IZ NASIH K0M¥M Osrednja vprašanja Nagrajevanje v gospodarskih organizacijah, nova delitev dohod- ka, ustanavljanje obratnih delav- skih svetov in naloge organov upravljanja tako v podjetjih kot na ostalih področjih — to so bila osrednja vprašanja, o katerih so razpravljali delegati in gostje na zadnjem občnem zboru občin- skega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah. Pri tem so ugotovili, da se sin- dikalne organizacije v občini še niso v dovoljni meri vključile v dogajanje in reševanje raznovrst- nih problemov, ki se dnevno po- rajajo. Zlasti pomembna je bila pri tem ugotovitev delegata iz Zreč, ki je dejal, da pri formira- nju ekonomskih enot ter volitvah njihovih organov ni toliko važno, če jih bomo izvolili v prvi ali dru- gi polovici junija, temveč da gre tu za vsebino njihovega dela. Obratne delavske svete bodo za sedaj izvolili le v Zrečah in v usnjarskem kombinatu »KONUS«, za kar so priprave že v teku. Tudi o novi delitvi dohodka ter o gospodarjenju v podjetjih so precej govorili. Vendar pa je po mnenju nekaterih delegatov pre- malo samo to, če v F>odjetju raz- pravljajo, koliko bo podjetju več ostalo na osnovi novih predpisov, temveč bodo morali skrbeti tudi za zmanjšanje stroškov, boljšo proizvodnjo, znižanje cen itd. Po podatkih delavske univerze sindikalne organizacije niso sto- rile dovolj za pripravo in izvedbo seminarjev, za katere je delavska univerza pripravila programe in predavatelje. To velja deloma za večja podjetja, od katerih so sicer nekatera obljubila, da bodo to opravila v letošnji jeseni, še mno- go bolj pa za ninoga manjša. V večini izmed njih organi uprav- ljanja slabo delajo in so pod vpli- vom vodilnih ljudi. To se je poka- zalo tudi na nekaterih letošnjih občnih zborih sindikalnih podruž- nic v teh podjetjih. Delegat iz tovarne KOSTROJ je opozoril, da bodo morale tako sin- dikalne podružnice kot organi upravljanja v podjetjih polagati večjo pozornost ^ščiti delavcev. Posebna komisija sindikalnega sveta, ki je lansko leto pregledala več podjetij v občini, je ugotovila mnoge, sicer manjše napake, ki pa kljub temu lahko povzročijo de- lovne nezgode. Spomini na leta trpljenja Pred dnevi je bila v Mozirju let- na konferenca sekcije internirancev ki deluje v okviru občinsikoga odbo- ra Zveze borcev NOV. Na konferen- ci je .bilo nad 40 bivših interniran- cev in več predstavnikov občinskih političnih organiizacij. 2e poročilo o delu sekcije v preteklem Obdobju kaže. da je bilo območje mozirske občine eno tistih, kjer je okupator že leta 1941 .začel kruto ravmati s prebivalstvom. V letih od 1941 do 1945 je bilo aretiranih in odpeljano v razne zapore 246 ljudi, od tega največ v letih 1941 in 1942. V kon- centracijska taiborišča je okupator odvedel 133 ljudi, izseljenih pa je bilo 38 oseb. Na konferenci so med drugim ugotovili, da je še vedno nekaj i'n- ternirancev, izseljencev, vojnih ujet- nikov in političnih zapornikov, ki ni- so vključeni v organizaciji Zveze borcev NOV. Vzrok za tako stanje je, ker nima sekcija dovolj poveza- ve ;z osnovnimi organizacijami Zve- ze borcev. Da bi to popravili, so na konferenci sklenili, da bodo pri os- novnih organizacijah Zveze borcev ustanovili posebne komisije, ki bodo poleg vključevanja članov v organi- zacijo Zveze borcev skrt)ele tudi za zbiranje zigodovinskaga materiala, čemur so doslej posvetili vse pre- malo pozornosti. Sekciji je uspelo v preteklem letu zibrati podatke od vseh interniran- cev, izseljencev in zapornikov iz ob- močja občine, nato pa so uredili po- treibno evidenco članstva. Se vedno pa manjka evidenca o osebah, ki so umrle po raznih taboriščih, v inter- naciji in zaporih. Zato so na kon- ferenci sklenili, da bodo to eviden- co uredili še letos. Sekcija je pri re- ševanju številnih nalo,g sodelovala z ostalimi političnimi organizacija- mi, predvsem pa z organizacijo Zveze borcev. V letošnjem letu po- maga sekcija pri organi^zaciji obiska koncentracijskega taborišča Ausch- witz, ki bo v jurtiju. Na konferenci so med drugim skleniH, da bodo v okviru sekcije ustanovili poseben fond 'Za regresi- ranje stroškov posameznikov za po- tovanja v bivša ta'borišča. S tem bo- Pred dnevi sta obhajala 50-let- nico skupne življenjske poti Jer- nej in Marjeta Rezar iz Kozjega. Ko sta se pred 38 leti preselila s svojega rojstnega kraja Ljubeč- ne pri Celju v Kozje, si prav goto- vo nista mislila, da bosta v tem hribovitem kraju dočakala ta sve- čani jubilej. Kljub vsem težavam, ki srečajo človeka v življenju, kljub vihar- do dosegli, da bodo tudi finančno šibkejši tovariši in tovarišice lahko obiskali bivša taiborišča, na katera jih vežejo mnogi bridikii spomini Sekcija bo posvetila tudi posebno skrb razstavam iz N0\', ki bodo v Mozirju, Gonnjem gradu in Solča- vi v dneh od 26. maja do 3. junija letos. -er jem, ki jih je preživelo Kozjansko med drugo svetovno vojno, sta ostala vedra in nasmejana. Njuni trije otroci so nanju zelo ponosni in z željo pričakujejo v svojem prvem domu tudi biserne poroke! Njihovim željam se pridružuje- mo tudi mi, jubilantoma, ki sta zvesta bralca našega lista, pa iskreno čestitamo! Smrt v šolski klopi v šentviški šoli je bilo veselo. V petem razredu so se smejali in si pripovedovali šale. Pred nekaj trenutki je zvonilo in vsak čas se bo pričel pouk. Ta dan je sploh bilo zelo živahno. Pri »slovenski uri« se je javila celo Koresova Slavica, ki je sicer bila bolj plaha in skromna učenka, ter povedala pesmico. »•Glej, no,« se je nasmehnila to- varišica Tinika, »-ti si pa bila prid- na! Lepo si se naučila. »•'•Slavica jo je hvaležno pogledala in rahlo zar- dela. Tudi zdaj v odmoru je bila vesela. V klopi se je smejala in se večkrat naslonila na sošolko Joži- co, kot je to dostikrat storila. Tu- di topot je naredila tako in Jožica se je celo odmaknila. Sredi smeha pa je Slavica zdrsnila pod klop. Menili so, da je šala in so se kar naprej smejali. Prav takrat je vstopila tovarišica. Toda Slavica ni vstala. Otroci so osupnili in se razmaknili, tovarišica Tinika in snažilka Vida, ki je prav takrat prihajala po hodniku, sta Slavico dvignili in ji skušali pomagati z umetnim dihanjem in močenjem po senceh. Vsa pomodrela v obraz je v nekaj trenutkih izdihnila. Po- moči ni bilo več; rešilni avto, ki so ga hitro priklicali, je prišel že zaman. Na šolo je legla mora in črna zastava je zavihrala iz pro- čelja zadnji torek v maju. Koresova Slavica je bila doma na Grobelnem. Med petimi otroki delavčeve družine je bila najsta- rejša in je zdaj, ko je njena mama že precej časa v bolnišnici, sama vodila celotno gospodinjstvo. Le- tos 18. junija bi dopolnila petnaj- sto leto in zaključila osemletno šolsko obveznost. Iz otroka se je razvijala v prikupno dekle, toda na pragu v samostojnejše življe- nje, ko si je nameravala že sama služiti kruh, ji je odpovedalo srce. Nikoli poprej ni imela posebnih napadov, vendar je zdravnik ugo- tovil, da je bilo njeno srce silno drobno. Dogodek je pretresel ves kraj. Pogreba se je udeležila ve- lika množica ljudi in sošolcev, ki prizadele Slavice ne bodo poza- bili. Nenadoma je sedež v petem razredu prazen in zdi se, kot bi ščen smeh, ki je prav zadnji dan bil tako vesel in prisrčen. -ik Na sliki prva v zadnji vrsti z leve je Slavica Kores Tovariš urednik! , Sem zvesta naročnica »Celjske- sem doižvela nekaj nenavadnega, ga tednika«. V njem najdem mar- zato mislim, da ne bi bilo napač- sikaj zanimivega. Pred dnevi pa no, če bi ta sestavek objavili. Kaj porečete k temu? Bilo je 23. maja ob dveh popol- dne. Po opravkih sem se mudila v Celju. Ker sem zamudila avtobus, sem se odločila za potovanje do- mov z vlakom, a sem imela smolo. Kupila sem vozovnico ter šla na peron. Do tod je še vse v redu. Ko sem p)ogledala kje je »Rogatčan«, sem videla, da še ni vagonov za Rogatec. Z drugimi potniki vred sem nekaj časa potrpežljivo čaka- la, kdaj bo vlak na mestu. Kma- lu je res pripeljal pred postajo, to- da namesto potniških vagonov so bili priklopi j eni živinski. Nemalo smo bili vsi presenečeni, ko so nam sprevodniki zadirčno odgo- varjali, da so vagoni že nared in da lahko kar vstopimo. Začudeno smo se spogledali in čakali »od- rešitve«, a vse zaman. Začeli so že prihajati delavci iz tovarn in malo pred odhodom vlaka so nejevoljni začeli vstopati v živinske vagone brez klopi. Slišala se je marsika- tera kletvica, a sprev(^niki so se samo nasmihali. Kaj sem hotela, vstopila sem še jaz; kaj mi sicer pomaga vozovnica, za katero sem dala več kot 200 din. Mislim, da to ni povsem prav. Železničarji so se sicer izgovarjali da ni vagonov, a meni in še mno- gim drugim ne gre tak način vož- nje v račun. In mislim, da imamo prav! Silno so se razburjali tudi delavci, ki plačujejo za vozovnico tudi po 6000 din ali več. Ves dan delajo nekateri stoje, zato so ne- kateri utrujeni posedli kar po tleh. Pomislite, je to sploh način? Saj smo vendar dovolj kulturen na- rod, da se kaj takega ne bi smelo dogajati, posebno sedaj, ko smo že v 20. stoletju. Kaj porečete k te- mu? A. K. Nasvet za kadilce?! Kako bi se odvabil; kajenja Mnogokrat beremo različna mnenja o tem, kako se lahko odvadimo kaditi in kako za to ni potrebno nobenih zdra- vilnih zelišč, temveč le trdna volja. A kaj, če prav tega ni? Zato se mi zdi, da nasveti, ki temelje na trdni volji, kaj malo^ koristijo. Rad bi opozoril na lastno izkušnjo, ki sicer nima opravka s trdno voljo, a mi je vendar pomagala. Nekaj pa je le treba še prej povedati. Kajenje je svojevrsten užitek, ki ga tež- ko definiramo in ocenimo, a vendar je. Tudi kdor misli, da bo karkoli prihranil, se moti. Drugače pa je seveda, če se je kajenju treba odpovedati zaradi zdravja. Tedaj nekega zatrdnega recepta ni, iz moj-ih izkušenj pa je dober tale: Ze po nekaj injekcijah transpulmina se kadilcu tobak tako priskuti, da člo- vek kratkomalo nanj pozabi, a ga tudi ne mara več. Seveda lahko transpulmin injekcijo daje lahko samo zdravnik, to- rej tedaj, če ta hkrati ne škoduje orga- nizmu na drug način. Eno pa vem, če se tako odvadiš ka- jenja, je človeku potrebna zares trdna volja, da si znova prižge cigareto. J. P. Voda k dobri in slabi kav' Tov. urednik! Pred dnevi sva z znanko sto- pili v gostišče »Kladivar«. Naro- čili sva turško kavo- Ko sva jo dobili, me je znanka vprašala, če vem, zakaj v celjskih gostiščih h kavi ne servirajo tudi vode, kot bi sicer morali, saj spada to k dobri postrežbi. Odgovor ni bil težak, saj vsakdo ve, da k »slabi kavi« sodi tudi »slaba postrežba«. Vendar pa mislim, da bi se to le dalo izboljšati, saj ni nikjer zapi- sano, da mora gost, ki v gostišču poje kosilo iti na turško kavo le v kavarno- A- A. Čitajte CeifskiiedMk Nesreča-ne vprašanje? v zvezi s tem vprašanjem smo dobili od celjske železniške posta- je naslednje pojasnilo: Dne 23. maja ob 12. uri se je med postajama Poljčdne—Ponikva iztiril tovorni vlak tako, da je bil ves promet prekinjen in so mora- li potniki na nezgodnem mestu prestopati. Da smo lahko prepelja- li potnike od popoldanskega vlaka 527 (15.5) iz Maribora proti Ljub- ljani, smo morali uporabiti garni- turo od rogaškega vlaka (5 potni- ških voz). Ta garnitura je peljala do nezgodnega mesta, prevzela potnike iz mariborskega vlaka in peljala naprej proti Zidanem mo- stu. Ker nismo imeli nobenega na- domestila za teh 5 voz, smo bili primorani, da smo mesto teh do- dali rogaškemu vlaku 6 tovornih voz. V tako kratkem času tudi ni bilo mogoče dobiti nadomestila iz Ljubljane, ker bi vozovi ne pri- speli pravočasno. Postaja Zidani most pa tudi nima rezerve. Pripominjam, da je bila ta dan garnitura rogaškega vlaka sestav- ljena iz 5 potniških voz in 6 to- vornih voz. To je bil skrajni iz- hod v tem primeru, da smo lahko prepeljali delavce pravočasno do- mov. Tovorni vozovi za prevoz potnikov se pa pri nas že dolgo časa ne uporabljajo več, zgodi se pa to lahko ob sličnem nepredvi- denem dogodku. Glede obnašanja sprevodnikov pa ne izključujem možnosti, da ti niso postopali pravilno, vendar bi pripomnil, da so morali najbrž sprejeti precej pikrih opazk pot- nikov, čeprav niso bili nič krivi. Šef postaje: Marij Gabrovšek Lepa priložnost - a monf volje Prebivalcem od Grobelnega do Smarij se je ponudila res lepa pri- ložnost, ki je verjetno ne bo tako kmalu. Železniška direkcija je do- volila uporabljati spodnje plasti gramoza s stare trase proge za po- pravilo krajevnih cest. To pa je le začetek zgodbe. Dru- ga plat nam pokaže, da je bilo za to delo kaj malo rok, ki bi po- magale. Kljub temu, da so kmetij- ske zadruge pomagale s prevozi, mnogi prebiv^ci niso čutili dolž- nosti, da bi pomagali pri polnje- nju prikolic in pri urejanju cesti- šča. To je zelo slabo spričevalo za naše kraje. Saj je gotovo, da pri- pravljenost nekaj ljudi ne more iz- boljšati stanja. Končno pa se za- stavlja tudi vprašanje, kako da ne- kateri raje hodijo po blatu, kot da bi s kako prostovoljno delovno uro pomagali tudi sebi. Se najbolje so to nalogo razu- meli prebivalci vasi Predel, ki so gramoz vozili tudi z govejo živino na cestišče. Razen tega je zanimivo tudi to, da si je vsak, ki ni maral poma- gati, tudi našel nek primeren iz- govor — četudi morda vreme. En- krat je bilo lepo, tedaj je čakalo delo na polju — drugič je bilo slabše, no, tedaj pač ne bo dela! Ze znan star pregovor nam pravi, da si je izgovor lahko najti. Ven- dar so »izgovori« ob tako nujnem skupnem delu, ki bo koristilo vsem, dokaj neumestni. L. M. Po uredbi je možno uporabiti bone: — ki so bili izdani v letu 1960 od 1. I. 1963 dalje; — bone, ki so in bodo izdani v letu 1961 pa od I. 1. 1964 dalje. Pred potekom rokov, to je pred 1. I. 1963 in 1. I. 1964, lahko po- habijo bone uporabniki za nasled- nje namene: — za udeležbo v stroških grad- nje, dokončanja, dograditve in po- pravila stanovanjske hiše oziro- ma stanovanja, če se omenjena dela opravljajo s posojili, ki jih je odobril Stanovanjski sklad za gradnjo stanovanj; — kot predplačila za pridobitev stanovanjske pravice; — za odplačilo posojil, uporab- ljenih za gradnjo, dokončanje; do- graditev ali popravilo stanovanj- ske hiše oziroma stanovanja; — za plačevanje davka na do- hodek od hiš — hišnina. Komunalna banka Celje Vaščani iz vasi Predel med delom pri urejevanju svoje ceste. Jubilej krvodajalske službe Ob letošnjem praznovanju ob »Dnevu krvodajalcev« je ravna- telj Splošne bolnišnice v Celju priredil pred kratkim v predaval- nici Splošne bolnišnice sprejem, namenjen onim, ki s svojo nese- bično pomočjo pomagajo pri reše- vanju človei^ih življenj. Poleg krvodajalcev iz vsega okraja, ki so oddali kri že preko dvajsetkrat, so se sprejema ude- ležili tudi zastopniki krvodajal- skih komisij iz Žalca, Polzele, Hu- de jame in Trnovelj pri C^lju, predstavniki ljudske oblasti, poli- tičnih organizacij, RK in drugi. Da je v 12 letih obstoja krvo- dajalstva viden in občuten tudi napredek kulturnega dviga člo- veštva, je nedvomno dokaz dej- stvo, da ob kritičnih primerih krvodajalci priskočijo na pomoč tudi iz oddaljenih krajev. Zato se je tega sprejema udeležil tudi za- stopnik krvodajalcev iz Maribora, ki je že večkrat v težavnih prime- rih rešil celjsko transfuzijsko po- stajo pred grozečo nevarnostjo. Sef Trasfuzijske postaje dr. Štrausova, je v uvodnem govoru poudarila, da pri krvodajalstvu ne pomeni dovolj le en sam človek, kajti potrebe so velike, zato posa- meznik situacije ne bi rešil. Ze- Ijeno je, dži se ta humana dejanja pri ljudeh podkrepijo in da v »ve- rigo« krvodajalcev zajamemo še več ljudi, ki bodo voljni prisko- čiti na pomoč. Kakšne vrednosti je organiza- cija »krvodarovalstva« kot naj bi se v bodoče po predlogu dr. De- bel j aka to imenovalo, so ugotovili prisotni po posameznih prikaza- nih primerih ponesrečenih, ki jim je le podarjena kri rešila življe- nje. Lep dokaz zato je bil tudi pa- cient, ki se je svečanosti udeležil, saj je zanj darovalo kri kar 58 krvodajalcev. Danica Ali je to možno? Tovariš urednik! Doma sem v Podsredi. Upoko- jen sem. Poleg redne pokojnine prejemam tudi bone. Zaradi nujnih popravil hiše bi rabil okoli 30.000 dinarjev posojila. Glede posojila sem prosil za po- jasnilo pri Komunalni banki v Celju, ki mi pa doslej še ni odgo- vorila. Zato prosim Vas za nasvet. Rad bi namreč zamenjal bone za denar, manjkajoči znesek pa bi si sposodil pri ustreznem denar- nem zavodu. Ali je to možno? Oprostite, da Vas nadlegujem. Vendar mi verjemite, da spričo te- ga, ker sem brez nog in nimam možnosti, da bi zadevo osebno rešil, tudi dejansko sam doma ne najdem izhoda. P. A., Podsreda Odgovor Komunalne banke Na Vaše vprašanje, ki smo ga posredovali Komunalni banki, so takole odgovorili: Dolgoročna posojila za dogradi- tev in popravilo steuiovanjskih hiš odobrava Stanovanjski sklad pri- stojne občine za svoje območje in to na podlagi razpisa, ki ga Stano- vanjski sklad objavi v lokalnem časopisu. V razpisu so navedeni vsi pogoji, ki jih mora prosilec po- sojila izpolnjevati. Med ostalimi pogoji je tudi ta, da mora poso- jilojemalec pri najetju posojila dati soudeležbo v denarju ali pa v bonih. Ko je posojilo odobreno, dostavi Stanovanjski sklad posojilojemal- cu sklep o odobritvi, na osnovi katerega sklene pri banki pogod- bo o odobrenem posojilu. Po uredbi o izplačilu za pove- čano stanarino, ki je izla v Urad- nem listu FLRJ, št. 48/59, je dolo- čeno, da dobivajo osebe, ki so v stalnem delovnem razmerju, upo- kojenci in osebe, ki so le začcisno izven delovnega razmerja, poseb- no povračilo za povečano stanari- no. To povračilo dobijo v gotovini ali pa v bonih.