ kacijo , p a tu d i popoln vpogled v m ehan izem n jihovega delovan ja (V e r - s t a p p e n , 1977, 127). P rav o revolucijo je v fo to in te rp re tac iji povzročila uved b a novih e lek ­ tro n sk ih n a p ra v za snem anje in analizo le ta lsk ih in d ru g ih posnetkov, ki so jih iznašli v zvezi z razvo jem sa te litske teh n ik e in snem anjem pov ršja Zem lje, L une in d ru g ih nebesn ih te les izven obm očja v idne svetlobe. N a eni s tran i sp rem ljam o nagel razvoj te rm ofo tog rafije (re g is triran je elek trom ag­ n etnega v a lovan ja v in fra rd ečem delu sp ek tra ) te r m u ltisp ek tra ln ih ska- nerjev , k i lahko sim ultano snem ajo n a deset in več k an a lih v raz ličn ih d e­ lih e lek trom agnetnega spek tra , po d ru g i s tran i p a smo p riča p o jav ljan ju novih e lek tro n sk ih pripom očkov za k v an tita tiv n o analizo posnetkov. K la ­ sična fo to in te rp re tac ija tem elji p re težno n a p ro u čev an ju t. im. » reliefn ih k rite rijev « (trod im enzionaln i m odel reliefa, lin ije , sence, ob risi), v zad ­ n je m času pa se vedno večji pom en p rip isu je p ro u čev an ju sivih ali b a rv ­ n ih tonov na posnetk ih (d en sito m etrija ) , k i nam lahko ob p rav iln i in te r ­ p re tac iji povedo m nogo novega o d robn i izoblikovanosti, s tru k tu ri, m a te r i­ alu, k i g rad i površje , o m orfod inam ičn ih procesih, itd. Ročna analiza ra z ­ pored itve sivih a li b a rv n ih tonov je zelo težko izvedljiva, tak o d a je p ri tem n u jn o p o treb n a e lek tro n sk a oprem a. Z n jo lahko v p rece jšn ji m eri av tom atiziram o štev ilne delovne postopke p r i fo to in te rp re tac iji posnetkov (geom etrične in rad iom etrične k o rek tu re posnetkov, p reb iran je vsebine p o ­ snetkov ali f iltr iran je , raz lične id en tifikac ije in k lasifikac ije , analize raz ­ pored itve id en tif ic iran ih pojavov, iz risovan je te m atsk ih k a rt, ipd. (V e r - s t a p p e n, 1977, 35). N esporno je, da bosta nagel razvoj e lek tron ike in u v e ljav itev novih m etod geom orfološkega p ro u čev an ja v n as led n jih le tih posegla tu d i v našo geom orfologijo. P ri tem ne bo šlo to liko za tem eljno sp rem in jan je u sm er­ jenosti geom orfološkega p roučevan ja , am pak p redvsem za v k lju č itev novih v irov podatkov o reliefu , m ed d rug im tu d i le ta lsk ih in d ru g ih posnetkov, k a r bo zagotovo obogatilo in poglobilo geom orfološko p roučevan je , po d ru ­ gi s tran i p a bo zah tevalo od geom orfologije, da se p rid ru ž i osta lim zn an ­ stven im d iscip linam p r i sm otrne jšem u re ja n ju človekovega živ ljen jskega okolja. L ite ra tu ra B i l c , A., 1981, F o to in te rp re tac ija 2. E labora t. G eodetski zavod SRS, 38 str. L jub ljana. F o t o i n t e r p r e t a c i j a , 923 str. B eograd 1973. M a r k o v i č , M., 1973, S h v a tan je o geom orfološkoj k a r ti i pred log m ode­ la geom orfološke k a r te u nas. G eološki ana li Balk, po luostrva , kn j. 38, 219-236, Beograd. N a t e k, K., 1983, M etoda izdelave in u p o rabnost splošne geom orfološke k arte . M ag istrska naloga. T ipkopis, 195 str., L jub ljana. T o w n s h e n d , J . R. G. (u r.), 1981, T e rra in A nalysis an d R em ote Sensing. 232 str., London. T r i c a r t , J., 1956, U n nouvel in s tru m e n t au service de l ’agronom e: les cartes geom orphologiques. S epara t. A frican Soils, zv. 4, št. 1., 66-100. V e r s t a p p e n, H. T., 1963, The A pplication of A eria l P h o to g rap h In te r ­ p re ta tio n in G eom orphological R esearch. P roblem s of G eom orpholo- gical M apping. G eographical S tud ies 46, 121-126, W arszaw a. V e r s t a p p e n , H. T.( 1970, In tro d u c tio n to th e ITC S ystem of G eom or- phological S urvey . G eografisch T ijd sch rift, le tn ik 4, št. 1, 85-91, A m ­ sterdam . V e r s t a p p e n , H. T., 1977, R em ote Sensing in G eom orphology. 214 str. A m sterdam . THE APPLICATION OF AERIAL PHOTOGRAPHS IN GEOMORPHOLOGICAL RESEARCH K arel N a t e k (S um m ary) A m ong the d iffe ren t system s of ram ote sensing from a irc ra fts and sa­ te llites th e a ir-b o rn e pho tograph ic su rvey and active ra d a r su rvey a re the m ost applicable to the geom orphological research . T here a re m any reasons th a t the b lack& w hite, b lack& w hite-in fra red , in fra red an d colour pho to ­ graphs, ta k en from a ircrafts , a re th e m ost applicable: low p rice of copies, th ree -d im en sio n a l v iew ing using stereoscope, th ey p rese n t a tru e im age of th e te rra in an d n o t a generalized one, they m ake possible th e d irec t sta ting of re la tio n s be tw een th e re lief an d o th e r landscape elem ents, ra tio ­ na l p lann ing of field w ork and co rrec t ex trap o la tio n of field w o rk data, they ligh ten th e iden tifica tion of la rg e r re lief form s and rec en t geom orpho­ logical processes and th ey can be used as a ca rtog raph ic basis w hen no topographic m ap is available. The ae ria l pho tographs have som e im perfections, too (they are cen tra l and no t o rthogonal p ro jec tions as m aps, no un ifo rm scale, th e exaggeration of v ertica l d istances m akes a false im pression of the relief, th e vegeta tion cover ham pers th e iden tifica tion of sm alle r re lie f form s, etc.). A fter th e W orld W ar Two th e p h o to in te rp re ta tio n of ae ria l pho tographs found a la rg e app lica tion in m any fields of geom orphological investigation , especially in deta iled geom orphological m apping , investiga tion of recen t geom orphological processes an d as a s ta rtin g -p o in t for the in te rp re ta tio n of phenom ena n o t d irec tly seen on the pho tographs (lithology, soil, h y d ro - logical characteristics of th e ground, etc.). The G eographical In s titu te »An­ ton M elik« a t ZRC SAZU (The S cien tific-R esearch C en ter of the S love­ n ia n A cadem y of Sciences an d A rts) is ca rry in g ou t the research p ro jec t »The G eom orphological M ap of S lovenia in Scale 1 : 100.000 S heet Celje« and in it fram es th e e lab o ra tio n of th e m an u scrip t geom orphological m aps in scale 1 : 25.000. T hey are p red o m in an tly e lab o ra ted by th e in te rp re ta ­ tion of ae ria l pho tog raphs in scale 1 : 17.500 w hich m ake possible to iden tify 80-90 % of all re lie f form s show n on these m aps. This in te rp re ta ­ tion is based chiefly on re lie f c r ite r ia (shape, lines, shadow s), b u t the in troduc tion of com puter eq u ipm en t increases th e im portance of density analysis (the analysis of g rey tone or colour p a tte rn s) in geom orphologi­ cal investigation .