Sv. Petei prl Mariboru. Tukaj j« umrl dne 3. t. m. eden najboljših članov orlovskega odseka, načelstva, br. Ivan Gornik. Bil je načelnik orlovskega odseka, član Pro svetnega društva, odbornik pri skupini viničarjav itd. Njegovo priljubljenost je pokazal pogr«b. Poslovilni govor mu j« go- voril v imenu podzveze g. profesor R«zman in tajnik šentpeterskega orlovskega odseka, br. Maček. — V bolnici v Mariboru je umrl Andrej Cvikl, oče zavednega fanta Jožeta. Marenberg. Vsakega rodoljuba ob ineji mora zaboleti grda agitacija samostojnih demokratov v našem okraju, ki zločin posameznega človeka, Črnogorca, ne Srba iz Srbije, uporabljajo v to svrho, da nečuveno hujskajo proti celemu srbskemu narodu in govore tako, da povsod ljudstvo govori, da treba iti od Srbov proč. Pri svoji divji agitaciji porabljajo vse laži iz »Jutra« in ie »Domovine«, zraven pa groze vsem, ki ne odobravajo te gnusne politike, s preganjanjem, ko pridejo samostojni demokrati na vlado. Gospodje ne povedo, da so ravno samostojni demokrati in samostojni kmetje (Puceljevci) glasovali za centralizem, da so pristaše SLS v Beogradu in v svojem časopisju grdili kot avstrijakante, ker so nasprotniki centralizma in želijo ureditev države na podlagi avtonomije, ne povedo, da je njih voditelj Pribičevič Srb, najbolj zagrizen centralist, ne povedo, da je v klubu, v katerem sedita dr. Žerjav in dr. Pivko, večina Srbov, ne povedo, da so razmere sedaj znatno boljše, kot v dobi štiriinpolletnega ministrovanja Pribičeviča in dveletnega ministrovanja Radiča in njegovi stranke. Oblasti pozivamo, da napravijo konec tej gnusni agitaciji, iz katere se norčujejo naši narodni nasprotniki. Gospodj« samostalni demokratje, povejte svojim pristašem, kako se godi Slovencem v Italiji in Avstriji, razložite njim, kako je prišlo do ustanovitve naše države, pojasnite njim davčna bremena v Avstriji in Italiji, potem upamo, da ne bodo več agitirali za — odcepitev od Srbov. Vsakemu pravemu rodoljubu mora biti država in narod nad stranko in centralistom Srbom Pribičevičem. Sv. Ožbalt ob Diavi. Starodavni romarski shod se bo po večletnem presledku letos zopet na novo obslužaval slovesno in svečano na samo Šentožbaltovo, v riedeljo, 5. avgusta t. 1., ko se snidejo zaupljivo častit sv. Ožbalta, tega mogočnega nebeškega zaščitnika prepotrebne živinoreje, kmečki romarji celo iznad državne meje SHS tje gor do rodne Lipnice. Služilo se bo več sv. maS s pridigami, slovenskimi in nemškimi. V soboto zvečer pa se bo vila mično rimska procesija z migljajočimi lučicami po novi krasni državni cesti tik šumljajoče Drav« ter tik stare rimske ceste, nad seboj pa brlečo zvezdnato »rimsko cesto«, kar vse bo pričaralo romarskim očera veličasten prizor. Pridite, da vidite! Trbonfe. Pri podružni cerkvi sv. Danijela obhajamo letos lepo nedeljo prihodnjo nedeljo, dne 22. julija. Služba božja se bod« začela ob 10. uri. Pridigo in slovesno sveto mašo bo imel mil. g. stolni kanonik Franc« časl. Sv. Danijel je visok 830 m in nudi na vse strani krasen razgled. Ker se je letos naš gostilničar dobro založil z žlabtnim vincem in okusnim prigrizkom, se uljudno vabite tudi izletniki ta dan k sv. Danijelu! Skomarje pii Vitanju. Gotovo mislite, g. urednik, da tukaj spimo, ker le malokedaj dobite kak dopis od nas. Res, da malo pišemo, pa tem več prebiramo »Slovenskeg* Gospodarja«, »Naš dom« in druge krščanske liste. Prav pridno tudi zbiramo za nov« zvonove, imamo že tudi naročene in jih dobimo najbrž že v sredi avgusta. V nedeljo, dne 1. .julija, smo spremili k večnemu počitku 79 let starega Andreja Hrovat, ki zapušča ženo in štiri že preskrbljene otroke. On ni bil politik, bil je tem vernejši kristjan in spoštovan daleč na okoli, kar je do kazala obilna udeležba pri pogrebu. Na sedmini so pogrebniki zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 41 Din, kar darovalcem Bog stotero povrni, rajnemu pa sveti večna luč! Ur. Mlklarž prl Ormoža. G. župan Anton Jfljieiič ˇ Brebrovniku j« t nsdeljo, dn« .14, t. m., obhajal obletnico, kakoršn« ne dočaka vsak župan. Ta dan je preteklo Mtvno 30 lat, odkar ntprstrgano vodi veliko občino Br»brovnik, ki se razprostira na o»•mlju dv»h župnij. Kako skrben gospodar občin« j* bil skozi vsa leta, kaže spoštoranj«, ki mu ga izkazujejo vsi občani, in ljubszen, ¦ katero se ga oklepajo, ter priananj«, ki so mu ga izkazali s tem, da so ga i« za 251etnico imenovali častnim županom občine. Gospod župan pa je tudi v resnici t vsakem oziru mož na svojem mestu. Bodil se je dne 15. januarja 1866. Skozi dol§o dobo 24 let je bil načelnik šolskega sveta. J* zvest pristaš SLS in že 39 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. — Proslava obl«tnice se je vršila tibo v domačem krofu. G. županu je izrekel čestitke domači g. kaplan Kolenc, ki je v svojem govoru m«d drugim podčrtal, kaka sreča so za obČino dobri župani in kaka nesreča slabi župani. Najlepše se je proslavila obletnica na to način, da je gospod župan ob tej priliki posvttil svojo hišo in družino presv. Srcu J«zusov«mu. — Posvetitev Srcu Jez. se je vrfila tudi pri bratu g. kanonika Janežiča. Ta družina je bila vedno dobro znana v vsej okolici in je lahko služila za vzgled krščanskim družinam. Poavetitev se je izTriila na slovesen način, prisostvoval ji je razen domačih gg. duhovnikov tudi gospod lupnik štuhec iz Št. Jurija. LJmtomar. Naša mestna godba na pihala je postala zelo delavna. Pred kratkim je tlobila nove inStrumente ter je ž njimi prir«dila že več koncertov (promenadnih). NaBtopa tudi pri vseh domačib. cerkvenih ter drugih slovesnostih. Ker bi rada svojo agilmost pokazala tudi izven tnesta, je sklenil odbor, da priredi godba v nedeljo, dne 29. julija, v Radencih v zdraviliškem hotelu pri g. Maršeku dva koncerta in sicer ob pol 11. uri in ob 16. uri. Proizvajale se bodo razne ilovanske potpurije, fantazije, overture jn drug« skladbe. Nastopi 17 mož. K obilni udaležbi vabi odbor in hotelir. Zavri. Kadarkoli imajo radičevci svojo akupščino, vedno njih govorniki svoj nafod nasramno ščuvajo proti vsemu. RadiŽeTCi ea ivoj narod še niso prav ničesar atorlli, tato pa morajo njih voditelji svoje (n«uk») mas* s samimi hujskarijami ohraniti za Radičevo stranko. Na nedeljskem thodu v Dubravi, kjer so nastopali kot govorniki hrvatske seljačke stranke neki adˇokat, profesor, uradnik in celo neki Pre- {)eluh iz Ljubljane, torej sami pristni »sejaci«, se j« slišalo samo najbolj podlo obrekovanj«, največje laži, pred vsem seveda &*z dr. Korošca, in tako ostudno, naravnost zločlnsko hujskanje, da so se navzoči Slovenci z gnjevom in studom med govori odstranjrvali in so tako pokazali vkljub nesramn«mu izzivanju svojo omiko, ki daleč prestga ono hujskaškib. radičevcev. Ščuvanje znanih dubravskih radičevcev pa se sma nad njimi samimi maščevati, mogoče ravno po tistih, ki so jib. priklicali k izzivanju Slovencev na meji. Če vam ni več za •logo, pa se lahko ločite ort njih tudi gospodarsko! Svetujemo pa vam, da opustite tako hujskanje, ki bo vam v škodo, in da sa lotite dela za gospodarski dobrobit hrvaškega kmečkega naroda. Pustite pa pri miru Slovence in njih voditelja dr. Antona Korošca, ki je storil dosedaj za svoj kakor tudi za hrvaški narod več, kakor vsi radiferski vodje skupaj za hrvaški narod! Sv. Ana nad Borlom ob Dravl. Letos se rrSi pri nas od 26. do 29. julija štiridnevnica v proslavo 7001etnice lavantinske škofije. Vsaki dan bo več sv. maš, pridige in romarji bodo tudi imeli priložnost opraviti ¦v. spoved. Na svidenje tedaj pri Sv. Ani pad »Slovensko Umbclio&i SradiSčs ob Diavl. Prettčtno nadeljo J« t naši župnijski cerkvi prvič zažarela »l«k- trična luč. Razsvetljevalo jo bo od zdaj na- prej 119 žarnic: 2 veliki, 24 srednjih in 93 malih. Zlasti ljubka je razsvetljava okrog lurške Matere božje. Votlino in velik Ma- rijin kip obkroža in obseva 32 žarnic. Pose- ben sijaj data oba velika lestenca. Ko smo gledali tako olepšano hišo božjo in se spo- mnili, kako nam bo to koristilo šele v tem- nib. zimskih dneh, so bila naša srca polna hvaležnosti do preč. g. zlatomašnika, ki je še ob svoji 811etnici dal izvršiti tudi to ve- liko in koristno delo. Hvaležni pa smo tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so omogočili razsvetljavo cerkve. Vsemogočni naj vsem bogato povrne! Delo je vodil in v treh ted- nih izborno dovršil g. Viktor Gorjup iz Or- moža. Pomagala sta mu dva domačina-Or- la. Ker je bila ob tej priliki tudi cerkev deloma preslikana in klopi na novo pobar- vane, ima zdaj cerkev čisto prenovljeno li- ce. Istočasno je dobilo električno razsvet- ljavo tudi župnišče in kaplanija. Sv. Vid pri Ptuju. Za po toči poškodovane Prekmurce se je preteklo nedeljo nabralo 432 Din. Bog povrni tisočero! Oljska gora v Savlnjski dolini. Vsem romarjem, ki prihajajo na Oljsko goro, se naznanja, da se bode letos vršila šentandra ška lepa nedelja na Oljski gori pred. godom sv. Ane, to je dne 22. t. m. Želi se, da slovesnosti v obilici udeležite! Taharje. V nedeljo, dne 22. julija, je lepa nedelja pri Sv. Ani. Prvo sv. opravilo zjutraj ob pol sedmih, drugo ob desetih in procesija z Najsvetejšim. Popoldne ob petih pa slovesne večernice. — Na dan sv. Ane, dne 26. julija, se vrši v občini Teharje veliki živinski in kramarski sejem, kateri je največji izmed vseh drugih sejmov v občini. Ob desetib. je sejmska sv. maša pri Sv. Ani. — V nedeljo, dne 29. julija, se obhaja god sv. Ane na najslovesnejši način. Vsa cerkvena opravila se vrše ob istem času, kakor na lepo nedeljo. Popoldne ob 5. uri tega dne je pri Sv. Ani slovesna posvetitev teharskega Orla in Orlic presv. Srcu Jezusovemu in nato slovesne večernice. Po večernicab. se vrši zunaj na prostem pred cerkvijo sv. Ane orlovska akademija s sledečim sporedom: tamburanje, deklamacija, govor, petje, nastop prostih vaj članov, naraščaja in mladcev, telovadba na orodju, zaključna skupina in zopet tamburanje. Vstopnina prosta. Prijatelji poštene zabave in razvedrila vabljeni k obilni udeležbi. Slovesnega praznovanja sv. Ane ne zamudite, romarji, častilci sv. Ane in pohitite v najobilnejšem številu na prijazen Anin hrib, s katerega je prekrasen razgled na celo Savinjsko dolino in planine. — V Teharjih se nahaja pri g. Štefanu Stojanu, mizarskemu mojstru, 121etni fantek brez staršev in sorodnikov, katerega se odda dobrim ljudem za rejenca. Kdor ga hoče sprejeti, naj se zglasi v občinski pisarni v Teharjih. Šmarje pri Jelšah. Nekdaj smo se na naši cesti komaj izogibali celim jatam puranov in svinj, ki so jih iz obsotelskih kra.jev gonili na železnico v Poljčanah ali pa v Št. Jur, ter smo vsak trenutek srečali lepe ko čijo in pripro=te »bagarle«, naložene s »kiselo vodo« iz Slatine, Kostrivnide in Sv. Rozalije. Sedaj pa to službo opravija že 25. leto železnica, ki oskrbuje vsakodnevno zvezo z ostalim svetom s štirimi osebriimi in ravno tolikimi tpvornimi vlaki na obe plati. Promet pa se je -.povzdignil tako, da je tudi po beli cesti videti avtomobilov in dru gih vozil vse polno. Kaj šele bo, ko bodo dogotovili progo do Krapine in napravili železnično zvezo Grobelno—Zagreb, kar se nam že za letošnjo zimo ali vsaj za prihodnje poletje obeta! — Ni tedaj težko priti do nas, ko imamo železniško postajo le malo korakov od cerkve. Ko pa si tukaj in občuduješ dobre ljudi, ki so se v žalostnih časih popri]«ll popravljanja in pr«noTlj*n]a na i« romarska csrkv«, ozri s« tudi s» na bllzu Bto let itaro kaplanijo in se spominjaj vrlib. gospodov, ki so posvečali vae svoje duševne moči kakor zveličanju duš tako tudi narodni prosveti. Vneto so branili narodne pravice in bili vseskozi uepremakljive skale v sredi razburkanih valov nemškutarije, ki nam je grozila osobito iz celjske strani Ne morem naštevati vseh, ki deloma še sedaj uspešno delujejo na odličnih mestih kot monsignor Rotner, škalski dekan, kanonik Franc Časl in bogoslovni profesor dr. Somrek v Mariboru, videmski dekan Medvešek in mnogi drugi. A posebe omenjam g. dekana in č. kanonika I. Lenarta, ki ravno danes slavi svojo 601etnico mašništva ali bisernico v Šmartnu pri Slovenjgradcu in obenem tudi 601etnico svojega tukajšnjega delovanja. Pred 40 leti je takratni tukajšnji kaplan, rajni pisatelj in pesnik A. Aškerc odtod pošiljal svoje najlepše umotvore v »Dunajski zvon« pod imenom Gorazd ter je tudi poslovenil nemški napis nad zakristijskimi vrati cerkve sv. Roka, iz katerega spoznamo, da je ta slovita romarska cerkev nastala leta 1646 vsled zaobljube in v znak zahvale za odvrnjeno kugo, ki sta jo bila tu sem prenesla dva v Ptuju eaposljena Šmarčana. — Pred ravno 20 leti pa je bila tukaj ustanovljena po prizadevanju takratnega kaplana in sedanjega župnika pri Sv. Martinu na Pohorju, g. Fr. Sinko, naša Posojilnica, ki v svojih kaplanijskih prostorih prav lepo deluje in se vrlo razvija, ter je obenem stopila na plan Marijina družba, ki je ponos šmarske župnije in velika pomoč sedaj se prenavljajoče farne cerkv« »^farije na jezeru«. Že tudi zaradi vsega tega kaplanija zasluži, da bi se pri sedanjem popravljaniu cerkve usmilili tudi še nje in ji popravili vsaj zunanjo podobo! Sv. Vld pri Ptuju. Dne 12. avgusta t. 1. bo Marijina družba obhajala 251etnico, odkar se je ustanovila. Ob enem bo ta dan tudi sestanek Marijinih družb. Dekleta iz domače dekanije, kakor tudi iz sosednih žup nij, pridite! Kozjanski okraj. Z delovanjem oblastnega odbora in oblastne skupščine smo prav zadovoljni. Posebno smo veseli, da bo vendar enkrat dograjena preppotrebna cestna zveza Lisično—Prevorje—Št. Jurij. — Letina z vinogradi vred kaže v okraju zadovoljivo. Sena je bilo precej. Bog nas varuj v teh nevarnih dveh mesecih vremenskib. nasreč. Bi že bil čas, da bi si kozjanski okra} po tolikih letih tudi glede boljše letine vsaj nekoliko opomogel! Malanedelja prl LJutomeru. Odkritje spominske plošče pokojnemu g. Simonu Cvahteju, ki je skozi 36 let učiteljeval v Malinedelji pri Ljutomeru in vzgojil cele generacije, ki jo vsemu ljudstvu bil stalen svetovalec in učitelj v sadjarstvu, vinarstvu, kletarstvu, ki je bil vzor gostoljubja, ki je med vojnim časom bil tolažnik in svetovalec vsem in vsakomur itd., se vrši nepreklicno dne 5. avgusta t. 1. Slavnostni govor ob odkritju bo imel pokojnikov stanovski tovariš, ki ga je vezalo 3 pokojnikom tesno in iskreno prijateljstvo. Od prispevkov ea spominsko ploščo je hvala Bogu preostalo že doslej toliko, da bo 20 najrevnejših otrok tamošnje šole ta dan od pet do glave nanovo oblečenih. Da se bo v intencijah blagega pokojnika zamoglo v tem pogledu še več storiti in še več otrok-revežev obleči, apeliramo tem potom še enkrat na naklonjenost cele naše javnosti, zlasti pa na vse bivše učence, prijatelje ,in znance pokojnika, da še priskočijo na poniočin pošljejo čimprej svoje prispevke bodisi v denarju, bodisi v blagu na šolsko vodstvo (g. Ivan Čeh) v Malinedelji pri Ljutomeru s pripombo, da pošiljajo za Cvahtejevo spominsko slavnost. Istotako prosimo tem potom, naj vsi oui. ki reflektirajo na skupno ko- •ilo t DruštTenem domu, to čimprej« bodisl osebno, bodisi po dopisnici prijavijo na naslor: Mirko Senčar, poštar, Malanedelja pri Ljutomeru. Opozarjamo ponovno, da to ni kak banket, ampak da bode vsak dobil kosilo za 13 Din (juha, govedina ter prikuha), ali za 15 Din (mesto govedine pečenka). Vsakdo, ki se bo pravočasno javil, bo dobil za kosilo posebno nakaznico. Tako ne bo zmešnjav. Opozarjamo tudi še na sledeče: morda je kdaj kdo iz Malenedelje s kake veselice odšel s slabimi spomini na vina, ki so se tam točila, Skrbljeno je, da se bodo tokrat točila skozinskoz pristna, dobra in ne morda s šmarnico mešana vina. Zato vabimo ponovno prijatelje naših Slovenskih goric od blizu in daleč: na svidenje dne 5. avgusta v Malinedelji pri Ljutomeru! Prihova. Same nesreče. Na Siterjevem klancu na Prelogah se jih je že mnogo ponesračilo. Pred 14 dnevi se je neko društvo vozilo s kolesi iz Maribora proti Trbovljam Na imenovanem klancu je neka mlada kolesarka iz Maribora se dvakrat okoli kolesa obrnila in si tilnik zlomila. Bila je pri priči mrtva. Drugi dan se je zopet prevrnil na istem mestu neki tujec, ki si mora zdaj v konjiški bolnici zdraviti zlomljene kosti. N«ka odbornica je tudi tako zletela in padla, da bo težko zopet vstala. Naj bodo vendar ljudje previdni, eni pri vožnji, drugi pri govorjenju. Marija Reka. Ali si že slišal ali bral ime tega kraja, te fare? Morda. Skozi farno občino vodi okrajna cesta, ki veže Št. Pavel s Trbovljami; pa je od farne cerkve oddaljena skoraj eno uro. Čudno, kaj ne? Marijino Vnebovzetje ,je farna patrona, ki kraljuje v ličnem velikem oltarju prijazne far ne cerkvice, ki je sicer zelo potrebna nujnih popravil. Zelo močan zvonik pa je — brez rvonov. Ne slišimo ginljivega božičnega zvonenja, ni veselega velikonočnega zvonenja, nimamo prijaznega pritrkavanja ob nedeljah in praznikih, ne pri slovesni službi božji in raznih procesijah. Tudi od drugod se malokedaj čuje zvonenje, razen če je poseben veter. Pa boš rekel: Zakaj si pa ne preskrbite? Premalo nas je! Prerevni »mo! Pa je naša cerkev vendar romarska! Pred vojno so zlasti radi semkaj v to cerkev poromali iz Savinjske in Šaleške doline. kjer je znana pod imenom Zagorska M. B. Zato pa častilec(ka) Marijin(a)! Pomagaj z milosrčnim darom za Marijin zvon! Ko zaslišiš milo zvonenje iz domačega stolpa lin, spomni se, kako je bilo tudi tam žalostno, dokler ga ni bilo! Z zdru- ženlmi močmi se vtliko izvrši. Vsličastna bazalika Matere Milosti v Mariboru, prakrasna lurška cerkev v Rajhenburgu, mogočna stavba cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, Marijina na Rakovniku in na Brezjab itd. nam pričajo, kaj vse premore združena slovenska darežljivost. lsto nam pričajo zvonenja. Saj smo Slovenci celo za Sarajevo preskrbeli veličasten zvon. In najnovejše, pa tudi najveličastnejše zvonenje na Slovenskem, šmarnogorsko, kaj je drugega kot glasna priča požrtvovalne slovenske pobožnosti do naše skupne Matere Marije! Blagosrčni dobrotniki so že dokaj prispevali, vendar je dosegla nabrana svota komaj deseti del potrebne svote. Za vse dobrotnike se vrši služba božja ob prvih petkih in se darujejo sv. obhajila. Kraljica nebes in zemlje, pomagaj nam v tem jubilejnem letu do novega zvonenja, ki naj poveličuje Tvojega Sina Tvojo slavo; — Cerkveno predstojništvo Marija Reka. Sv. Vid pri Planini. Dopisnik »Kmetijskega lista«, v predzad. številki si se me pa privoščil, kaj ne?- No, pa to nič ne dene, samo da bi bil resnico povedal, katere pa nisi. Ne zamerim g. Perčiču, županu v Planinski vasi, da me je pred cerkvijo javno vprašal, kje je koruza za občino Planinska vas, saj vem, da je to storil na pritisk nekaterih, pa ne gladnjočih, ampak pohajkujočih in lenih. O tistem posestniku, ki ima 40 oralov zemlje in je dobil 25 mernikov koruze, se ti je pa menda sanjalo pri belem dnevu. Končno ti pa povem: Ne vtikaj se v zadeve drugih občin, ker za pravično razdelitev koruze v tukajšnji občini je poskrbelo občinsko starešinstvo, ki ima nadzorne oblasti, to je sresko poglavarstvo in oblastni odbor, da boš vedel. Da bodo pa drugi zaznali za tvoje slavno ime, ti svetujem, da se drugič, kadar ge boš take laži pisal, tudi podpišeš! — Josip Tovornik, župan in obl. poslanec.