
Ptuj, 3. avgusta 2000, letnik LIH, št. 31 - CENA 130 SIT
Pravita otroka do oieta
s 40 glasovi za in 33 proti so poslanci državnega zbora
20. julija sprejeli Zakon o zdravljenju neplodnosti in postop-
kih oploditve z biomedictnsko pomočjo, ki ureja zdravstvene
ukrepe s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju
otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odloča-
nja o rojstvu svojih otrok. Ker pa se ve, daje Bog je ustvaril
najprej Adama in šele na osnovi njegovih potreb in iz njego-
vega rebra še Evo, ne gre, da bi le-ta lahko delovala neod-
visno od njega in samostojno odločala o sebi. Je pa že treba
najprej vprašati "sostvaritelja" za dovoljenje. In za vlado je
bilo v razpravi o predlogu zakona nesprejemljivo, da bi bila do
umetne oploditve upravičena tudi samska ženska, ker bi bila
s tem kršena pravica otroka imeti očeta. SVOBODA ali pra-
vica odločanja o rojstvu svojih otrok, ki jo omenja zakon, je
torej svetinja, ki jo ne gre dati slehernemu. Ko se dela red
in popravljajo krivice povojnega obdobja, se istočasno "dobro-
namerno" teptajo osnovne človekove pravice, kajti ve se, kaj
je prav in kaj ne. Sklicevanje na pravico otroka do očeta, je
v tem primeru sprenevedanje in glede na stanje v današnji
družbi z moralno etičnega vidika absurdno, ^trok, ki se rodi
I v z vsemi papirji blagoslovljeni zvezi ženske in moškega, ima
teoretično enake možnosti, da bo imel očeta, ki bo živel ob njem
in zanj skrbel kot tisti, ki se rodi samski materi. Kajti očetje
so dandanes hitro pokvarljivo blago, prihajajo in odhajajo. In
zato odsotnost "MOŠKEGA" v določenem časovnem obdobju,
v deželi kjer "MOSKF skrb za otroke s tako čisto vestjo pre-
puščajo prvenstveno ženskam, ne more biti razlog, da lahko
"MOSKF kratijo ženskam nekaj, kar sodi med osnovne člove-
kove pravice. Stvar je zrela za ustavni spor.
PS: Ker pa se slabe novice hitro širijo se govori, da so
tudi veterinarji sklenili, da _
bodo razmislili o tem, ali     \j[      \,       \      ,1
ima zares vsaka krava pra-     | \ (Ia ^ ^^   "T ^AjV 0^
vico do umetne oploditve. \
PTUJ / OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Ptuj ima veliko strategii
"Lahko rečem, da ima Ptuj veliko strategij, veliko
jih je že uresničenih, veliko pa jih še čaka, da jih
uresničimo. Naša naloga je, da jih uskladimo. Ne
glede na to, sem mnenja, da ima Ptuj pa le eno
operativno strategijo: še vedno želi postati regio-
nalno središče, Ptuj je srednješolsko središče in
želi postati tudi visokošolsko središče, Ptuj je kul-
turno središče, želim pa si, da bi se že lahko pohva-
lili z večjimi dosežki na področju turizma."
Več na strani 6.
Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci
Ko bom velik, bom fvdi jaz ''pilot'' bolono. Fofo: Marfin OZMEC
2
AKTUALHO
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIH
£11 - izziv za slovenslia poi//ef/a, a pot bo trnovm
z vzpostavitvijo enotnega ev-
ropskega trga se podjetjem ponuja
priložnost, da izkoristijo prednos-
ti ekonomij obsega, zmanjšajo ad-
ministrativne in finančne stroške,
olajšajo dostop do javnih naročil v
drugih državah članicah in tesneje
medsebojno sodelujejo. Prednos-
ti ekonomij obsega so na doma-
čem trgu pomembne za množično
proizvodnjo in razvoj specializi-
ranih izdelkov. Enotni trg je bis-
tvenega pomena za podjetja, saj z
njim lahko strateško delujejo na
prek 340 - milijonskem trgu, z ve-
čjo standardizacijo izdelkov pa so
močneje poudarjene inovativnost,
kakovost in zanesljivost proizvo-
dov.
Slovenska podjetja bodo mora-
la več pozornosti nameniti tehno-
loškemu razvoju, investicijam v
raziskovanje in razvoj, ceni in us-
posobljenosti delovne sile ter or-
ganizaciji proizvodnje.
Glede na EU so slovenska MSP
manjša po velikosti, podkapitali-
zirana, s starejšo proizvodno teh-
nologijo, nižjo dodano vrednostjo
na zaposlenega in manj konku-
renčna na tržišču. Zaradi našte-
tega se mnogo manj vključujejo
v mednarodne tokove blagovne
menjave, ob uveljavitvi prostega
pretoka blaga, storitev in oseb pa
bodo MSP bolj izpostavljena kon-
kurenčnim pritiskom. Na MSP
bo potrebno vplivati z zakonoda-
jo, ki bo urejala davčne obreme-
nitve in olajšave za enote malega
gospodarstva, potrebna bo finan-
čna disciplina, ustrezna politika
zaposlovanja, ustanavljanje skla-
dov in predvsem poenostavitev
upravnih postopkov. Konkuren-
čna sposobnost in razvoj znanja
sta poleg neproblematičnega spre-
jemanja evropskih pravil temelj
uspešnega nastopa in trženja na
evropskem trgu ter pariranja ev-
ropski konkurenci na domačem
trgu. Podatki anket kažejo, da
večina slovenskih podjetij kon-
kurenčno ni dovolj uspešnih. Slo-
venska podjetja so s pripravami
na EU že začela, a obseg uvajanja
sprememb še ni na želeni ravni.
Projekt uvajanja tehničnih pred-
pisov v slovenska podjetja, ki ga
izvaja ministrstvo za gospodar-
ske dejavnosti, namenjen pa je
harmonizaciji tehničnih predpi-
sov podjetij z evropskimi, je poka-
zal, da se podjetja še ne zavedajo
nujnosti opremljanja izdelkov z
ustreznimi certifikati in potrdili
o usklajenosti z evropskimi teh-
ničnimi predpisi in predpisi, ki
izhajajo iz direktiv EU. Analiza
je pokazala, da je le 19 odstotkov
podjetij od 94 anketiranih proiz-
vode prilagodila EU, 32 odstotkov
podjetij je v sklepni fazi, 22,3 od-
stotka v začetni fazi prilagajanja,
27,7 odstotka pa jih še ni začelo
z aktivnostmi. Zaradi neustrezne-
ga prilagajanja smernicam EU na
področju varnosti in zdravja pri
delu lahko pride do postopnega
zapiranja delovnih mest, na ka-
terih so prekoračene dovoljene
vrednosti fizikalnih, bioloških in
kemičnih učinkovin. Ob uveljavi-
tvi smernic EU je tako ogroženih
potencialno okrog 14.000 delov-
nih mest. Samo evropska smer-
nica o hrupu bi lahko prizadela
lesno predelovalno in tekstilno
industrijo, predvsem na področju
kemičnih in bioloških učinkovin
pa proizvodnjo koksa in naftnih
derivatov. Raziskava slovenskega
urada za varnost pri delu je poka-
zala, da se kar 49 odstotkov podje-
tij smernicam ne more prilagoditi
do konca leta 2002, ta odstotek pa
je še precej višji pri MSP
Vir: Tematsko informativna zgi-
banka UVI, PODJETJA IN EU
Javni razpis za pridobitev su-
bvencij za projekte inovacij no-
silcev patentov v letu 2000
Razpisnik - Ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo
Rok prijave - do 12.09.2000
Predmet - Predmet razpisa je
subvencioniranje stroškov proje-
ktov inovacij do višine:
a) 50% stroškov študije o teh-
nični izvedljivosti, če je študija
pogoj za izvedbo PR dejavnosti
projekta;
b) 25% upravičenih stroškov
projekta, če je nosilec patentov
veliko podjetje ali do višine 35%
upravičenih stroškov, če je nosi-
lec patentov malo ali srednje pod-
jetje;
c) 100% ali 75% oziroma 50%
stroškov malega ali srednjega po-
djetja za patente, ki so rezultat os-
novnih ali industrijskih raziskav
oziroma PR dejavnosti projekta.
Višina sredstev - 45 milijonov
SIT
Vir - ULRS št. 65/2000 z dne
21.7.2000; Stran 6133, Št.51/2000,
Ob-32490;
Javni razpis za zbiranje po-
nudb programov pospeševanja
prodaje kmetijskih pridelkov in
živilskih proizvodov
Razpisnik - Ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
Rok prijave - do 5.9.2000
Predmet - Predmet razpisa je
sofinanciranje izdelave in izved-
be projektov pospeševanja prodaje
kmetijskih in živilskih proizvo-
dov slovenskega porekla doma in
v tujini. S tem razpisom želijo
spodbuditi:
1. uvajanje in razvoj blagovnih
znamk,
2. pospeševanje prodaje novih,
specialnih proizvodov in proizvo-
dov višje kakovosti,
3. projektom vzpostavitve orga-
nizirane prodaje kmetijskih proi-
zvodov,
4. promocijo kmetijstva na sej-
mih v tujini.
Višina sredstev - 45 milijonov
SIT
Vir - URLS št. 63-64/2000 z dne
14.7.2000;Stran 6030,
Št.32406-1/00, Ob-32063;
Peti javni razpis za dodeljeva-
nje posojil in jamstev projektom,
ki so namenjeni skladnejšemu
regionalnemu razvoju in ohran-
janju slovenskega podeželja
Razpisnik - Sklad za regionalni
razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja, d.o.o., Ri-
bnica
Rok prijave - Prvi rok do
31.8.2000, drugi rok do
15.10.2000
Predmet - Predmet razpisa je
dodeljevanje posojil in jamstev
sklada investitorjem (fizične ose-
be, poslovni subjekti in občine
z območij, in sicer za posamezni
namene:
A. Financiranje projektov kine
tijstva in dopolnilnih dejavnost
na kmetijah.
B. Financiranje projektov gos
podarskih dejavnosti.
C. Financiranje projektov, na
menjenih razvoju Posočja
Č. Financiranje projektov za iz-
vajanje programov aktivne politi-
ke zaposlovanja.
D. Dodeljevanje jamstev za pro-
jekte na območjih s posebnimi
razvojnimi problemi.
Višina sredstev - Za namene iz
posameznih točk razpisa je name-
njenih:
B. 250 mio SIT posojil in 100
mio SIT nepovratnih sredstev iz
MEOR.
C. 400 mio SIT posojil in 50
mio SIT nepovratnih sredstev.
Č. 58 mio SIT
D. 200 mio SIT
Dokumentacija - URLS št.
63-64/2000 z dne 14.7.2000; Stran
6028, Ob-32049;
Javni razpis za kreditiranje
okoljskih naložb 20IN00A
Razpisnik - Eko sklad, d.d. Lju-
bljana
Rok prijave - 16.10.2000
Predmet - Predmet razpisa so
krediti Ekološkega razvojnega
sklada RS, d.d. Ljubljana, za na-
ložbe na ozemlju RS v skupnem
znesku 1,75 milijarde SIT.
Višina sredstev - 1.75 milijarde
SIT
Vir - URLS št. 63-64/2000 z dne
14.7.2000;Stran 6027, Ob-32048.
PTUJ / OBNOVA BLAGOVNICE
Btagovni€u bo dihmiii s
stara mestno mrhiiekturo
Na sedežu Mercatorja SVS, d.d. Ptuj, so prejšnji četrtek
predstavili projekta prenove fasade prve ptujske blagovni-
ce, odprta je bila 8. avgusta leta 1972, in preureditve lo-
kala Pepsi P-ande. Z obema bodo pričeli sredi avgusta.
Predstavili pa so tudi razvoj Poslovnega sistema kot ce-
lote in regijske družbe Mercator SVS, ki je tudi ena od
treh najsupešnejših družb na Ptujskem, je poudaril pred-
sednik uprave in generalni direktor Stanislav Brodnjak.
Poslovni sistem Mercator ima v slovenski trgovini trenut-
no 35-odstotni tržni delež, Mercator SVS pa v SV Sloveniji
30,1 odstotka.
V prvem polletju letos je sled-
nji ustvaril za skoraj 25 milijard
bruto realizacije in čez 500 mi-
lijonov tolarjev dobička, je med
drugim povedala članica upra-
ve Mercatorja SVS, d.d., Ptuj,
mag. Marjana Olstrak. V celem
letu 2000 naj bi bruto realiza-
cija, brez odvisnih družb Mer-
cator Jelša in Mercator Planika,
dosegla okoli 50 milijard to-
larjev. Investicijska vlaganja so
predvidena v višini 3,5 milijar-
de tolarjev. Lanska so presegla
2,5 milijarde tolarjev. V Ptuju
bodo občutno povečali skladi-
ščne prostore, letos so zgradili
že 4000 dodatnih površin,
do konca leta pa načrtujejo še
gradnjo dodatnih 5000 m^. S
24.000 skladišnih prostro-
rov bo Mercatorjev distribu-
cijski center največji tovrstni
center v SV Sloveniji. Za skoraj
enkrat bodo povečali prodajne
površine v hipermarketu v Ma-
riboru, poleg tega se pripravlja-
jo na gradnjo velikih marketov
v Slovenski Bistrici, Slovenskih
Konjicah, Šmarju pri Jelšah,
Šentjurju pri Celju in Ljutome-
ru. Kupili pa so že tudi nekaj
zemljišč na lokacijah, kjer dru-
žba Mercator SVS doslej še ni
bila prisotna. Konec junija letos
je bila v Mercatorju SVS zapo-
slenih 1497 delavcev, ki so de-
lali v 222 prodajnih enotah, od
tega v treh hipermarketih in v
sedmih blagovnicah.
Obnove fasade blagovnice
Ptuj se v drugem največjem
živilskem podjetju Sloveniji,
največji odvisni družbi Merca-
torja, in šestem največjem po-
djetju v SV Sloveniji, lotevajo
na način, ki je značilen za me-
sto Ptuj. V okviru načrtovane
rekonstrukcije bodo uporabili
elemente, ki bodo izboljšali po-
dobo objekta, in sicer z nari-
sanimi odprtinami, stolpom in
streho, ki so tudi tradicionalni
za mesto. Projekt konstrukcije
fasade ptujske blagovnice, obča-
ni si bodo projekte lahko ogle-
dali v razstavišču blagovnice, je
izdelal arhitekt Peter Kerševan,
ki je tudi avtor objekta izpred
.30. let. Ker gre za območie, ki
postaja osrednja cona za pešce
in osrednji ptujski trg, je obno-
va še toliko bolj očutljiva. Tega
so se zavedali tudi pripravljal-
ci, ki so na predstavitev projek-
ta povabili tudi vse tri ptujske
podžupane, predsednika upra-
ve in generalnega direktorja Pe-
rutnine dr. Romana Glaserja,
predstavnike Ptujskih pekarn
in slaščičarn, ki bodo v bivšem
Pepsi baru uredili sodoben go-
stinski lokal Pepsi P-ando z iz-
brano ponudbo slaščic, solat,
hitrih jedi, rib in vseh vrst me-
snih izdelkov. Brez dvoma je to
ponudba, ki jo mesto z ambi-
cijami ^rističnega mesta, nuj-
no potrebuje. Pozdravljajo pa jo
tudi v ptujski Perutnini. Na no-
vem ptujskem trgu naj bi ure-
dili tudi fontano, kot se za trg
spodobi.
MG
Najstarejša ptujska blagovnica bo dobila novo podobo: narisane odprtine, stolp in streho, skla-
dno s tradicijo gradbeništva na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA
/TEDENSKI KOMENTAR
Stagnatiia se nadaliuje
Obdobje skupščin se počasi končuje, s tem pa tudi značilnili
. gibanj delnic, ko so špekulanti ugibali, ali bodo z nakupom
pred dividendo in prodajo naslednji dan uspeli zaslužiti kakšen
tolar. Pretekli teden so boij kot skupščine delničarjev nekaterih
največjih podjetij in družb, med drugimi Uniona, Petrola in Krke,
zaznamovali posli s svežnji. V ponedeljek so posredniki sklenili
za več kot dve milijardi tolarjev poslov, od katerih jih je bilo
kar 1,8 milijarde sklenjenih v blokih. Delno so bili visoki prometi
posledica zapadlosti obveznice RS09, s katero se je sprostilo kar
precej denarja. Kljub temu priliv denarja investitorjem ni vplival
na čisti promet na trgu, saj se dnevno še vedno giblje v okvirih
i2 preteklih tednov Slovenski borzni indeks se je pretekli teden
malenkostno povišal, njegova vrednost pa se še vedno giblje na
nivojih okoli 1.670 indeksnih točk. Precej odmevna novica na trgu
. je bila ponudba za odkup delnic drugega slovenskega operaterja
mobilne telefonije Simobila. Lastniki družbe bodo s prodajo,
vkolikor se bodo zanjo odločili, zaslužili kar precej denarja, kar
se je odrazilo tudi na vrednosti njihovih delnic. Tako je delnica
Istrabenza, ki ima v lasti 17,6 odstotka Simobila, v zadnjem tednu
porasla kar za nekaj manj kot 9 odstotkov, enotni tečaj pa je
porasel na 2.792 tolarjev. Enako se je povpraševanje povečalo
tudi pri delnicah intereurope, ki razpolaga z nekoliko manjšim
deležem v Simobilu kot Istrabenz, tečaj delnice pa je porasel
za 4,2 odstotka na 2.503 tolarje. Vsekakor bo prodaja deleža v
Simobilu močno izboljšala dobičke podjetij, ki bodo znašali na
eno delnico posameznega podjetja bistveno več kot so znašali
porasti delnic v preteklih dneh. Ostale delnice najvišje borzne
kotacfje so se gibale v dosedanjem ritmu, brez večjih sprememb.
Vrednost Krke se je na zadnji trgovalni dan preteklega tedna
okrepila za 1,6 odstotka, kar lahko povežemo z objavo rezultatov,
ki so visoko nad pričakovanji. Podjetje je povečalo prodajo svojih
proizvodov na vseh trgih, dobiček v letošnjem polletju pa je
skoraj izenačen z lanskim celoletnim. Na skupščini delničarjev
so določili tudi višino dividende za preteklo poslovno leto, ki bo
znašala 550 tolarjev bruto na delnico. Izmed najpomembnejših
delnic so se v preteklem tednu opazneje znižale vrednosti le
pivovarnam, saj je Union zdrsnil pod 41.000 tolarjev z delnico
Pivovarne Laško pa se je ob koncu tedna trgovalo okoli 4.450
tolarjev.
Tudi na trgu pooblaščenih investicijskih družb so se nakupne
strasti nekoliko umirile. Izmed polnih pooblaščenih investicijskih
družb je največ izgubil Triglav steber I, saj se je njegova vrednost
znižala iz 91 na 87 tolarjev. Padec delnice je posledica predvsem
trgovalnim dnevom, ko kupcem ne prinašajo upravičenja do
dividende za lansko poslovno leto. Nekaj več prodaj smo lahko
opazli tudi pri najmanj zapolnjenih PIDih, kar lahko povežemo
s trenutno vladno krizo, ki bo po vsej verjetnosti zavrla proces
zapolnjevanja privatizacijske luknje.
Trg vrednostnih papirjev se trenutno še ne uspe odgnati v
pozitivno smer, čeprav je na trgu že mogoče zaslediti sledove
optimizma. Novice okoli Simobila poleg priliva denarja iz državnih
dolžniških vrednostnih papirjev in objav polletnih rezultatov
podjetij bi lahko v prihodnje pomembno vplivali na pozitivni razvoj
dogodkov na trgu.
Matjaž Bernik, borzni posrednik,
Ilirika borznoposredniška hiša, d.dt
TEDNIK je naslednik Rujskega
lednika oziroma Našega dela. ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948,
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj,
Direktor: Franc Lačen,
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Sračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič
tvanuša. Martin Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Moliorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEONIK, p,p. 95,
Raičeva G, 2250 Ruj;
te!. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15. 749-34-37:
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02)7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev
zatujmo 13,520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7, točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
list 23.12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
www,radio-tednik.si,
E-pošta: tednik@amis,net
nabirainik@radio-tednik.S)
TEDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
POIgOC4AI0>, KOMENTIRAMO
3
PTUJ / TRGOVINA ZA SKATERJE
Mova Liikja na Ptiiji
Od začetaka julija imamo na Ptuju trgovino in sliaterje.
Alenka Kolarič je v prostorih., kjer je bil nekoč znani butik
z oblačili za otroke Pinokio v Cankarjevi ulici 6, odprla tr-
govino Liikja.
Ideja za tovrstno ponudbo, ki
je na Ptuju do sedaj nismo po-
znali se je porodila sinu Dinu
Kolariču, ki je tudi prevzel po-
slovanje prodajalne v kateri se
dobi vse kar potrebuje "skater"
ali rolkar. Razen rolk z različ-
nimi motivi predvsem ameriš-
kih proizvajalcev ponujajo tudi
ostalo opremo. Športni copati,
modne kratke in dolge hlače,
puloverji, majice in za skaterje
skorajda obvezne baseball kape,
očala in nahrbtnike. Notrai))a
oprema, ki je nastala po zamisli
Dinota Kolariča pa poudarja le-
poto starega obokanega kletne-
ga prostora. Del ponudbe so
tudi revije s skatersko vsebino,
videokasete, ki so lahko začetni-
kom v pomoč pri spoznavanju
pri nas vedno bolj priljubljene-
ga športa, pa tudi denarnice in
pasovi. Trgovin s tako specifič-
no ponudbo pri nas ni veliko,
dobrodošla pa je tudi ponudba
modnih oblačil za mlade.
Mufda Fridl
V soboto 8. julija, so se na otvoritvi trgovine Liikja predstavili
tudi ptujsld skaterji. Foto: M, Fakin
PTUJ / LES TRGOVINA ODPRLA
NOVO TRGOVINO
Na enem mesfu izbrana
ponudba Iteramilie
Delniška družba Les trgovina in storitve, ki ima sedež na
Rogozniški 4 na Ptuju, je prejšnji pe'tek v svojem nekda-
njem salonu za avtomobile Nissan, ki je bil nekaj časa pra-
zen, uredila sodoben prodajni salon keramike. Kot je ob
odprtju povedal direktor Danilo Goričan od nove trgovine
pričakujejo veliko: da se bodo kupci znova pričeli vračati
v njihove trgovine in da bo v tem salonu zbrana največja
ponudba tovrstnega programa na Ptuju.
Odločili so se za bogat izbor
izdelkov domačih in tujih proi-
zvajalcev sanitarne keramike in
spremljajočega programa tako,
da bo vsak kupec zagotovo na-
šel nekaj zase. Cene pri kerami-
ki se gibljejo od 990 tolarjev na
m2 površine, tudi v okviru ak-
cij bodo poskušali kupcem po-
nuditi kar največ. Že sedaj pa
lastnikom Diners kartice omo-
gočajo nakup na dvanajst ob-
rokov. Kupce pričakujejo vsak
dan od 8. do 16. ure, ob sobotah
pa od 8. do 13. ure.
Prodajni salon keramike je
četrta trgovina delniške družbe
Les. Tri so na Rogozniški cesti
4, kjer prodajajo izdelke lesnega
programa, gradbeni material in
tehnični ter gospodinjski plin
in goriva. Družba trenutno za-
posluje 24 ljudi.
MG
Novi salon keramike na Zadružnem trgu 9 na Ptuju. Poslovodja
Branko Žibrat je imel polne roke dela že na otvoritvi. Foto: MG
OD TOD IN rm
PTUJ - Tudi v avgustu
delavniic
Center interesnih dejavnos-
ti in Društvo prijateljev mladi-
ne Ptuj v avgustu organizirata
mini tečaj pogovorne angleš-
čine, ki bo potekal od 21. do
23. avgusta v Narodnem domu
na Ptuju od 13. do 15. ure. Na-
menjen je učencem od 6. do
8. razreda. V istem terminu bo
v Narodnem domu na Ptuju
tudi na voljo Mala šola mana-
gementa in timskega dela. Po-
tekal bo od 10. 13. ure in je
namenjen dijakom sredjih šol
in študentov.
Za obe omenjeni delavnici se
lahko prijavite na Centru intere-
snih dejavnosti Ptuj, Vošnjako-
va 5, vsak delovni dan med 8.
in 11. uro na tel. 785 55 40,
ali na Društvu prijateljev mladi-
ne Ruj, Miklošičeva 5, vsak de-
lavnik med 9. in 13. uro na tel.
774 27 81.
Plesni center Mambo in Cen-
ter interesnih dejavnosti pa orga-
nizirata plesni delavnic, ki prva
nosi naslov "Ustvarjalna delavni-
ca s plesom, čopičem, in igro."
Delavnica je namenjena otro-
kom od dopolnjenega četrtega
leta pa vse do zaključenega tre-
tjega razreda osnovne šole. De-
lavnica se bo izvajala med 21.
in 25. avgustom v Plesnem cen-
tru Mambo med 9. in 10.30
uro. "Plesni mozaik" je delavni-
ca, namenjena otrokom od do-
polnjenega četrtega leta pa vse
do zaključenega tretjega razre-
da osnovne šole. Delavnica se
bo izvajala med 21. in 25. avgu-
stom v Plesnem centru Mambo,
med 10.30 in 12. uro. Informaci-
je in prijave do začetka delavnic,
izjemoma ob samem začetku v
Plesnem centru Mambo.
MS
MOSTJE / 8. AVGUSTA SPOMINSKA SLOVESNOST
Cifefje k vsem pomnikom
8. avgust je spominski dan ptujskega območja, dan, ko se
naše misli vračajo v čas 8. avgusta leta 1942. Tega dne so
borci Slovenskogoriške čete bojevali svoj poslednji juna-
ški boj z do zob oboroženo nacistično okupatorsko enoto
v gozdičku Laze ob reki Pesnici v Mostju, po "zaslugi" do-
mačega izdajalca.
V počastitev njihovega spo-
mina, spoštovanja in hvaležno-
sti, se bomo 8. avgusta ob 18.
uri zbrali v spominskem parku
Slovenskogoriške čete v Mostju,
na prizorišču poslednjega boja.
Borcem v spomin bodo posve-
čene besede govornikov, pesmi
ptujskega Komornega moškega
pevskega zbora pod vodstvom
Franca Lačna in recitacije člani-
ce Kulturnega društva Rogozni-
ce Olge Kostanjevec. Delegacije
bodo nato položile vence k
pomnikom Slovenskogoriške
čete v Mostju in na grobnico
borcev NOB na starem ptuj-
skem pokopališču.
Ob 8. avgustu bi se morali v
sleherni občini ptujskega omoč-
ja spomniti borcev Slovenskogo-
riške čete in na njihove grobove
ali k njihovim spomenikom po-
ložiti vsaj šopek cvetja, tudi k
tistim, ki so bili z njihovih čas-
tnih mest odstranjeni: Franc
Osojnik, Tone Žnidarič...
V počastitev spomina na vse
borce in udeležence NOB je 8.
članska delovna skupina članov
ptujskega kluba brigadirjev 26.
julija očistila okolje ob spomin-
ku Slovenskogoriške čete ob
glavni cesti v Mostju in v Ki-
carju, kjer je bila njena postojan-
ka aprila leta 1942. Opravljeno
prostovoljno delo ptujskih bri-
gadirjev je najlepši šopek v po-
častitev spomina vseh junakov
slovenskega naroda, ki so v svo-
jih srcih imeli dovolj poguma
in pripravljenosti darovati svoja
dragocena življenja za svobodo
slehernega izmed nas, ki živi-
mo danes v samostojni sloven-
ski državi.
Feliks Bagar
Igvecieli smo
Izvedeli smo
4
KULTURA. IZOBRAŽEVANJE
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIK
FILM
Čarovniia brez metle,
brez fiika in brez duha
Malo filmov je zadnji čas dvignilo toliko prahu in odveč-
nih besed kot prav film The Blair Witch Project. Komen-
tarji in recenzije, ki so padali kot za stavo, so nihali med
navdušenjem in besom, med popolnim fanatizmom in ap-
riornim brezkompromisnim zaničevanjem, med kultom in
totalnim nategom gledalca — skratka, film je v orbito
lansiralo prav dejstvo, da so gledalci nesposobni lastnega
mnenja, oziroma, če naj povemo bolj spodobno, gledalci si
Čarovnico ogledajo zgolj zato, ker so slišali, da je: ali tako«
zelo zanič, da jih zanima, kako je sploh mogoče, da taka
bedarija sploh pride na trak; ali pa tako zelo kultna, da
je že zaradi reprezentance enostavno ne smejo zamuditi —
vse (in s tem seveda tudi njihovo mnenje) je pač odvisno le
od tega, s kakimi ljudmi se družijo in katere časnike berejo.
A s tem ne bi bilo v bistvu še
nič narobe - kako pa se sicer od-
ločamo za ogled filmov? Prebe-
remo recenzijo, povprašamo pri
prijateljih. Ja, tako pač to gre
- preden sploh stopimo v kino,
imamo neko (jasno da tuje) mne-
nje, ki pa nas v našem dojema-
nju že zameji in onemogoči, da
bi si ogledali tisto, kar hoče film,
ter tako enostavno gledamo tisto,
kar so nam vsilili drugi. Razčle-
nimo to. Recimo najprej, da smo
šli Čarovnico gledat zato, ker
smo slišali, da je totalno zanič. Se
preden bo stekla uvodna špica,
bomo že preklinjali montažo, ka-
mero, igralce, temo, gozd, v ka-
terem se nič ne vidi, morsko
bolezen, ki jo bojda film neogi-
bno prinaša s sabo, norost treh
študentov, ki ne znajo uporablja-
ti niti malo logike, kajti sicer bi
se "nedvomno rešili", itd. Vse to
smo že prinesli s sabo in tako
obremenjeni bomo res zelo tež-
ko nepristransko gledali film in
si ustvarili vsaj konsistentno re-
fleksijo. Čarovnica je za nas izgu-
bljena daleč v gozdu, preziramo
jo.
Kaj pa če gremo v kino z na-
menom, da si ogledamo kult vseh
kultov? Mit, po katerem je pos-
neta Čarovnica, nam ne da miru.
Kaj pa če je vse res? Zanima nas,
kako zgleda groza v živo — na
dokumentarnem filmu* Zanima
nas, kako je mogoče, da so avtorji
Čarovnice uspeli s spretno inter-
netno reklamno akcijo razbob-
nati svetu novico" o resničnosti
krute zgodbe v gozdovih. Film
bomo gledali z neskrito simpa-
tijo in ponosom, češ, jaz pa že
nisem tako bebav, da bi verjel
na besedo — videl in dojel bom
sam, na licu mesta, v KINU. Ne
smemo namreč pozabiti, da so ti-
sti, ki prisegajo na kultne filme,
tudi dokaj nečimrni — ne more-
jo priznati, da je tudi njihov um
voden po drugih, ampak prisega-
jo na lastno mišljenje, ki naj jim
razpre Resnico. Kult je kult, in
del kulta je fanatizem, zaradi ka-
terega bo naše mnenje o filmu,
pa najsi se nam je nekje globoko
znotraj zdel kakršenkoli že, ved-
no pozitivno, navdušeno, kultno.
Tudi za nas je Čarovnica izgini-
la, še preden smo jo uspeli videti
oz. slišati. V čem je pravzaprav
problem? Problem je, kot vedno,
nekje v ozadju in je, spet, pov-
sem posledica človeške neumno-
sti. Težava je namreč v MITU O
ČAROVNICI IZ BLAIRA. Mitu,
ki govori o čudnih in nepojas-
njenih dogodkih v mestecu Bur-
kittsville. Mitu, za katerega se na
koncu izkaže, da ga sploh ni! Da
je vse le čista, popolna in čudo-
vita izmišljotina. Kakor pač vsak
film. In že smo pri poanti tega
teksta.
Film Čarovnica iz Blaira je
posnet popolnoma enako kakor
vsak drug film. Tisto, kar je
tako razkačilo svetovno publiko,
je dejstvo, da je film posnet po
IZMIŠLJENI predlogi. Tako je,
publika protestira zato, ker se
Čarovnica v resnici ni zgodila.
Protestira zato, ker je iskala, upa-
la in pričakovala šokanten do-
kumentarec, poln groze in (po
možnosti) krvi, ki naj razjasni,
kaj se je zgodilo s tremi izginuli-
mi študenti. Nekako smo se zna-
šli v začaranem kro^u: tik pred
slovensko premiero Čarovnice si
je bilo namreč moč ogledati tudi
kratek dokumentarec o zgodovi-
ni mita čarovnice Blair. Kar je
seveda spet dvignilo napetost, ta-
koj zatem pa neusmiljen bes —
film je zanič, smo kričali, na-
tegnjeni smo, Čarovnica ne ob-
staja, vse je le film! ? Pa še skrajno
slab film — gugajoča in tresoča
se kamera, nenadzorovani pre-
miki okularja, tema, neprepoz-
navni šumi, nič zvočnih efektov,
nič umetnega ustvarjanja nape-
tosti - samo tema, v kateri se nič
ne vidi. Res zanimivo in pošte-
no: publika se počuti opeharjeno,
ker se je avtorjem Čarovnice pu-
stila prepričati, da je film resni-
čen. Nikakor ne more preboleti
dejstva, da je le film. Zakaj? Nare-
jen je z očitno zares (pre)nizkim
proračunom, da bi publika, va-
jena razkošnih specialnih efek-
tov, zmogla pristno uživati. Da
pa tega, da se je pustila voditi za
nos (kakor tudi sicer), ne bo kar
zlepa odpustila, je povedala jas-
no in glasno — skratka, film je
publika razglasila kot zanič zato,
ker je bil (in je v bistvu še zdaj)
reklamiran kot resničen, čeprav
ni!
A ne gre spet za nesporazum?
Po kaj pa hodimo v kino? Gle-
dat Resnične zgodbe? In se na-
slajat? Ali nemara zahtevamo še
kaj več? Morda — FILM?
Sredstva naivnega razumetja
(tj. neka sekundarna mnenja, ki
naj razjasnijo določeno gledišče),
so lahko primerna le v nekaterih
posameznih delih, nikakor pa ne
pripomorejo k razjasnitvi celote.
Publiki zameglijo pogled, s tem
ko njeno pozornost preusmerijo
k nebistvenim posameznostim,
ter ji s tem prikrijejo in onemo-
gočijo tisto artikulacijo, za kate-
ro je šlo avtorju. |
Človek bi naj bil individualen.
Če kje, potem mu je to omogoče-
no v kinodvorani — vsaj lastno
mnenje si lahko in naj ustvari.
K filmu naj pristopi z umom, ki
naj mu bo sodnik, kateri zasli-
šuje krivca, in ne kot nedoleten
šolar, ki trpi vse, kar mu naloži
učitelj. Oborožen samo z njemu
lastnimi principi naj um izvede
eksperiment, ki si ga je zamislil
sam, ter nato v skladu z dob-
ljenim rezultatom izreče sodbo.
In le ta in taka sodba je legitim-
na — proizvedena je namreč po
umu samem, neobremenjenim s
sekundarnimi mnenji, in najsi-
bo še tako napačna (v smislu "za
skupnost"), je vendarle legitim-
na. Morda se bo celo skladala z
javnim mnenjem, nikakor pa, in
v tem je celoten čar, to NI NUJ-
NO.
Čarovnica iz Blaira ne potrebu-
je sekundarne opravičitve, da bi
nemara šele postala vredna ogle-
da. Oluščena vseh zaklinjalskih
kategorizacij in zloveščih (ali pa
plitvih) sodb ostaja povsem spre-
jemljiva in definitivno priporo-
čljiva. Če že drugega ne, lahko
boste rekli, da ste bili nategnje-
ni. In me pretepli.
Petja Janžekovič
Čas poiitnit - ius md^sii
čas doga|anja je v števil-
nih knjigah za mlade bralce
postavljen v počitnice, ali
pa se zgodbe začnejo ob
koncu šolskega leta in |e
glavnina dogajanja razpeta
med dni brez pouka. Največ
zgodb odpade na meseca
julij in avgust, manj pripo-
vedi je umeščenih v zimske
počitnice in v ostale pouka
proste dni.
Tako se zdi, da se učen-
cem in dijakom dogaja med
aktivnim šolskim letom malo
omembe vrednega; morda pa
je naš šolski sistem tako za-
težen, da bi bile zgodbe iz
šolskih klopi le turobni zapisi
guljenja in pehanja za toč-
kami. Skratka - počitnice so
tak blažen čas, da ga na veli-
ko popisujejo tudi pisatelji! In
preživljanje počitnic je glavna
tema knjižne novosti France-
ve počitniške zgodbe, ki jo je
izdala, založila in tiskala Mo-
horjevaS družba v Celovcu.
Franc je osemletni literarni ju-
nak cenjene in nagrajevane
avstrijske pisateljice Christine
Nostlingerjeve, ki se je mla-
dim bralcem že priljubil v na-
slednjih knjigah, ki so vse
izšle pri Mohorjevi družbi iz
Celovca: Zgodbe o Francu,
Franceve ljubezenske zgod-
be, Franceve šolske zgodbe,
Franceve božične zgodbe,
Franceve bolezenske zgod-
be. Kakor naštete knjige, je
tudi najnovejša o Francu is-
krivo in humorno branje obi-
čajnih družinskih zapletov ter
začenja s predstavitvijo gla-
vnega junaka. Franc je zelo
majhen in droban deček, ki
ga krasijo bujni svetli kodrasti
lasje, zato ga pogosto zame-
njajo za deklico. Ko se Franc
razjezi, je še bolj podoben
nasprotnemu spolu, saj takrat
postane njegov glas visok in
vreščeč. Franc ima prijetna
in ljubeča starša, starejšega
brata Jožefa, ki se Franca ote-
pa, in prijateljico Gabi. Fran-
ceve počitnice so štirikrat na
leto in najljubše so mu tiste,
ki ravnokar trajajo. Pravza-
prav so počitnice tiste, ki
mu najbolj pomagajo prežive-
ti posedanje v šolskih klopeh:
njegovo pričakovanje nasle-
dnjih počitnic je neizmerno.
Franceva oče in mama se po-
čitnic ne veselita, saj oba ho-
dita v službo in imata kratek
dopust, zato se v družini sle-
herne počitnice pojavi teža-
va: Kdo bo bdel nad Francem
med počitnicami? Brat Jožef
se zmrduje, da mu je palček
Franc v nadlego. Nekaj počit-
nic ponavadi preživi Franc z
babico, ki ga pelje h kmetu
Kuglerju, košček počitnic ima
dopust oče - košček mama,
ostale počitnice pa izmeno-
ma preživi Franc s prijateljico
Gabi, s študentko in varuhi-
njo Lili, s teto Beti, z babico
v domu za ostarele, s prija-
teljem Ernestom in dedkom
Pribilom. Toda letošnje polet-
ne počitnice gre vse narobe:
prav vsi preizkušeni Francevi
varuhi ne odpovejo iz tehtnih
razlogov in Francu se obeta
počitniški dom. Ojej, Franc
bo moral prvič daleč sam
od doma! Stiske seveda ne
pokaže in se junaško odpra-
vi novi življenjski izkušnji na
proti. Počitnice v počitniškem
domu so Francu fantastične,
čeprav stavka, čeprav se z
nekaterimi ne razume, čeprav
ni domačih v bližini, čeprav je
najmanjši, čeprav mora spo-
štovati red in
disciplino...Franceve počitni-
ške zgodbe je ilustriral Er-
hard Dieti, prevedla pa Lučka
Jenčič. Knjiga devetinpetde-
setih strani je odlično branje
za učence do desetega leta,
a je prijetno razvedrilo tudi za
odrasle. Franceve zgodbe še
niso na policah mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana Po-
trča, saj je obdelava in na-
bava knjig ustavljena zaradi
selitve oddelka za odrasle v
nove prostore. Za neučaka-
ne bralce naj omenim, da lah-
ko Franceve zgodbe kupijo
v knjigarni (dostopna cena
2340 tolarjev). Sicer je mladin-
ski oddelek Knjižnice Ivana
Potrča, Mali grad, Prešerno-
va 33, odprt vsak dan do
petnajstih, ob sobotah do
dvanajstih. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
ODMEV
Sporoiilo ptujskim
sveffifkom in iavnosti
Kakor je bilo razbrati iz zapi-
sov z 19. seje sveta mestne ob-
čine Ptuj v Večeru, 25.7.2000 (...
soglašanje z izplačilom nagrad
za povečano delovno uspešnost v
knjižnici) in Tedniku, 27.7.2000
( Ptujski svetniki so v ponedeljek
izglasovali tudi delitev za delov-
no uspešnost v Knjižnici Ivana
Potrča in v ptujskem gledališču,
ki so jih v teh zavodih sami us-
tvarili.) se zdi, da bodo plače
ptujskim knjižničarjem postale
manj sramotne (Izraz je gotovo
umesten, saj je bruto plača vseh
zaposlenih v Sloveniji za mesec
maj znašala 188.000, v Knjižnici
Ivana Potrča, kjer je izobrazba
zaposlenih malone višja, pa
166.000!). Resnično ste svetniki
odločili o nezmanjšanju plač knji-
žničnim delavcem, čeprav ste
govorili o denarju iz lastnih pri-
hodkov zavoda. O denarni nagra-
di za uspešno delo ni v Knjižnici
Ivana Potrča ne duha ne sluha.
Od ustanovitelja, ki se bo kma-
lu trepljal po prsih ob otvoritvi
novih knjižničnih prostorov v
Malem gradu, bi bilo zares pri-
čakovati nagrado iz občinskega
proračuna za delo, ki ga opravlja
več kot desetina manj knjižni-
čarjev, kakor je predvideno v
standardih in normativih za knji-
žničarstvo ( Knjižnica v Celju, z
enakim knjižnim fondom in ob-
segom dela ima že dolgo 45 zapo-
slenih , v Knjižnici Ivana Potrča
dela 21 delavcev - že dolgo.).
Spoštovani svetniki, sizifovo
odločanje o nagradah, ki jih v
knjižnici ni, nadomestite z raz-
pravo o nezadržnem padanju
osebnih dohodkov knjižničarjev,
kakor tudi z razpravo o določi-
lih delovanja zavoda(svetu zavo-
da je potekel mandat pred dvema
letoma, izteka se v.d. ravnatelje-
vanje...).
V pričakovanju razumevanja in
spoštovanja knjižničarske stroke
zapisala Liljana Klemenčič, vod-
ja mladinskega oddelka Knjižni-
ce Ivana Potrča
FILMSKI KOTIČEK
Zvestoba do groba \
(High Fidelity) \
Ali postaneš nesrečen, ker poslušaš žalo-;
stne pesmi ali poslušaš žalostne pesmi, ker j
si nesrečen?' se sprašuje glavni junak filma. \
Odgovora ne dobi. Torej smo bogatejši še ml
eno intelektualno komplicirano vprašanje tipa: |
je bilo prej jajce ali kura? ;
Laure ni več... spozna Rob, tridesetletni la-1
stnik glasbene trgovine, ko se vrne domov in ■
ugotovi, da ga je zapustila dolgoletna prijate-;
Ijica. Sedaj je napočil čas, da se Rob zazre vi
svojo notranjost in ugotovi, zakaj so vse nje-]
gove ljubezenske zveze šle po zlu. Cilj: prido- ;
biti si spet Lauro... ;
Film je posnet po knjižni uspešnici, ki smol
jo nekateri celo prebrali. Tako lahko primerja-:
mo knjigo, ki ni brez razloga doživela velikan-'
skega uspeha, in film, pri katerem ne povsem i
brez razloga ostajajo kinodvorane prazne. Kje
je vzrok';' Morda je 'krivec' notranji dialog v'
glavnem junaku, ki je v knjigi tako duhovit in ^
nepogrešljiv element, v filmu pa se spremeni;
v zunanjega - v bistvu dobimo občutek, da^
se glavni junak pogovarja z nami, gledalci. Te ^
tehnike komuniciranja z občinstvom filmarjij
niso uporabili že od petdesetih let, in to z raz-i
logom. i
Sicer pa si je film vredno ogledati zaradi!
tem, ki jih odpira. Gre namreč za moškega, |
ki svojo zvezo pri štirinajstih letih obravnavaj
enako resno kot tisto pri tridesetih. Sedaj jei
napočil čas, ko mora odrasti — to počne;
tako, da svoje pretekle ljubezni sortira v top j
pet lestvice razhodov, ki so najbolj boleli. In tu j
so še številne druge lestvice — od najboljše!
pesmi do filma. Kaj se ve — morda celo do-j
bite kakšno idejo za lastno uporabo.
Priznati je treba, da bi film v svoji idejni za-
snovi lahko bil prava uspešnica, tako pa je le i
bled odsev svoje knjižne podloge. Toda pro-i
blem se da rešiti — namesto v kino zavijte to- ■
krat v knjigarno. !
Nataša Žuran
PTUJ/MESTNA OBČINA DOČAKALA SVOJ PRVI SPLOŠNI TURISTIČNI PROSPEKT
laietek uresniievanja nove turistiine strategije Pfufu
Novi oziroma svoj pr\i splošni turistični prospekt je me-
stna občina Ptuj dočakala te dni. Izdala ga je v sodelova-
nju s podjetjem Hosting, d.o.o., Ptuj. Skupna naklada je 26
tisoč izvodov v slovenskem, nemškem, angleškem, franco-
skem in italijanskem jeziki,!.  _............________......
Za izdajo po hitrem postopku,
po dobrem mesecu in pčl prip-
rav, so se v mestni občini odlo-
čili, ker GIZ Poetovio vivat te
naloge ni opravil v zadnjem letu
in pol, zaloga starega prospekta
pa je medtem že skoraj pošla.
Prav tako so zastareli tudi že ne-
kateri za turiste izredno pomem-
bni podatki. Prospekt predstavlja
enega izmed začetnih korakov pri
promociji nove turistične strate-
gije Ptuja, ki v grobem povzema
osnovne značilnosti prejšnje, ker
mesto z okolico, kljub ambici-
jam, še ni sposobno razvijati sta-
cionarnega turizma. Izletniškim
turistom pa že sedaj lahko brez
opaznih vložkov lahko ponudi
veliko na področju kulture, vin-
ske tradicije, kulinarične de-
diščine, neokrnjene narave in
drugega, kar privlači sodobnega
turista, ki vse bolj išče različne
doživljaje. Prospekt predstavlja
ptujsko turistično ponudbo po
posameznih sklopih, ki so obe-
nem njegova turistična oziroma
njegova celovita ponudba. Ptuj je
mesto stoterih zakladov, stoterih
vrat, stoterih obrazov, stoterih
dobrot, stoterih užitkov, mesto
z enkratnim okoljem. Sestavni
del prospekta je tudi zemljevid z
vrisanimi 32 za turista pomem-
bnimi točkami, ki pa jih bo po-
trebno še dopolniti.
Prospekt je v glavnem delo
domačega znanja oziroma Ptuj-
čanov, kar mu daje še posebno
vrednost. Prospekt bo doživljal
popravke in dopolnitve, to je po-
kazala že ponedeljkova predsta-
vitev v ptujski mestni hiši, ki jo
je pripravil ptujski župan s so-
delavci in v sodelovanju s pod-
jetjem Hosting, ki ga vodi Peter
Vesenjak. Prospekt je splošnega
značaja, turistom in drugim obi-
skovalcem mesta z okolico, prvo
informacijo o turističnem oko-
lju, v katerega vstopajo. Sproti
ga bodo dopolnjevali z drugimi
za turista pomembnimi produkti,
kot so programi, katalogi, ceniki,
različne zloženke o posameznih
segementih ptujske turitične po-
nudbe. Gre za komunikacijsko -
prodajne instrumente, ki jih me-
sto Ptuj nujno potrebuje, če želi
aktivno tržiti svojo turistično po-
nudbo. Med prvimi bodo izšle
zloženke o ptujski kulturni poti,
ki se bo delila na literarno, ar-
heološko, srednjeveško in druge
poti.
MG
TEDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
HmrtmA. IZOBRAZMVANJE
5
PTUJ / OTVORITEV RAZSTAVE V MIHELIČEVI GALERIJI
Kipi in risbe Pahne Maher
v četrtek, 3. avgusta 2000, ob 18. uri, bomo v Miheličevi gale-
riji odprli razstavo kiparskih del mlade mariborske umetnice
Polone Maher. Razstavljeni kipi in risbe predstavljajo pregled
avtoričinega dela v zadnjih štirih letih in so večinoma nastali
v času njenega študijskega izpopolnjevanja v Italiji.
Avtorica je svojo študijsko
pot začela na Oddelku za liko-
vno pedagogiko Pedagoške fa-
kultete v Mariboru, nato pa je
diplomirala iz kiparstva na Aka-
demiji lepih umetnosti v Bolog-
ni. Dela, ki so nastala v zadnjih
štirih letih, so tako zaznamo-
vali predvsem aktualni likovni
tokovi v Italiji. Posamezni kipi
in risbe so bili razstavljeni na
mnogih skupinskih razstavah v
Italiji in Franciji, v lanskem in
letošnjem letu tudi v Sloveniji,
vendar bo razstava v Miheličevi
galeriji prvi obsežni samostojni
pregled avtoričinega dela. Nje-
no ustvarjanje bi lahko nekoliko
poenostavljeno označili kot "is-
kanje v materialu in figuri". Obe
osnovni smernici avtoričinega
iskanja odsevata tudi v dvodel-
ni zasnovi razstave: v pritličju
Miheličeve galerije, kjer se težki
oboki kupolasto poveznejo čez
postavljene predmete, so razsta-
vljeni objekti, ki so nastali iz ra-
zličnih zavrženih materialov, v
bolj zračnem prvem nadstropju
pa so na ogled figure in z njimi
povezane risbe.
Objekti iz zavrženih predme-
tov, ki jih avtorica najde doma,
v delavnici ali celo na odpadih,
so nastali s preobrazbo iz pre-
dmeta s prepoznavno obliko in
funkcijo v povsem nov predmet
z lastnim življenjem. Objekti
nastajajo spontano med delov-
nim procesom, pri čemer Ma-
herjevo zanimajo predvsem sam
material in možnosti, ki iz njega
izhajajo. Drugi del avtoričine-
ga ustvarjanja pripada človeški
figuri. Iz različnih materialov
nastajajo figure, v katerih se
Maherjeva ukvarja z dvema li-
kovnima problemoma: s preob-
razbo telesa in z odnosom med
telesom in njegovo senco.
Razstava kiparskih del Polo-
ne Maher se vsekakor razlikuje
od razstav, ki smo jih sicer vaje-
ni v Miheličevi galeriji, saj pri-
naša pogled na sveži, mladostni
tok v sodobni likovni umetno-
sti. Posvečena je prazniku Me-
stne občine Ptuj, odprl pa jo bo
ptujski župan, gospod Miroslav
Luci. Vabljeni!
Polona Vidmar
Polona Maher, Za Mamo, 2000
VLADIMIR KAJZOVAR
Kratek pregled zgodevine
potuioiega lanižnimr$tva
o zgodovini knjižnic, knjižničarstva, tudi potujočega,
imamo v Ptuju in okolici bolj malo literature. V Ptuju
so se ukvarjali z zgodovino knjižničarstva v glavnem bi-
bliotekar Ljudske in študijske knjižnice Andrej Kovač,
nekdanja ravnateljica le te Milojka Alič, bibliotekar
Jakob Emeršič, nekaj zapisov pa so prispevali drugi
knjižničarji in novinarji. Namen tega prispevka je v
kratkem orisu prikazati razvoj potujočega knjižničar-
stva v okolici Ptuja, v navezavi seveda z delom in razvo-
jem okoliških javnih knjižnic, še posebej po letu 1946
do danes. Same okoliške knjižnice bi bilo potrebno še
temeljito obdelati.
1. nadaljevanje
Ljubljanske podružnice bib-
liotekarjev in knjižničarjev so
se leta 1957 odločile za zelo za-
nimivo akcijo. Povsem so opre-
mili 560 knjig in jih darovali
Občinskemu ljudskemu odbo-
ru v Juršincih, seveda s pred-
pogojem, da bo občinski odbor
skrbel za stalne dohodke, za
prostor in pohištvo knjižnice.
Po izročitvi knjig je Občinski
ljudski odbor povabil udeležen-
ce, goste, domačine in 56 lju-
bljanskih knjižničarjev na izlet
na Gomilo, odkoder je še danes
lep razgled po Slovenskih gori-
cah.
V prvih povojnih letih je us-
pešno delovalo kar 34 ljudskih
knjižnic s prizadevnimi knjiž-
ničarji po letu 1950 pa je začel
njihov polet omahovati in v letu
1959 niso bili zadovoljni s sta-
njem. Večina knjižnic je bila v
učilnicah brez lastnega pohiš-
tva. V Narapljah so se stiskale
v razredu v eni sami omari kar
3 knjižnice: ljudska, pionirska
in učiteljska. Po nepopolnih po-
datkih je bilo v ptujski občini
okrog 21.000 knjig (izvzete so
knjige študijske knjžnice). Nor-
malno so delovale le tri naj-
večje: v Ptuju, Kidričevem in
Lešju, Žetale, Podlehnik, Nova
vas pri Ptuju so se oživljale, os-
tale pa so več ali manj života-
rile s starimi, že prebranimi in
tudi nezanimivimi ter zastareli-
mi knjigami. Po zgledu drugih
knjižnic je tudi ptujska mestna
knjižnica začela pozimi v letu
1958 pripravljati potujočo knji-
žnico. Zbrala je 46.000 din in
tudi občinski svet Svobod in
prosvetnih društev je obljubil
primeren znesek. Vajenska šola
za lesno stroko v Ptuju pa je
brezplačno izdelala 2 lična kov-
čka, ki naj bi služila obenem kot
knjižni omari. V oktobru naj bi
kovčka nastopila svojo prvo pot.
In zares! Prvi kovček je v de-
cemberski nedelji z 220 knjiga-
mi priromal v Vitomarce. Dva
zastopnika Ljudske knjižnice iz
Ptuja sta izročila Vitomarčanom
knjižni kovček. K tej mali a in-
timni slovesnosti je prišlo mno-
go ljudi, ki so z zanimanjem
prisluhnili predavanju o knjigi,
knjižničarstvu in potujoči knji-
žnici. Že na predavanju so
Vitomarčani željno segali po
knjigah, ki so jih potem prebi-
rali v dolgih zimskih dnevih in
večerih. Po dveh, treh mesecih
naj bi kovček odpotoval v Tr-
novsko vas in tako naprej. Dru-
gi kovček potujoče knjižnice pa
so namenili v Naraplje v Halo-
zah. Da pa bi vzgojili tudi med
mladimi prijatelje lepe in dob-
re knjige so v Ljudski in študij-
ski knjižnici v Ptuju načrtovali
ustanovitev mladinske potujoče
knjižnice, katere kovčki bi prav
tako potovali med odročnimi
vasmi in dopolnjevali učencem
šolsko znanje ter jih obenem za-
bavali.
Ljudska in študijska knjižni-
ca v Ptuju se je v letu 1962
zavedala, da potrebuje kvalifi-
ciran kader, nove knjige in fi-
nančna sredstva, da bi lahko
v polni meri opravljala naloge
matične knjižnice, ker ne bo nu-
dila samo strokovne pomoči 27.
vaškim knjižnicam prosvetnih
društev, ampak bo tudi vzgojila
in usposobila primerno število
knjižničarjev — volonterjev v
teh knjižnicah. Med svoje nalo-
ge pa si je tudi zadala ureditev
matičnega občinskega knjižne-
ga kataloga.
Tudi v letu 1963 so knjižni-
čarji opažali, da se od osvobo-
ditve dalje knjižnice niso mogle
razviti in so ostajale malopo-
membne vaške knjižnice brez
lastnega prostora in z zastare-
lim knjižnim fondom. Kot ene-
ga poglavitnih vzrokov pa so
vaški knjižničarji navajali zas-
tarel, ljudem že znan knjižni
fond. Zato je občinski svet Svo-
bod in prosvetnih društev Ptuj
z ljudsko in študijsko knjižni-
co pripravil kolekcije potujoče
knjižnice. Na terenu so imeli 6
kovčkov, 2 večja s po 240 knjiga-
mi in 4 manjše s po 150 knjiga-
mi. Pripravili pa so še en srednji
kovček s 140 knjigami in 2 ma-
njša s po 50 knjigami. Po ogle-
du vseh kolekcij na terenu pa so
prišli do zaskrbljujočih ugoto-
vitev, da tudi ta, več ali manj so-
doben fond ni mogel privabiti
bralcev. Skoraj polovica knjig
v kovčkih je ostala nedotaknje-
na, pri drugi polovici pa sta
posamezno knjigo prebrala le
eden ali dva bralca. Našteli so
več vzrokov tega nerazveseljive-
ga stanja. Za potujočo knjižnico
so napravili premalo propagan-
de, prosvetni delavci, ki so hkra-
ti tudi knjižničarji na terenu so
preobremenjeni, pri vse moč-
nejšem prodiranju radia in te-
levizije so opazili, da se ljudje
vse preveč predajajo pasivnemu
sprejemanju kulture. Pri sesta-
vi bralcev so opazili, da si v ne-
katerih krajih izposojajo knjige
skoraj izključno mladi, drugje
pa samo stari ljudje. Vsi vaški
knjižničarji pa so potrdili, da
segajo bralci najraje po zgodbah
in povestih iz domačega živ-
ljenja in ne kažejo zanimanja
za poučno literaturo, niti gos-
podarsko niti kmetijsko. Obisk
potujočih knjižnic je bil zelo
poučen. Predočil je, da bo pot-
rebno izboljšati materialne po-
goje in predvsem veliko storiti
pri populariziranju knjig.
Nadaljevanje v prihodnji šte-
vilki.
LiNART / ŽIVAHNO V GALERIJI KRAJNC
Razstave in likovna šola za mlade
v zasebni likovni galeriji Konrada Krajnca iz Lenarta v
Slovenskih goricah se že dalj časa skrbno pripravljajo
na 3. mednarodno poletno likovno delavnico za mlade
likovnike, ki bo od 5. do 12. avgusta v Županji na otoku
Krku. Na njej pričakujejo mlade ustvarjalce iz Hravške,
Nemčije in Slovenije, ki bodo pod mentorskim vods-
tvom slikarja in galerista Konrada Krajnca upodabljali
jadranske motive.
Poleg galerije Krajnc sta soor-
ganizatorja poletne likovne de-
lavnice na Krku še lenarška
Zveza kulturnih društev in ob-
močna izpostava Sklada ljubi-
teljskih kulturnih dejavnosti iz
Lenarta. Poletna likovna delav-
nica je naletela na velik odmev
tudi v širši javnosti, z njo pa je
lenarška galerija Krajnc na ste-
žaj odprta vrata mladim nadar-
jenim likovnikom. Tudi sicer
je galerija nepogrešljiva na le-
narški kulturniški sceni in je
s svojim nekajletnim delovan-
jem dodobra razgibala in po-
pestrila kulturno dogajanje v
središču Slovenskih goric. Vsa-
ko leto pripravijo več odmevnih
razstav, imajo pa tudi likovno
šolo, ki jo že sedem let obisku-
jejo mladi likovniki iz širšega
lenarškega območja. Mladi de-
lajo pod strokovnim vodstvom
in ustvarjajo v različnih tehni-
kah, gonilna sila likovne šole pa
je neutrudljivi mentor Konrad
Krajnc. Njemu in sodelavcem iz
lenarške Zveze kulturnih druš-
tev je uspelo dodobra razgibati
tovrstno dogajanje in z organi-
zacijo poletne likovne delavnice
na otoku Krku mladim omogo-
čiti tudi ustvarjanje v drugač-
nem okolju. Udeleženci likovne
delavnice delajo v prijetnem na-
ravnem okolju, združujejo pri-
jetno bivanje s koristnim delom
in ustvarijo veliko dragocenih
del. Aprila letos so otroška li-
kovna dela z mednarodne pole-
tne likovne delavnice Galerije
Krajnc v Županji na otoku
Krku razstavili tudi v znani ma-
riborski likovni galeriji "ARS
SACRA". Razstava je naletela
na ugoden odmev in je bila
tudi v Mariboru prijazno spre-
jeta. Bivanje mladih likovni-
kov na Krku je odmevno tudi
med tamkajšnjimi domačini, ki
so udeležence poletne likovne
delavnice že dvakrat prijazno
sprejeli in bili navdušeni nad
njihovimi deli. Ob tej prilož-
nosti so lenarški kulturni dela-
vci na čelu s predsednico Zveze
kulturnih društev Marijo Sau-
perl navezali tesnejše stike z ob-
čino Dobrinj, ki so prerasli v
uradno sodelovanje med Le-
nartom in Dobrinjo. Domačini
na Krku delavnico vključujejo
v kulturne programe poletne
turistične ponudbe. V Galeriji
Krajnc so tovrstne podpore do-
mačinov na Krku izjemno vese-
li.
Marjan TOŠ
V primeru dežja predstave odpadejo.
6
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / Z ŽUPANOM OB PETEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Ptuj ima velil(o strategij,,,
28. julija so se v mestni občini Ptuj pričele letošnje prireditve ob petem prazniku mestne
občine, končale se bodo 7. avgusta. Pester program destetdnevnih prireditev prinaša za
vsakogar nekaj. Ob prazniku bodo podelili tudi občinska priznanja oziroma priznanja
župana mestne občine tistim, ki so s svojim delovanjem v zadnjem obdobju vidno prispe-
vali v razvoj tega okolja. Po odločitvi mestnega sveta bo letos zlato plaketo mestne občine
Ptuj prejel Dijaški dom Ptuj ob svoji stoletnici. Župan Miroslav Luci pa bo skladno z
odlokom o priznanjih mestne občine Ptuj podelil tri plakete in dve priznanji - pečat mesta
Ptuja z likom sv. Jurija. Plakete bodo prejeli Golf invest, d.0.0., Ptuj, dr. Anton Stres in
Ribiška družina Ptuj, slednji jo je podelil že na sobotni slovesnosti ob 50-letnici njenega
delovanja. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa bosta prejela Alojz Petrovič, znani ptuj-
ski galerist in Konrad Šmigoc, ki ima delavnico moškega in ženskega modnega krojaštva
v Spuhlji 86/a.
V teh za mesto prazničnih
dneh je nastal tudi pogovor
s ptujskim županom Miros-
lavom Lucijem, kot neke vrs-
te inventura opravljenega dela
med dvema praznikoma in kot
napoved nekaterih dogodkov,
ki se bodo kmalu odvili, so pa
mestni svet in občinsko upra-
vo ter skupno upravo občin v
zadnjem času močno zaposlo-
vali. Tako je župan v soboto
napovedal, da bo kmalu reše-
na problematika v zvezi z loka-
cijo novega centra za ravnanje
z odpadki, trasa ptujske obvo-
znice, zelo blizu pa je tudi pod-
pis delitvene bilance. Trinajst
županov jo je že podpisalo, dva
naj bi to storila prav kmalu. S
tem dejanjem, na katerega to
okolje čaka že pet let, se bo lah-
ko začelo novo obdobje delova-
nja novih občin na Ptujskem;
po prepričanju nekaterih pa
tudi bistveno boljši odnosi, na
podlagi katerih bo mogoče iz-
peljati tudi marsikateri v tem
trenutku še nerešljiv problem.
Ptujski župan sicer pravi, da z
župani občin na Ptujskem do-
bro sodeluje, da zgledno deluje
kolegij županov, na katerem se
trudijo rešiti marsikateri sku-
pni problem, dobro pa deluje
tudi skupna uprava občin.
GRADNJA GIMNAZIJE,
POLICUSKE POSTAJE,
SELITEV KNJIŽNICE
V obdobju med dvema občin-
skima praznikoma so se zgodili
nekateri pomembni dogodki.
Pričele so se investicije, na ka-
tere smo Ptujčani dolgo čakali,
je med drugim povedal. V prvi
vrsti gre za začetek izgradnje
ptujske gimnazije, nove ptujske
policijske postaje, v teh dneh pa
se je pričela tudi selitev knji-
žnice v nove prostore, v mali
grad na Prešernovo. "Upam, da
se bo kmalu pričela selitev tudi
za ptujsko gimnazijo. Razpis
za opremo je že objavljen, zaple-
te glede arheologije bomo sku-
šali kar najbolje rešiti. Že letos
bomo odprli nove prostore Cen-
tra interesnih dejavnosti, v za-
četku prihodnjega leta pa bo
pričel obratovati tudi ptujski
mladinski hotel, drugi tovrstni
celoletni hotel v Sloveniji. Po-
membne investicije so potekale
tudi v primestnih četrtih, ki so
jih narekovale potrebe prebival-
cev, ki tam živijo. Lahko pa tudi
že napovem, da po vseh zapletih
končno le vidimo rešitev prebo-
ja hitre ceste skozi Ptuj. Vidi-
mo pa tudi že možne rešitve za
deponijo. Po vsej verjetnosti bo
njena lokacija "ostala" na Ptu-
ju," je v soboto uvodoma po-
vedal ptujski župan, ko je iz
množice dogodkov med dvema
praznikoma poskušal poiskati
najpomembnejše. Še vedno pa v
mestni občini pripravljajo stra-
tegijo razvoja zdravstva, ki naj
bi zajela širše območje, in naj bi
glede na nekatere nove zakonske
podlage tudi dala odgovor glede
bodoče organiziranosti zdravs-
tvenega doma Ptuj. Opciji sta
dve: ohranitev v sedanji obliki
ali pa popolna privatizacija. Se
vedno pa tudi z drugimi ob-
činami na Ptujskem potekajo
pogovori glede gradnje nove re-
ševalne postaje, ki jo bolj kot
Ptuj, potrebujejo v drugih ob-
činah, poudarja ptujski župan,
in obnove počitniškega doma v
Biogradu na morju.
TEDNIK Koliko je Ptuj v za-
dnjem obdobju postal središče
širšega regionalnega pomena.
To je bila ena izmed prvih va-
ših nalog, ki ste si jih zadali že,
ko ste prevzemali prvi župan-
ski mandat?
"Ves čas mojega županovanja,
pa tudi kot poslanec državnega
zbora (zato sem tudi kandidi-
ral), si prizadevam, da bi Ptuj
postal regionalno središče. Tu
uspeha še ni, ker tudi na držav-
ni ravni ni podpore, pa tudi v
občinah, ki imajo upravne eno-
te, a niso mestne občine, si ne
želijo, da bi prišlo do druge sto-
pnje lokalne samouprave. To je
za Slovenijo slabo. Zato tega
projekta tudi nismo mogli izpe-
ljati. Imamo pa soglasje skoraj
vseh občin Spodnjega Podravja,
to nas je tudi vodilo v pripravo
zakona o ustanovitvi pokrajine
Spodnje Podravje, ki ga name-
ravamo vložiti v sprejem držav-
nemu zboru."
TEDNIK V tem času se skla-
dno z zakonom o skladnejšem
regionalnem razvoju oblikuje
območje s posebnimi razvoj-
nimi problemi. Kaj lahko pri-
čakujemo od tega?
"Ker so Slovenske gorice in
Haloze zdaj "skrite" znotraj sta-
tistične regije Podravje, s svoji-
mi problemi ne izstopajo. Zato
jih tudi vedno obravnavajo kot
bolj razvite od Pomurja in tudi
od revirskih območij. Bruto do-
mači proizvod je v tem okviru
tudi dovolj visok, razvidna pa
tudi ni velika brezposelnost na
tem območju. Naša želja je, da
glede na zakonske pogoje, naša
razvojna agencija Bistra prevza-
me vodilno vlogo pri pripravi
in izvedbi projektov za hitrejši
razvoj demografsko ogroženih
območij. Mnenja sem, da v sta-
tistični regiji Podravje edino Bi-
stra izpolnjuje pogoje za prijavo
na razpis po tem zakonu, saj ji
je zaupalo 19 občin, torej vse
občine, razen Ormoža, so se na
območju upravnih enot Lenarta
in Ptuja izrekle za oblikovanje
območja s posebnimi razvojni-
mi problemi. Sedaj sicer ne-
kateri, ki jim to ne odgovarja,
skušajo spremeniti vladno ure-
dbo."
TEDNIK V zadnjem času po-
gosto slišimo, da mesto Ptuj
nima celovite razvojne strate-
gije, brez te pa naj bi bila tudi
mestna občina Ptuj? Kakšno
je vaše mnenje v zvezi s tem?
"Lahko rečem, da ima Ptuj
veliko strategij, veliko jih je že
uresničenih, veliko pa jih še
čaka, da jih uresničimo. Naša
naloga je, da jih uskladimo. Ne
glede na to, sem mnenja, da
ima Ptuj pa le eno operativno
strategijo: še vedno želi postati
regionalno središče, Ptuj je sre-
dnješolsko središče in želi pos-
tati tudi visokošolsko središče,
Ptuj je kulturno središče, želim
pa si, da bi se že lahko pohvali-
li tudi z večjimi dosežki na pod-
ročju turizma. Tu pa nam ne gre
in ne gre, zato je prišlo tudi do
nekaterih zamenjav v vodstvu
GIZ-a Poetovio vivat in njego-
vem nadzornem svetu. Upam,
da bo tudi Kmetijski kombinat
kmalu uvidel, da morajo ptuj-
ske Terme postati generator raz-
voja ptujskega turizma, in da
morajo postati samostojne ter
pridobiti domače oziroma tuje
partnerje, da se bodo lahko raz-
vile v želeni smeri. Danes moč-
no zaostajajo za vsemi ostalimi
slovenskimi zdravilišči, kjer pa
so znali zastaviti razvoj. Obči-
na se za zdajšnje razmere v Ter-
mah ne čuti krivo, občina tako
kot drugi čaka na prave projek-
te. Če bodo Terme drugače or-
ganizirane, je pripravljena tudi
na morebitna sovlaganja. Velika
neizkoriščena možnost Ptuja pa
je še vedno grajska restavracija.
Objekt je po novi zakonodaji v
lasti države, ki ga je pripravlje-
na dati v dolgoročni najem, za
50 in več let tistemu, ki ga bo
ponovno spravil v obratovanje.
Občina pa bo investitorju po-
magala z vlaganji v infrastruk-
turo."
TEDNIK Kaj pa ustanovitev
lokalne turistične organizaci-
je, že večkrat je bila napoveda-
na? Ali je pričakovati, da bomo
v mestni občini Ptuj ohranili
GIZ in hkrati ustanovili tudi
LTO?
"Nikakor ne, dveh institucij
ne bomo imeli. Ko bomo uredili
zadeve v GIZ-u, bomo ustanovi-
li lokalno turistično organi-
zacijo v novi obliki in novi
kadrovski zasedbi. Upam, da bo
zajela širše območja od mestne
občine Ptuj, kljub temu, da že
sama zadovoljuje kriterije za us-
tanovitev lokalne turistične or-
ganizacije. Naša velika želja pa
je, da bi se nam v tem projektu
pridružile tudi druge občine."
TEDNIK Občina Ptuj je v
tem obdobju vključena tudi v
t.i. gospodarske projekte. Pred
kratkim smo lahko znova sli-
šali in tudi prebrali, da ima,
Ptuj kar dobre obete za grad-
njo nove tovarne rezervnih av-
tomobilskih delov. Kaj lahko
poveste o tem?
"Glede tega smo v stalnih sti-
kih z ministrstvom za gospodar-
ske dejavnosti in ministrstvom
za ekonomske odnose in razvoj.
Zaželeno bi bilo, brezposelnost
je na našem območju še vedno
visoka, da bi poskušali izkori-
stiti, resurse, ki ji imamo. To
so predvsem ugodna prometna
leta, prisotnost Šolskega centra,
tradicija proizvodnje avtomo-
bilskih delov, delovne izkušnje
in podobno. Vzpostavili smo
dobre odnose s koncernom Ma-
gna, ki ima v Evropi, Aziji,
Severni in Južni Ameriki nad
sto podjetij. Projekt za Ptuj je
v pripravi, lastnik Magne, avs-
trijski industrijalec Frank Stro-
nach naj bi še letošnjo jesen
obiskal Ptuj. Ob tej priložnosti
mu bomo predstavili predvide-
no lokacijo za omenjeno pro-
izvodnjo, igrišče za golf, za
katerega se izredno zanima in
katero od konjušnic, ker je velik
ljubitelj konjev. Po vSej verjeno-
sti bo to Turnišče. Vso potreb-
no gradivo je Magna od mestne
občine že dobila. Če bo prišlo
do gradnje, bi to pomenilo, da
bo delo dobilo okrog 400 delav-
cev."
MG
Miroslav Luci: »Pri turizmu pa nam ne gre in negre, tudi zato
je prišlo do nekaterih kadrovskih zamenjav v gizu ih njegovem
nadzornem svetu.«
Ptujsko igrišče za golf so prej "priznali" drugi, kot Ptujčani. Za največjo turistično naložbo zad-
njih nekaj let letos tudi plaketa mestne občine Ptuj. Fotografije: Črtomir Goznik
Pred Mercatorjevo blagovnico Je vedno živahno. Če imaš srečo lahko ob sobotah tam srečaš
tudi ptujskega župana, kot Jo je imel gospod Lovrenčič.
TEDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
PO NAŠIH KRAJIH
7;
PTUJ / OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE ZLATA PLAKETA DIJAŠKEMU DOMU
Nagrada la kMaliMno delo z mladimi
§vet mestne občine Ptuj je 24. julija na 19. seji sklenil, da se letos zlata plaketa mestne
občine Ptuj podeli Dijaškemu domu Ptuj, ki letos slavi 100-letnico uspešnega delovanja,
za njegove izjemne zasluge na področju vzgoje in izobraževanja. Vredlog, da letos zlato
plaketo prejme Dijaški dom Ptuj, so oblikovali v Združenju ravnateljev Spodnje Podravje,
ki ga vodi Ervin Hojker in ker je po njihovem mnenju v vseh letih delovanja bil in ostal
neločljiv del ptujskega in slovenskega šolstva. "Dosledno in temeljito se loteva vzgojne
funkcije dijaškega doma, ki je zagotovo specifična, saj v njem živijo učenci in dijaki, ki
dozorevajo zunaj svoje družine. Vzgojitelji prevzemajo večji del odgovornosti in dela, da
bodo ti mladi ljudje zrasli v dostojne hčerke in sinove slovenskega naroda. Prevzemajo
odgovornost, da bodo postali samostojne, osebnostno ter socialno celovite osebnosti z
razvito pozitivno samopodobo in samovrednotenjem," so o njihovem kvalitetnem delu z
mladimi še zapisali ravnatelji, člani Združenja ravnateljev Spodnje Podravje.
Ptujski dijaški dom je bil
slavnostno odprt 18. septem-
bra leta 1900, ko so odprli tudi
novo ptujsko gimnazijo. Z nje-
govim odprtjem so bili dejan-
sko ustvarjeni pogoji, da bi
se mogla gimnazija razvijati
v prid ptujskega mesta, ptuj-
skega okraja in širokega zale-
dja, je že daljnjega leta 1933
zapisal tedanji ravnatelj ptuj-
ske gimnazije g. Komljanec. Z
njim je Ptuj dobil popolno gi-
mnazijo. Leta 1899 je ptujski
mestni svet sprejel sklep, da
bodo na svoje stroške preure-
dili stavbo v Prešernovi ulici
27 za potrebe dijaškega doma.
V šolskem letu 1902/1903 pa
je pričel na Ptuju delovati tudi
dekliški dom Mladika.
NA ARBAJTERJEVI JE
TRETJA LOKACIJA
DIJAŠKEGA DOMA
Temeljnji kamen za gradnjo
novega dijaškega doma v Ra-
belčji vasi je bil položen v šol-
skem letu 1979/80, že v šolskem
letu 1980/81 se je začelo delo
v novem domu. Na novi lokaci-
ji je ponovno pričel samostojno
delovati 1. januarja leta 1989.
Pod imenom Dijaški dom Ptuj
^ sedežem na Arbajterjevi ulici
6 na Ptuju deluje od leta 1992.
Osnovna dejavnost doma je or-
ganizirana vzgojna dejavnost, s
katero prispeva k razvoju di-
jakove osebnosti in njegovih
kvalitet. Dijaški dom je del ja-
vnega srednješolskega sistema,
ki dijakom in učencem zago-
tavlja celotno oskrbo, možnos-
ti za učenje, za organizirano in
strokovno vodeno izrabo pros-
tega časa, pomoč pri učenju, v
osebnih stiskah in razvojnih te-
žavah.
Zanimivo je, da se je dijaški
dom skozi v prvih desetletjih
delovanja srečeval s finančnimi
težavami, ki so bile posledica
tega, da je imel premalo dijakov
oziroma stanovalcev. Nič bolj-
še ni bilo tudi v prvih letih po
drugi svetovni vojni in tudi v
zgodnjih šestdesetih letih ne.
Dom je imel na primer v le-
tih 1947/48 99 gojencev, največ
osnovnošolcev. Že leu 1950 se
je stanje spremenilo, saj je imel
že 156 gojencev. V tistem času
so že razmišljali, da bi dom raz-
širili še na sosednjo stavbo. Za-
suk pa je prineslo leto 1951,
ko je dom prešel na lastno
vzdrževanje, zato se je poveča-
la vzdrževalnina, lega marsikdo
ni zmogel, zato ga je zapustilo
kar 63 dijakov. V šolskem letu
1958/59 je bila~-izvedena šolska
reforma, nastale so nove osem-
letke, zato so dijaki ostajali
doma. Večjega števila gojencev
pa ni bilo pričakovati, tudi ne
od gimnazije. V zavodu je bilo
113 otrok. Leta 1962 je bilo
zaseden manj kot 40-odstotno,
čeprav bi lahko v njem bivalo
150 otrok. Leta 1967/68 je imel
105 gojencev. Čez dve leti je
dom prešel na republiško fi-
nanciranje. Že leta 1973/74 je
imel 160 gojencev, od tega 84
mentalno prizadetih, ki so obi-
skovali posebno osnovno šolo.
Tega in naslednjega leta so v
domu adaptirali sanitarije in
kuhinjo ter fasado. Kupili pa so
tudi nove postelje in odeje.
Ob 95-letnici dijaškega doma
Ptuj, ki je bila pred petimi
leti, je bila njegova bogata zgo-
dovina predstavljena tudi na
razstavi ptujskega gradu pod
naslovom "Dijaški dom, moj
drugi dom" ter v spremljajoči
publikaciji pod istim naslovom,
ki sta jo napisala Tjaša Mrgole
Jukič in Brane Oblak iz ptuj-
skega Zgodovinskega arhiva.
V DIJAŠKEM DOMU
BIVAJO UČENCI IN
DIJAKI
Prvega septembra letos bo
dve leti odkar je ravnateljevan-
je Dijaškega doma prevzel Ma-
tjaž Neudauer. Pred njim ga je
dolga leta vodil Danica Starki.
Dom ima na voljo 240 ležišč v
dvo oziroma troposteljnih so-
bah. V minulem šolskem letu je
v njem bivalo 124 srednješolcev
in 35 učencev osnovne ter os-
novne šole s prilagojenim pro-
gramom, ki so bili razdeljeni
v devet vzgojnih skupin. Ptuj-
ski dijaški dom je eden od treh
slovenskih dijaških domov s
trojno populacijo, v glavnem
imamo pri nas običajne dijaške
in študentske domove. Ob že
omenjenih posteljah ima ptuj-
ski Dijaški dom sedem učilnic,
večina jih je opremljenih s TV
in videorekorderji, dva dnevna
prostora, čajni kuhinjo, mini
kuhinjo za pripravo jedi, knji-
žnico, dva računalniška kabi-
neta, fitnes sobo, prostor za
namizni tenis, jedilnico in pral-
nico. V poletnem času dijaki
in učenci za športne aktivnosti
koristijo športno igrišče in zele-
nico pred domom, pozimi za te
potrebe najamejo telovadnico.
V domu razvijajo najrazličnej-
še dejavnosti, kot so domska
hranilnica, ritmika, lutkovna
dejavnost, kulinarična dejav-
nost, različne športne aktivno-
sti, ekološki krožek, delavnice
in podobno. Vsako leto spomla-
di pripravijo tudi tako imeno-
vani domski teden. V tem času
širši javnosti predstavijo dejav-
nosti, ki jih razvijajo. Lanski je
potekal v okviru projekta pro-
sti čas
z podnaslovom "Dva domova
ob isti ulici". Motiv je dala ugo-
tovitev dijakov in vzgojiteljev,
da je dijakom in učencem v
domu pogosto dolgčas. Ravna-
telj Matjaž Neudauer je ob na-
šem obisku še posebej opozoril
na novi projekt pod naslovom
"Vrstniško sodelovanje v Di-
jaškem domu Ptuj", s katerim
želijo spt)dbuditi dijake za kon-
kretne skupne aktivnosti ozi-
roma učno pomoč in drugo
učencem, ki obiskujejo osno-
vno šolo s prilagojenim pro-
gramom. Rezultati so odlični,
zato bodo s projektom nada-
ljevali tudi v novem šolskem
letu. Predstaviti velja tudi
domiado, ki je prireditev di-
jakov in vzgojiteljev v okviru
vzgojno-izobaževalnega progra-
ma dijaških domov Slovenije.
Predstavlja eno najpomembnej-
ših druženj na področju kulture,
športa in zabave. Tradicional-
no pripravljajo tudi vsako leto
glasbene večere, ki se jih ude-
ležujejo dijaki in vzgojitelji iz
dijaških domov SV Slovenije.
Za premagovanje učnih težav,
različnih strahov in drugega,
je učencem in dijakom odprla
vrata tudi svetovalna služba.
Vzgojiteljski zbor sestavljajo
vzgojitelji za srednje šole, os-
novno šolo s prilagojenim pro-
gramom in za osnovno šolo. V
nočnem času dela nočna vzgo-
jiteljica, imajo pa tudi medicin-
sko sestro. Učenje poteka po
sobah ali po potrebi v učilni-
cah. Lahko se pohvalijo, da se
za svoje dijake in učence priza-
devajo vsi po vrsti. V minulem
šolskem letu je bil učni uspeh
zelo dober, 96-odstoten. To je
izreden uspeh, zlasti še ob upo-
števanju dejstva, da praktično
vsi učenci in več kot polovica
dijakov prihaja iz socialno ogro-
ženih družin.
OB KONCU TEDNA JE
DIJAŠKI DOM ODPRT
ZA TURISTE IN
DRUGE OBISKOVALCE
PTUJA IN OKOLICE
Ob koncu tedna je dijaški
dom prazen, ob petkih ga učen-
ci in dijaki zapustijo, razen če
nimajo pouka ob sobotah. V teh
dneh ga lahko zapolnijo drugi
gostje. Kot pravi ravnatelj Ma-
tjaž Neudauer lahko ob koncu
tedna turistom in drugim obi-
skovalcem mesta ponudijo kar
vseh 240 ležišč. Pri tem ni za-
nemarljivo dejstvo, da stane pri
njih prenočišče z zajtrkom le
2600 tolarjev, polni penzion pa
4300 tolarjev, a pričakovanih
gostov ni, četudi zmogljivosti
ponujajo preko GIZ-a Poetovio
vivat in drugih. Kuhinja dijaš-
kega doma Ptuj pa je tudi ena
najboljših v republiškem me-
rilu. Te druge dejavnosti pred-
stavljajo za dom pomemben vir
pridobivanja nujno potrebnih
sredstev, saj so redna sredstva
premajhna, da bi lahko pokri-
vali vse potrebe po adaptacijah.
Z zdaj še nekako gre, problem
pa bo, ko bo število dijakov
manj kot 100. Celomesečna os-
krbnina za dijaka znaša 28.400
tolarjev, to pa je manj, kot znaša
mesečna avtobusna vozovnica
iz nekaterih prekmurskih kra-
jev, odkoder najpogosteje pri-
hajajo dijaki.
Z adaptacijami in prenovami,
Dijaški dom Ptuj je izredno do-
bro vzdrževan, se trudijo, da bi
domsko bivanje tudi po tej pla-
ti naredili še kvalitetnejše.
Načrtov imajo v ptujskem Di-
jaškem domu še veliko; kar je
odvisno od okrog 30-članskega
kolektiva se ni bati, da bi ne
bilo uresničeno, bojazen je le
pri tistih, kjer so finančna sred-
stva nujna. Ker sodijo pod dva
financerja, za osnovno šolo in
šolo s prilagojenim programom
pod mestno občino Ptuj, za sre-
dnje šole pa pod državo, je
prepričevanje glede nujnosti iz-
vedbe določenih posegov težje,
ker se jim lažje izognejo tako ti-
sti na državi, kot oni na obči-
ni. Res pa je tudi, da je imele
bivša ptujska in sedaj tudi me-
stna občina Ptuj skoraj vedno
posluh za njihove potrebe.
Zlata plaketa celotnemu ko-
lektivu pomeni veliko. Je spod-
buda, da bodo pri svojem delu
še boljši ter da bodo dijakom
in učencem omogočili najbo-
ljše, kar potrebuje mladi rod.
Občutljivost populacije, gre za
mlade, ki dozorevajo zunaj svo-
je družine, to še posebej zahte-
va.
MG
"Eno nadstropje smo že opremili z novim pohištvom, radi bi
naredili še več," si želi ravnatelj. Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Neudauer: »Osrednja slovesnost ob 100-letnici Dija-
škega doma Ptuj bo 18. septembra. Na njej pričakujemo tudi
predsednika države Milana Kučana.« Foto: Črtomir Goznik
Kolektiv Dijaškega doma Ptuj. Foto: Langerholč
PLANINSKI KOTIČEK
5 KPS gremo na Triglav
(petek - nedelja, 18.- 20. 8. 2000)
Vsak pravi Slovenec se želi vsaj enkrat v življenju povzpeti na
najvišji vrh naše države - Triglav (2864 m). In v KPS smo pre-
pričani, da nosiš to željo v sebi tudi Ti!
Zato organiziramo v času od petka, 18. do nedelje, 20. avgusta,
vzpon KPŠ na simbol slovenstva. Seveda se na vrh ne da pripe-
ljati z avtomobilom ali celo z avtobusom, temveč nas čaka tri-
dnevno potepanje po neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega
parka. Ker vodi na vrh gore zavarovana pot, je potrebna ustrez-
na oprema ter dobra fizična (kondicijska) pripravljenost. Zbe-
remo se v petek, 18.8.2000 ob 3.30 na avtobusni postaji Ptuj,
od koder se bomo odpeljali do Pragerskega. Z udobnim vlakom
bomo nato potovali do Ljubljane in naprej do Jesenic. Po pri-
hodu v dolino Vrat se bomo povzpeli do Triglavskega doma na
Kredarici (2515 m) kjer bomo prenočili na skupnih ležiščih! Po
zajtrku se bomo v soboto zjutraj povzpeli na vrh Triglava, kjer
bomo opravili tradicionalni krst prvopristopnikov in seveda us-
trezno proslavili naš uspeh. Sledil bo sestop do koče Planika, od
tam pa se bomo podali preko Velega polja in Planine v Lazu do
koče na Planini pri jezeru v osrčju Bohinjskih planin, kjer bomo
prenočili. Zadnji dan našega potepanja po Julijcih se bomo pre-
ko Planine Blato in Vogarja spustili do Bohinjskega jezera, kjer
se bomo lahko okopali ali enostavno uživali po prehojeni turi.
Popoldne se bomo vkrcali na vlak ter se po naši najslikovitejši
progi popeljali do Jesenic. Preko Ljubljane se bomo vrnili nazaj
v Ptuj (Pragersko) v večernih urah.
Za izlet KPS na Triglav je potrebna ustrezna planinska opre-
ma (planinski čevlji z narebričeno gumo, nahrbtnik, rezervna
obleka, vetrovka, nekaj tople obleke, pelerina ali goretex jakna).
Hrana iz nahrbtnika in v vseh planinskih kočah.
Cena trodnevnega izleta vključuje povratno vozovnico do Bo-
hinjske Bistrice, avtobusni prevoz do doline Vrat, 2 prenočišči
v planinskih kočah in organizacijo izleta ter znaša za člane KPŠ
3.900 SIT in nečlane KPŠ 7.000 SIT. Obvezna je plačana planin-
ska članarina (PD Ptuj, Prešernova 27).
Prijave z vplačili sprejemamo na placu KPŠ do petka,
11.8.2000 oziroma do zasedbe 30 prostih mest! Izlet KPŠ na Tri-
glav bomo vodili izkušeni vodniki PZS.
Vo4ja izleta: Uroš Vidovič
8
PO MASIH KRAJIH
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIH{
ZAMUŠANI / ODSLEJ VARNEJE ZA CESTNI IN
ŽELEZNIŠKI PROMET
Rešili eno ocf irnih ioik
v petek popoldan so doprli železniški nadvoz nad progo
Pragersko - Središče pri Ormožu v kraju /amušani.
Železniška proga je leta 1860 presekala ravno polje in
tako precej spremenila življenje prebivalcev. Žal pa je
zaradi nepreglednosti pri prečakanju železniške proge
tudi v /amušanih večkrat prihajalo do nesreč, ki so
terjale tudi življenja ljudi. Prav zaradi tega so bili do-
mačini in tisti, ki so povezani s to cesto, v petek zelo
zadovoljni, saj bo prečkanje železniške proge v Zamu-
šanih odslej varnejše.
Z novozgrajenim nadvozom
so tako rešili omenjene težave
dveh prejšnjih križanj z želez-
nico v Zamušanih. Seveda, jim
je eden prehod še ostal in kot
je povedal Slavko Bratuša, ki je
pristojen za komunalno infras-
trukturo v občini Gorišnica, bi
tam radi čimprej uredili avto-
matsko varovanje.
Investicija je znašala 205 mi-
lijonjov tolarjev, izvajalsko po-
djetje pa je bilo podjetje Gradiš
Nizke gradnje iz Maribora. Ve-
činski delež sta zagotovila Slo-
venske železnice in DARS,
35 milijonov pa je za urejanje
dokumentacije in odkup zem-
ljišč prispevala občina Goriš-
nica. Domačini so ob odprtju
nadvoza pripravili prijetno slo-
vesnost. Najprej je Lojze Matja-
šič na hudomušen način govoril
o razvoju železniškega prometa
v naših krajih, v priložnostnem
kulturnem programu so peli
mešani pevski zbor iz Zamu-
šanov ter brat in sestra Koro-
šec, plesale pa domače plesalke.
Za razburljivi del otvoritve pa
so poskrbeli padalci Aerokluba
Ptuj, ki so skočili na nadvoz.
Ob tej pomembni pridobitvi
se je predsednik vaškega odbo-
ra Alojz Ziher zahvalil v imenu
domačinov. Minister za promet
in zveze mag. Anton Bergauer
je na otvoritvi najprej pohvalil
občino Gorišnica za sodelovanje
in ob tej priložnosti je povedal,
da je v Sloveniji še 1026 nivoj-
skih cestno-želežniških križanj
in 700 železniških prehodov, ki
so zavarovani samo z andreje-
vim križem. Večina jih je na
lokalnih in nekategoriziranih
cestah. Tu je tudi največ pro-
metnih nesreč. V prihodnosti
se bodo zavzemali za odpravo
črnih točk, zato so veseli vsake
takšne pridobitve, kot je nadvoz
v Zamušanih, ki sodi tudi na
državnem nivoju med pomem-
bnješe pridobitve v letošnjem
letu, je še dodal minister za pro-
met in zveze. Med govorniki
sta bila tudi Marjan Vrabl, član
uprave Slovenskih železnic, in
Slavko Visenjak, župan občine
Gorišnica. Slednji je opisal pot
do gradnje in samo gradnjo na-
dvoza ter se ob tej priložnosti
vsem zahvalil za razumevanje in
sodelovanje, še posebaj Andreju
Godcu iz Slovenskih železnic.
Prehod je blagoslovil domači
župnik Ivan Holobar, prvi pa
so čezenj peljali otroci kolesar-
ji, konjske vprege, traktorji in
člani društva Janeza Puha iz
Juršincev. Domačinke so spe-
kle veliko peciva in 6-metersko
rolado, postregle pa so tudi z
drugimi specialitetami. Tudi ta
prireditev je bila v okviru leto-
šnjega občinskega praznika ob-
čine Gorišnica.
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
Poleg vrvice so prerezali tudi 6 - metersko rolado, ki sojo spe-
kle domačinke.
Odslej bodo prebivalci Zamušanov in drugi varneje prečkali železniško progo.
HAJDOŠE
Uspesm laUhSIl pevska sezono
Pevci moškega pevskega zbora, ki že šestindvajset let
delujejo pod okriljem PGD Hajdoše so minuli četrtek
uspešno zaključili pevsko sezono. Poleg številnih vaj in
nastopov po celi Sloveniji, so si nabavili nove obleke. Ga-
silsko društvo pa je dalo urediti prostor, v katerem ima
zbor vaje. Pred kratkim pa seje zbor tudi za nekaj pevcov
pomladil. To pa je vedno želja vseh sedanjih pevcev, še
posebaj pa njihovega zborovodja Jožeta Dernikoviča.
V zboru poje dvajset pevcev,
vabijo pa še vse ostale, ki imajo
veselje do petja in kolektivnega
dela. Pevci so ponavadi dobri
prijatelji, kar dokazujejo z dol-
goletnim delom, vselej pa to ni
lahko. Hajdoški pevci so si v
tem letu vzeli malo daljši od-
dih, kar pa ni njihova navada,
saj so imeli prejšnja leta vaje
in nastope tudi skozi poletje.
Zbor dobro sodeluje z vsemi
vaškimi organizacijami, še po-
sebaj s Kulturnim društvom Va-
lentin Žumer in pevkami pod
imenom Gmajnarice. Prav tako
z društvom podeželskih" žensk,
v katerem so članice tudi nji-
hove žene in dekleta. Slednje
je treba posebej pohvaliti saj se
ob raznih prireditvah izkažejo
z kmečkimi dobrotami. Da pa
smo zares prijatelji, potrjuje fo-
togragija, na kateri so pevci in
pevke Gmajnarice. Seveda v ta-
kem vzdušju ne sme manjkati
gostilničar Maks iz Turnišč, ter
predsednik in poveljnik PGD
Hajdoše.
Janez Vidovič
Foto: Stane Žumer
LENART / UČINKOVITA PREDPOCITNISKA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Vrnitev sredstev Telekoma
Za zadnjo sejo lenarškega ob-
činskega sveta bi lahko rekli, da
je bila učinkovita, saj je kljub
osmim točkam dnevnega reda
trajala le slabo uro. Med pobu-
dami in predlogi svetnikov je
bila tudi ta, da naj župan Ivan
Vogrin ustanovi ustrezno komi-
sijo, ki se bo dogovarjala s Te-
lekomom za povračilo sredstev
občanov, ki so jih namenjali za
gradnjo telefonskih priključkov.
Nekateri med njimi so namreč
morali plačati za novi telefon-
ski priključek okrog 600 DEM
in zato se ne strinjajo, da je vse
prešlo v last Telekoma. Ta naj bi
nekaj sredstev povrnil, nekaj pa
bi jih dobili v obliki Telekomo-
vih delnic.
Svetniki so sprejeli tri odloke in
sicer o spremembah in dopol-
nitvah Odloka o gospodarskih
javnih službah, o zazidalnem
načrtu za del območja industrij-
ske cone v Lenartu za podjetja
Klemos. Livarno in Unior. Tu
gradi svoj trgovski center tudi
Petlja iz Ptuja. Svetniki so se
strinjali z odlokom za podelitev
koncesije za gradnjo kanaliza-
cijskega omrežja s čistilno na-
pravo in izvajanje gospodarske
javne službe odvajanja in čiš-
čenja komunalnih, odpadnih in
padavinskih voda po celotni ob-
čini Lenari. Nadaljevali bodo
tudi z gradnjo športno rekrea-
cijske cone v Poleni, letos bodo
gradili atletsko stezo in igrišče
za veliki nogomet.
MS
TEDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
MASI KRAJI IN UUDJE
9
PTUJ / ZLAT JUBILEJ RIBIŠKE DRUŽINE
50 let prffofefferait/a ribištvu in naravi
"še v ne tako davni preteklosti, si ribiči nismo mogli
predstavljati, da se bomo morali boriti za ohranitev
voda in življenja v njih. Danes žal ugotavljamo, da so te-
hnologija in različne spremembe prinesle naravi, kate-
re del so tudi vode, veliko več slabega, kot dobrega...", je
med drugim poudaril Stane Žitnik, predsednik Ribiške
družine Ptuj na osrednji slovesnosti ob 50 letnici KD in
organiziranega športnega ribištva na ptujskem, minulo
soboto, 29. julija pred ribiškim domom na Rogoznici.
Stane Žitnik je spomnil na
začetke v ribiški družini Ptuj,
ki so bili takrat v petdesetih
letih težki, saj so z njo pričeli
uvajati nove norme in pravila
ribolova, kar pa ni bilo po godu
tistim, ki so takrat imeli pri-
mat nad gospodarskim ribo-
lovom in odlovom s "šerami".
Vendar se je, neglede na takrat-
no vojno med šerarji in trnkar-
ji, z leti vse nekako uskladilo.
Ob prehojeni poti je opozo-
ril predvsem na gospodarjenje
z vodami, ki je za ribiško dru-
žino izredno velika in odgo-
vorna naloga. A ni odvisna le
od ribičev, temveč od celotne
družbe in ljudi v njej, pa tudi
od interesa te družbe do na-
ravnega bogastva, katerega del
so tudi vode in okolje, ter ves
živel) v vodi in ob njej. Ob
onesnaženju voda pa je Žitnik
opozoril tudi na drug velik
problem, na porušeno narav-
no ravnovesje med ribami in
ribojedimi pticami, predvsem
kormorani in sivimi čapljami,
ki povzročajo na širšem ptuj-
skem območju pravO morijo
rib, katastrofo.
Glede na to, da se poleg vse-
ga povedanega spreminja tudi
ribiška zakonodaja, je po Žit-
nikovem mnenju takšno sta-
nje zelo težko spremljati ob
volonterskem delu, pa vendar
gre, z veliko dobre volje in od-
povedovanj. V Ptujski ribiški
družini so močno odločeni, da
bodo ob sedanjem uspešnem
delu tudi v bodoče dosegali
uspehe. Tako na področju go-
spodarjenja, kot na področju
društvenega delovanja, dela z
mladimi in tekmovanja vseh
generacij in spolov. Vsi ti us-
pehi moških, žensk in mladi-
ne, pa so zagotovo garancija,
da so v RD Ptuj na pravi poti.
O svoji zavezanosti naravi, so-
žitju z njo in širokem pomenu
ribištva, je govoril tudi osred-
nji slavnostni govornik, pod-
predsednik državnega zbora in
župan mestne občine Miroslav
Luci, ki je kar na začetku ugo-
tovil, da je riba najboljši po-
kazatelj kakovosti vode. Kjer
ni rib je voda lahko sicer ste-
rilna a brez življenja, puščob-
na. Spomnil se je daleč nazaj,
ko so bile vode še tako čiste,
da so se lahko ob igri odžejali
kar iz potokov, danes pa še ko-
panje v rekah in potokih za-
radi onesnaženosti ni najbolj
primerno. Zato je tudi župan
opozoril na ekološko skrb ptuj-
skih ribičev, ki si na vseh 624
hektarih vodnih površin, ki jih
imajo v upravljanju na območ-
ju spodnjega Podravja, prizade-
vajo za čisto naravo. Opozoril
je, da je onesnaževanje voda
treba čim prej ustaviti, zato je
treba vložiti še več družbenega
prizadevanja za sprejetje Zako-
na o vodah, ki je še v parla-
mentarni razpravi. Za uspešno
opravljeno delo se je ptujskim
ribičem zahvalil in jim ob čes-
titkah izročil priznanje Mes-
tne občine Ptuj - plaketo.
Borut Jerše, predsednik Ri-
biške Zveze Slovenije je ob
čestitkah ptujskim ribičem po-
hvalil tudi edinstven model
gospodarjenja z vodami v Slo-
veniji, ki je zagotovo eden naj-
bolj učinkovitih in najboljših
v Evropi, zato je nanj lahko
ponosnih vseh 20.000 sloven-
skih ribičev. Vodstvu RD Ptuj
in njenim članom pa se je v
imenu RZS zahvalil za izred-
no uspešno delo, tako na go-
spodarskem kot tekmovalnem
področju. Ob jubileju je devet-
im najuspešnejšim mladim ri-
bičem izročil znak RZS Mladi
ribič, ribiška odlikovanja Red
za ribiške zasluge je izročil šti-
rim ribičem: mag. Borisu Ger-
lu, Dragotinu Frangežu, Jožetu
Lovrenčiču in Francu Dobni-
ku. Najvišja priznanja, plakete
RZS pa je izročil predsedniku
RD Stanetu Žitniku, ter Fran-
cu Trbucu, Zvonku Petku in
Vladimirju Šilaku. Plaketo
RZS pa je ob 50-letnem jubile-
ju izročil tudi Ribiški družini
Ptuj.
Za častne člane RD Ptuj so
ob jubileju svečano razglasili
dolgoletne in uspešne ribiče
Maksa Jabločnika, Ivana Gere-
čnika. Srečka Haladeja - dedija,
Viktorja Krisloviča Hojkerja,
ter Franca Suleka. Svojim naja-
ktivnejšim ribičem sodelavcem
pa so se oddolžili s spominski-
mi priznanji.
PRVI RIBIŠKI CAR
JE JANEZ CIGULA IZ
DORNAVE
V ribiški družini Ptuj, ki s
prek 600 člani sodi med naj-
večje in najuspešnejše ribiške
družine v državi so s progra-
mom prireditev ob zlatem ju-
bileju pričeli že teden dni prej,
s tekmovanjem za ribiškega
Gara. Med 78 ribiči, ki so se
merili ob ribniku v Rogoznici,
se je sreča najbolj široko nas-
mehnila Janezu Ciguli iz Dor-
nave, ki je ujel 5,3 kg težkega
amurja, zato so ga svečano pro-
glasili za prvega ribiškega cara.
S trorogim žezlom (harpuno),
slavnostnim ogrinjalom in ri-
biško krono, sta ga okronala
predsednik tekmovalne komi-
sije Oto Mesaric in gospodar
RD Ptuj Franc Terbuc. Prvi
ribiški car pa je bil v prvem
sporočilu svojim ribiškim pod-
ložnikom kratek in jedernat:
Čuvajte nam čisto naravo in
vode!
V počastitev 50-letnice so ob
rogozniškem ribniku ter jami
Tržeč že dopoldne izvedli med-
narodno ribiško tekmovanje,
kjer so se najbolje iskazali člani
ekipe pobratene ribiške druži-
ne iz madžarskega Szolnoka.
Ob zlatem jubileju so v RD
Ptuj izdali tudi lično jubilejno
številko svojega glasila Rokavi
Drave. Osrednjo proslavo so
kulturno obogatili člani mo-
škega pevskega zbora DPD
Svoboda Majšperk, folklorna
skupina Bolnišnice Ptuj, ter z
naravovarstvenim skečem sku-
pina mladih ribičev iz RD
Ptuj.
Slavje ob 50-letnici so skupaj
s številnimi gosti nadaljevali z
ribiškim piknikom na novi as-
faltni ploščadi pred ribiškim
domom, ki ga odslej krasi še
kozolček z napisno tablo - sice
darilo RD Šempeter. Rogozniš-
ki ribnik so ob jubileju olepšali
z velikim vodometom, ribiško
slavje pa je poleg ansambla Po-
mlad iz Ptuja opolnoči prijetno
zaokrožil že slavnostni ognje-
met.
M.Ozmec
Čestitkam ob 50-letnici RD Ptuj se pridružuje-
mo tudi sodelavci Radia in Tednika, ter člani Ak-
tiva novinarjev Ptuj, ki smo posebej hvale/ni za
sodelovanje na vseh naših 23. srečanjih sloven-
skih novinarjev v športnem ribolovu. j
Pa dober prijem, še naprej!
Predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše je ob jubileju
izročil predsedniku RD Ptuj Stanetu Žitniku plaketo RZS.
Za 1. ribiškega cara so svečano okronali Janeza Cigulo iz Dor-
nave. Foto: M.Ozmec
Župan Mirsolav Luci (desno) je ribiški družini izročil plaketo Mestne občine Ptuj.
BORL / OSREDNJA PRIREDITEV OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU
lepo ie, m gr^dm priftoiAf oif fin mla^h
v občini Gorišnica smo v zadnjih tednih lahko občutili
praznično vzdušje, saj so v okviru 5. občinskega praz-
nika pripravili veliko športnih, gasilskih tekmovanj in
prireditev. V vaseh, ki spadajo v občino pa je bilo tudi
veliko kulturnih in drugih dogodkov.
Čeprav se je grad Bori pred
začetkom osrednje prireditve
v petek zavil v težke, sive ob-
lake in ob pogledu na njih
smo imeli občutek, da ne bo
nehalo deževati, je v viteški
dvorani borlskega gradu sijalo
sonce in začutili smo energi-
jo, ki jo lahko občutimo samo
z mladimi. Osrednjo priredi-
tev so pripravili mladi. V zelo
bogatem, pestrem in zanimi-
vem programu jih je sode-
lovalo več kot 150. Nastopili
so otroški in mladinski pevski
zbori iz OŠ Cirkulane in Go-
rišnica, otroška tamburaška
skupina PD "Ruda Sever" Go-
rišnica, folklorni skupini iz OŠ
Gorišnica in Cirkulane, prvo-
šolčki, navijaška skupina Pun-
ce, rapparji, fanfare... in tako
pričarali čase njihovih dedkov
in babic ter življenje mladih
danes. Tudi voditeljica Mateja
Matjašič je bila mlada, a je
svoje delo opravila zelo profesi-
onalno.
Župan Slavko Visenjak, je
v slavnostnem govoru pouda-
ril, da so še vedno mlada obči-
na, ki spoštuje svojo preteklost
in optimistično gleda v prihod-
nost. Vsak na svojem področju
se morajo zavzemati, da bodo
uresničili sprejete načrte. Do-
taknil se je tudi trenutnega po-
litičnega položaja in z veseljem
ugotovil, da na srečo na ob-
činskem nivoju ni čutiti stran-
karskih in političnih razprtij.
Nato je omenil glavne prido-
bitve občine v letošnjem letu
in napovedal prihodnje naloge.
Med drugim so uspeli urediti
zdravstveno službo, ki jo pred-
videva zdravstvena mreža, tako
imajo zobozdravnika in sploš-
nega zdravnika v Gorišnici in v
Cirkulanah ter lekarno v Gori-
šnici. V občini bodo porabili še
50 milijonov za modernizacijo
cestne infrastrukture, zaključi-
li pa bodo tudi posodabljanje
šolskega prostora v Cirkulanah
in s tem omogočili 9-letno šola-
nje. Prihodnje leto bodo gra-
dili prizidek k osnovni šoli v
Gorišnici. Pri letošnjih inves-
ticijah je izpostavil že večkrat
omenjeni nadvoz v Zamušanih
in novozgrajeno sodobno mrli-
ško vežico v Gorišnici. Delavni
in uspešni so bili tudi na kul-
turnem, športnem in društve-
nem področju.
Župan in predsednica komi-
sije za prizananja in odlikovan-
ja Slavica Cvitanič, sta podelila
občinska prizananja. Plaketo
sta prejela Martin Žuran iz
Cirkulan in Janez Žnidarič iz
Gorišnice, oba za dolgoletno
delo na kulturnem in druž-
benem življenju. Gasilska in
Športna občinska zveza pa sta
dobitnici listine občine. Osre-
dnje prireditve na Borlu se je
kljub slabemu vremenu ude-
ležilo veliko domačinov, župa-
nov in podžupanov sosednjih
in tudi nekoliko bolj oddalje-
nih občin ter poslanci državne-
ga zbora Miroslav Luci, Slavko
Vesenjak in Franc Pukšič.
Po prireditvi so odprli med-
narodno likovno razstavo ume-
tnikov: Kornelije - Neli Bajalo,
Petra Beusa, Renate Bovhan,
Jožeta Foltina, Bojana Gol i je,
Branka Gorjupa, dr. Bogomirja
Karlavarisa, Mariana Komač-
ka, Bojana Lubaja, Karla Peč-
ka, Boštjana Rihtarja, Franca
Simoniča, Branko Zupaniča in
Mateja Zupaniča.
V soboto je je bil tradicional-
ni planinski pohod po severni
meji občine, in križev pot pri
sv. Ani, ki so ga letos vodili
člani mladinske skupine. V ne-
deljo je bilo tradicionalno Ani-
no žegnanje in slovesno razvitje
lovskega praporja pri lovskem
domu v Placarovcih.
Marija Slodnjak
Dobitniki občinskih priznanj od leve: Janko Žnidarič, Martin
Žuran, Jurij Cvitanič - predsednik športne zveze in Slavko Ve-
senjak - predsednik gasilske zveze.
10
OD rOD fff TAM
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIH
PTUJ / SESTI TRADICIONALNI PTUJSKI POLETNI VEČERI
Pisana paleta kulturnih nastopov
Po bogatem desetdnevnem dogajanju v okviru pri-
reditev ob petem prazniku mestne občine Ptuj, pri-
reditve se bodo končale 7. avgusta, se bo strnjeno
kulturno dogajanje pričelo na Slovenskem trgu in
Prešernovi ulici v okviru tradicionalnih šestih Pole-
tnih kulturnih večerov 2000 Društva umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj. Kot je povedal predsednik društva
Ivan Brač bodo prireditve potekale od 11. do 18. av-
gusta, med 21. in eno uro zjutraj.
Gre za območje na Sloven-
skem trgu, od cerkve sv. Jurija,
do Prešernove ulice, do trgovi-
ne Daj-dam oziroma do križi-
šča le-te s Cankarjevo ulico. V
tem času je zaželeno, da bi sta-
novalci teh ulic tudi ne parki-
rali svojih avtomobilov na teh
ulicah, ker bodo tudi s tem pri-
spevali, da bodo prireditve us-
pele, da bo arhitektura dihala s
kulturo brez pločevine.
11. avgusta ob 21. uri bo na
Slovenskem trgu Alenka Kra-
bonja izvedla potopisno preda-
vanje o Indoneziji, obogateno z
diapozitivi. Ob 22. uri pa se bo
pričel koncert jazz glasbe ptuj-
ske glasbene skupine Popper-
keg. 12. avgusta bo ob 21. uri na
Prešernovi ulici plesna predsta-
va Plesne družine Gea, ob 22.
uri pa bo koncert ciganske glas-
be Ira Roma. 14. avgusta bosta
na Slovenskem trgu ob 21. uri
Mrtvo gledališče in SNG Mari-
bor nastopila z gledališko pred-
stavo režiserja Jerneja Lorencija
pod naslovom "Moške fantazije
od pornografije so poezije", uro
kasneje bo koncert Pulda &
Kompani. 15. avgusta bo v gle-
dališki kleti ob 21. uri nastopila
igralka Nataša Burgr v pred-
stavi Margareta, na Slovenskem
trgu pa bo ofTZljBO uri literarni
večer z Andražem Poličem. Lju-
bitelji slovenske filmske ume-
tnosti bodo prišli na račun z
ogledom filma v Leru, režiserja
Janeza Burgerja. Na ogled bo
16. avgusta ob 21,30 uri na Slo-
venskem trgu, režiser pa se bo
tudi pogovoril z obiskovalci. 17.
avgusta bo ob 21. uri na Sloven-
skem trgu potopisno predavan-
je, podprto z diapozitivi, Erik
Brešn bo predstavil Čile, Peru in
Bolivijo, na Prešernovi pa bo ob
22. uri koncert zahodno-afriške
glasbe na tradicionalne afriške
instrumente (djembe, kenkeni,
dunundba in shejkero - PER-
CUSION GROUP). 18. avgusta
bo na Prešernovi ulici in Slo-
venskem trgu ob 21,30 uri za-
ključni večer letošnjih šestih
tradicionalnih poletnih kultur-
nih večerov 2000 z slavonskim
tamburaškim orkestrom "Naša
grana". Od 11. do 18. avgusta
bodo na Slovenskem trgu in v
Prešernovi ulici na ogled tudi
slikarska dela različnih avtorjev.
Če bo dež, bodo prireditve po-
tekale v dnevno-nočnem baru
Rothaus caffe, razen predstave
Margareta. V Društvu umetni-
kov in ustvarjalcev Ptuj si želi-
jo, da bi čim več Ptujčanov tudi
letos preživelo poletne večere z
njimi. Njihova želja pa tudi je,
da bi mesto le zmoglo toliko us-
tvarjalnega napora in sredstev,
da bi končno znalo povezati vse
pripravljalce in akterje ptujske-
ga poletnega dogajanja pod sku-
pno streho. Ptuj si zasluži pravo
festivalsko dogajanje, takšno, ki
bo na njegove ulice in trge pri-
vabilo množice obiskovalcev od
blizu in daleč.
MG
PLANINSKI KOTIČEK
Pohod na nojvišio f ociro
Mestne obilne Ptat     .
Ob prazniku Mestne občine Ptuj, v okviru katerega
se vsako leto v začetku avgusta odvijajo najrazličnej-
še prireditve, se letos pridružuje še ena, pravzaprav
nekaj povsem novega.
Ali ste prepričani, da svojo
občino dobro poznate? Ste že
kdaj bili na najvišjem vrhu
ptujske občine? Predvidevam,
da mnogi ob tem pomislijo na
najrazličnejše točke v Halozah,
Donačko goro itd., a ne smemo
pozabiti, da omenjeni kraji le-
žijo izven Mestne občine Ptuj.
Torej, najvišji vrh se skriva ne-
kje drugje. Zato vas vabim, da
letošnji praznik preživite neko-
liko drugače kot prejšnja leta in
ga dopolnite z obiskom 417m
visokega vrha, za katerega mno-
gi niti približno ne vedo, kje
se nahaja. A ne bom vam izda-
la skrivnosti. Raje se pridruži-
te na pohodu, ki bo v soboto 5.
avgusta s pričetkom ob 9. uri
na Mestnem trgu pred mestno
hišo, organizira pa ga Planin-
sko društvo Ptuj. Pohodniki se
lahko priključijo tudi na parki-
rišču pod gradom, kjer bo prav
tako zbirno mesto. Nato pa pot
pod noge proti Mestnemu vrhu
in tako dalje. Hoje bo približ-
no 3 ure, pot je lahka in prijet-
na, prav gotovo pa bo zanimivo
spoznati predele naše občine,
ki so mnogim neznani. Vrni-
tev na Ptuj bo okrog 14. ure z
brezplačnim avtobusom. Pohod
sodi tudi v okvir prireditev ob
40 letnici delovanja Komunal-
nega podjetja Ptuj, zakaj, boste
spoznali na sami poti. Vablje-
ni!
Izlet v Kamniške Alpe
V soboto in nedeljo,, 12 in 13.
Avgusta PD Ptuj za vse ljubitel-
je visokogorja prireja dvodnev-
ni izlet v Kamniško - Savinjske
Alpe. V soboto ob 5. uri zjutraj
se bodo udeleženci z osebnimi
avtomobili zapeljali do Jezer
skega, nato pa se peš odpravil
proti Češki koči in Koči na Le
dinah, ki sta le uro hoda na
razen. V eni od obeh koč b(
prenočevanje. Naslednje jutn
čaka udeležence vzpon na 212i
m visok vrh po imenu Veliki
Baba, na katerega vodi zelo za
htevna, zavarovana pot, zato ji
potrebna ustrezna telesna 02
kondicijska pripravljenost, t«
seveda popolna planinska opre
ma (mišljeni so čevlji za visoko
gorje, obleka za vse vremenski
prilike in nekaj "železne re
zerve" v obliki hrane in pija
če). Cena izleta je 3000 SIT ii
vključuje prenočišče ter voden
je, po dogovoru z vozniki pa bc
še nekaj doplačila za prevoz. Iz-
let vodita Franc Korpar in Pri-
mož Trop.
Informacije o obeh izletih sc
vam na voljo na PD Ptuj, v času
uradnih ur v torek in petek od
17. do 19. ure.
Tadeja Radek
Gremo v kinoi
Med vejami umetnosti, ki so v
(historično gledano) bližnji pre-
teklosti, kar za tukajšnje potrebe
pomeni okoli stoletje, doživele nes-
lutene dimenzije, je na prvem me-
stu prav gotovo filmska umetnost.
Ta razcvet se kaže predvsem v nje-
ni globalni popularnosti, kar gre
morda malce tudi na rovaš re-
lativno lahke in poceni dostop-
nosti njenih produktov širšemu ob-
činstvu, se pravi širnim ljudskim
množicam. Filme, ki so torej ume-
tniška dela, saj so le-ti produkti
filmske umetnosti in potemtakem
že po definiciji umetnine, si pač
lahko lažje privoščite ter kupite
(zgolj vstopnico ali pa recimo na
dvd-ju, če vam je kakšen še pose-
bej všeč), kot pa na primer katero
izmed Van Goghovih slik. O tem,
ali so res vsi filmi že a priori
tudi umetnine, tukaj ne bom raz-
pravljal, saj to debato prepuščam
filmskim kritikom ter morda še
kakšnemu kulturnemu delavcu,
saj prostodušno priznam, da za
takšne debate nisem ravno dovolj
strokovno usposobljen. Ali se raz-
ni plehki akcionerji lahko mečejo
v isti koš hkrati z recimo kakšnim
Fellinijem in Almodovarjem (kar
pa je vseeno po mojem skromnem
mnenju že kar manjše kriminal-
no dejanje, vredno sodnega prego-
na), naj torej odloči stroka. Tukaj
o tem ne bom razpravljal, saj ne
vidim ravno nekega posebnega ra-
zloga, da bi si po nepotrebnem
ustvarjal zamere med ljubitelji ra-
znih Van Dammov in Amijev
Svarcijev.
Kakorkoli že, v kinodvoranah
lahko srečamo najbolj pestro pa-
leto ljudi na enem mestu. No, tu-
kaj pa se pojavijo prvi problemi.
Kot (skoraj) vse stvari na tem sve-
tu ima tudi čisto navaden in pre-
prost obisk kina poleg dobrih svoje
slabe strani. Med toliko množico
filmofilov se namreč slej ko prej
najde tudi kakšen samovšečen ose-
bek, ki vam lahko s svojimi in-
fantilnimipripombami in raznimi
drugimi gestami, ki vse po vrsti
kažejo na to, da je omenjena ose-
ba bolj kot civiliziranemu člove-
ku podobna manjkajočemu členu
med opico in homo sapiensom,
močno načne že tako obrabljene
živce. Odveč bi bilo pripominjati,
da gre lahko že zaradi enega sa-
mega takega individua vaš večer,
ki ste ga nameravali užiti ob kak-
šnem dosežku filmske umetnosti,
prej ali slej po gobe.
Poglejmo torej, kako poteka si-
cer čisto povprečen in sam po sebi
nič kaj kompliciran obisk filmske
predstave na Ptuju. Bralno ob-
čestvo opominjam, da vsi našteti
atributi takšne avanture temeljijo
na izkušnjah spodaj podpisanega,
da so torej vsi brez izjeme resnič-
ni in ne fikcije, čeprav bo verjetno
tudi bralec sam z lahkoto prepoz-
nal spodaj navedena dejstva kot
njegove lastne izkušnje.
Po napornem delovnem tednu si
torej zaželite katarzične sprostitve
živcev ob ogledu dobrega filma (ki
pa jih je po mojem osebnem mne-
nju bore malo). Najprej si pri-
voščite osvežujočo prho, se počasi
oblečete, kaj prigriznete, ter se od-
pravite proti kinu. Ste prav.dobre
volje, zadovoljni sami s sabo ter
polni življenjskega elana in op-
timizma. V kino prispete ravno
pravi čas, da z blagajničarko (ali
blagajničarjem, da ne bo zamer)
spregovorite še besedo, dve, nato
pa se odpravite v posvečeni pros-
tor ter se udobno nadomestite na
svojem sedežu. Se vedno se poču-
tite odlično. Vendar hudič nikoli
ne spi. Kot zanalašč se ravno za
vašim hrbtom posede čredica po
travi in alkoholu smrdeče mulari-
je, ki že naslednji trenutek svoje
spodnje okončine načne prav ne-
marno tiščati v vaše naslonjalo,
kar seveda pomeni, da boste nas-
lednji dve uri preživeli ob nepre-
stanem butanju kolen v vaš hrbet.
Vendar si vi še vedno ne pustite
skaliti vašega notranjega miru za-
radi nekih pubertetnikov. Nato se
na stol pred vami zavali precej
odebeljena dama srednjih let, ki
tako neznansko zaudarja po ce-
nenem parfumu, da se pošteno us-
trašite za svoje, od cvetnega prahu
že tako ali tako razbolele sinuse.
Hrckanje in mljackanje kokic in
kokakole vas zaenkrat še ne moti
in živcira tako, kot vas bo kasne-
je med predstavo. Prične se fdm
in skoraj v istem trenutku tudi pa-
danje bedastih ter nič kaj duhovi-
tih pripomb s strani intoksicirane
četice za vami. Sprva te umotvo-
re poskušate ignorirati ter se os-
redotočiti na film, vendar postaja
četica za vami vedno bolj glasna.
Za nameček se še pred vami sede-
ča tovarna parfumov začne na ves
glas pritoževati svojemu možičku,
da ne uspe prebrati podnapisov,
saj da "prehitro mimo laufajo".
Postajate vedno bolj živčni. Na
platnu se pravkar odvijajo najbolj
pomembni in napeti trenutki, in
že ko se vam za trenutek skoraj
posreči izklopiti vse moteče fak-
torje ter se osredotočiti na dogaja-
nje v filmu, začne sredi dvorane
na ves glas tuliti mobitel, ki se ga
lastniku sploh ne mudi izklopiti.
Ob ugotovitvi, da je v vsej dvora-
ni zraven vas le še par ljudi, ki
dejansko razumejo subtilni humor
ter elemente v filmu, vam volja
do življenja tudi de facto mine.
Optimizem, ki vas je preveval še
pred pol ure, se zdi le še oddalje-
na iluzija. Hrckanje, mlaskanje,
bedaste pripombe, suvanje v hr-
bet, dihanje za vrat in neznanski
smrad se med sabo prepletejo v ne-
kakšno kloako, ki vas spravlja ob
pamet in grozi, da vas bo oropala
še poslednje trohice razumnosti,
ki jo premorete, tako da ste ne-
znansko hvaležni množici, ki se
že, takoj ob prvem znaku, da bi
morebiti lahko bilo konec filma,
pa čeprav le-ta še vedno traja, po-
žene s svojih sedežev proti izhodu
- ravnanje, ki se vam sicer dru-
gače zdi popolnoma nekulturno in
obsojanja vredno. Tako si po ve-
čeru, ki naj bi vas sprostil in na-
polnil vašo domišljijo, na koncu
želite le malce miru in mehko po-
steljo za svoje izmučeno telo in
razbolele živce.
Pa naj še kdo reče, da je filmska
umetnost katarzična! ^
Gregor Alič
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Balkansko pofef/e
Dubrovnik, v katerega se to
poletje spet stekajo kolone tu-
ristov, je morda s svojo duho-
vno in siceršnjo širino najbolj
ustrezno in najbolj simbolič-
no mesto za ponazoritev spre-
menjenih razmer na Hrvaškem
in na Balkanu. Dubrovnik z
vsem, kar se zdaj dogaja v
njem in okoli njega opozarja,
da se tudi v tem prostoru^
kljub številnim težavam in tudi
drugačnim hotenjem, poraja
nov duh sodelovanja, medse-
bojnega razumevanja in strp-
nosti.
V Dubrovniku se je nedavno
predsednik Črne gore Milo Dju-
kanovič hrvaškemu predsedni-
ku Stipetu IVlesiču in Hrvatom
opravičil zaradi črnogorskega
sodelovanja v vojaških (in politi-
čnih) napadih na hrvaško samo-
stojnost v začetku devetdesetih
let. Takšno sodelovanje večina
dubrovniškega prebivalstva
sprejema kot nekaj normalne-
ga, potrebnega in dobrega. Iz-
jema so le nekateri ekstremi
krogi znotraj nekdanje Tudjma-
nove HDZ in skrajno desničar-
ski pripadniki stranke prava, ki
tudi sicer ne skrivajo simpatij do
ustaškega poglavarja Paveliča.
Na Hn/aškem in tudi drugod na
Balkanu so ta trenutek - na sre-
čo - politiki in politike, ki teme-
ljijo na sovraštvu in ustvarjanju
napetosti in delitev iz preteklo-
sti, čedalje večji anahronizem.
Splošno mednarodno in doma-
če ozračje ni naklonjeno no-
silcem ekstremnih pogledov in
rešitev
NOVO SOŽITJE,
NOVA REALNOST
v Dubrovniku so ob vhodu
v s^trd mesto postavili opazen
pano; ki obiskovalce in domači-
ne opozarja na vse točke v me-
stu, ki so bile poškodovane ob
napadih srbske in črnogorske
vojske" z okoliških hribov Dub-
rovnik-ne pozablja, hkrati pa se
6Gitno.>žaveda, da še tako tragi-
čni spomini in izkušnje iz prete-
klosti jrie.morejo biti opravičilo in
spdd&oda za nova sovraštva in
razhajanja med ljudmi, ki živijo
drug ob drugem. Morda ni nak-
ljučje, da je predsednik hrvaške
vlade Ivica Račan neposredno
po svojem prvem uradnem obi-
sku v Bosni in Hercegovini obi-
skal tudi Dubrovnik, kjer se je
sestal s svojim italijanskim ko-
legom Amatom. Oba premiere
sta ravno v Dubrovniku poudar-
jeno govorila o potrebi novega
sožitja na Balkanu. Račan je bil
glede tega zelo jasen in ned-
voumen tudi ob srečanju s po-
litičnimi predstavniki Hrvatov v
Hercegovini, med katerimi so še
posebej izraziti in močni vodite-
lji Tudjmanove HDZ. Račanu je
na sprejemu, ki so ga pripravili
v mostarski mestni hiši vendar-
le uspelo (vsaj na protokolarni
ravni) združiti mnoge, za katere
se je kaj takšnega še pred kra-
tkim zdelo nepojmljivo. Ob Ra-
čanu so se tako skupaj znašli
vodilni predstavniki obeh (na-
cionalno) rivalskih nogometnih
moštev Veieža in Zrinskega.
Predsednik hrvaške vlade Ivica
Račan je po sestanku s hrvaški-
mi politiki v Bosni in Hercegovi-
ni izjavil, da bo njegova hrvaška
vlada podprla vse tiste, ki za raz-
liko od dosedanje politike konfli-
ktov, netolerance in nezaupanja
- iščejo sodelovanje in dialog.
Račan se je zavzel za to, da
pravosodje odkrije in obsodi
(hrvaške) .krivce za rušenje zna-
menitega starega mostarskega
mostu med vojno v BIH, hkrati
pa je dejal, da sta za delitev Mo-
starja na dva dela krivi obe strani
- hrvaška in bošnjaška, vendar
pa ni hotel govoriti o tem, čiga-
va krivda je večja.
SLOVENCI V
ČRNI GORI
■ Dubrovnik vsak teden trikrat
trasira tudi nove odnose v Črno
goro. Čeprav gre samo za or-
ganizirane enodnevne avtobu-
sne turistične obiske v Kotoru,
na Cetinju in na budvanski rivi-
eri, ta gesta hrvaških (ne samo
turističnih) oblasti v tem trenut-
ku vendarle predstavlja izrazito
podporo črnogorskemu vodstvu
pri njegovih naporih na medna-
rodno uveljavitev in v odporu
proti poskusom Miloševičevih
oblasti, da bi izolirale Črno goro.
Obiski turističnih avtobusov iz
hrvaškega Dubrovnika v Črni
gori so vsakokratni simbol črno-
gorske želje po odpiranju in nor-
malnem življenju. Avtobuse in
turiste iz njih v glavnem povsod
spremlja črnogorska prijaznost,
ki jo lahko le tu in tam za trenu-
tek skazijo posamezni incidenti,
recimo kričanje iz kakšnega osa-
mljenega avtomobila na cetinj-
skih serpetinah o ustaših, ki naj
bi bili v turističnih avtobusih.
Obisk gore je za vse turiste
(med njimi je tudi mnogo Slo-
vencev) dobra učna ura o tem,
kam privede politika, ki jo je v
zadnjem desetletju in pol vodila
Miloševiča Jugoslavija. Povsod
se zdi, kot da bi se čas ustavil,
povsod se čuti, kakšno škodo
je zaradi takšne politike utrpela
nekoč cvetoča republika. Aktu-
alno črnogorsko vodstvo na tak-
šnih ruševinah vzpostavlja novo
življenje, tke nove oblike so-
delovanja. Z velikimi težavami
in mnogimi težkimi preizkušnja-
mi. Doslej jim je uspelo že mar-
sikaj neverjetnega. Med takšne
"neverjetne" podvige nedvomno
sodi zamenjava jugoslovanske-
ga dinarja z nemško marko kot
edinim uradnim plačilnim sred-
stvom v Črni gori. Trgovine na
črnogorski obali so razmeroma
polne tujega blaga, med njimi je
veliko izdelkov z zahoda, predv-
sem pa iz Slovenije. Glede tega
je slovensko gospodarstvo oči-
tno bolj prodorno kot Hrvaško.
Ali se Slovenija vselej dovolj zve-
da prednosti, ki jih še vedno ima
na nekdanjih jugoslovanskih tr-
žiščih?
Letošnje poletje na Balkanu
še posebej očitno kaže, da so-
delovanje ne more nikomur ško-
diti. Prav tako se potrjuje, da
je demokrtizacija sleherne posa-
mezne države zelo koristna za
celotno regijo in stanje duhov v
njej.
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA,
PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 13.
Pot skozi ias -2»
Zbudil sem se že pred sončnim vzhodom in kot po navadi
skočil na najnujnejši opravek. V naslednjih nekaj minutah
smo bili pripravljeni že vsi. Začenjali smo z najtežjim dru-
gim dnem. Po približno 15 minutah skupne hoje nam je za
krizne trenutke Jose razdelil kokinc liste, sam pa počakal
"ta leve". V zvezi s kokinimi listi naj povem, da jih tam jedo
vsi, priporočajo jih vsem in delujejo zdravilno. Poleg ko-
kaina, ki ga je izredno malo, so polni vitaminov in mine-
ralov. Uporabljajo se ob vrtoglavicah, pomanjkanju kisika,
problemih s prebavo, pri vseh slabostih in tudi kar tako.
Za tamkajšnje ljudi so življenjskega pomena in pravijo, da
brez njih ne bi preživeli.
Nadaljevali smo brez vodiča
sami saj je pot dobro označena,
orientirali pa smo se tudi po
drugih skupinah. Sam sem ho-
dil po svoje, na svoj način kar je
pomenilo, da sem kmalu začel
srečevati domačine in ljudi iz
drugih skupin. Postajalo je vse
bolj strmo, zrak pa vse bolj re-
dek. Nekateri domačini (otro-
ci) so me spraševali po čokoladi.
Ker ie nisem imel, sem jiim dajal
kokine liste, s katerimi so bili
ravno tako zadovoljni. Eden od
otrok mi je pokazal na levi od
daleč vidne Kondorje. Govoril
je še veliko, ker pa ga nisem ra-
zumel, sem pot nadaljeval. Me-
njavala sta se sonce in senca, s
tem pa vročina in mraz, odvis-
no od tega, ali sem hodil po od-
prtem ali pod drevesi. Povrhu
sem bil še preznojen. Skratka -
klima za prehlad je bila ideal-
na. Nekajkrat sem poskušal po-
čakati ostale, a sem se zaradi
hladu vedno podal naprej. Na
koncu sem se odločil, da jih na
meji, kjer se konča gozd in za-
čne skalovje, dokončno poča-
kam. Čez čas sta precej zdelana
prikorakala Američan Dann in
Tina, nekaj minut za njima pa
Tadej, Emanuela ter Ekvadorec
Alvaro. Slovenci smo bili pono-
vno skupaj. Z omenjenimi smo
nadaljevali proti najvišji točki
trekinga, hkrati s tem pa po naj-
napornejšem delu cele poti. V
bistvu sem ostal ponovno sam.
Zdelo se mi je, da do vrha ne
more biti daleč. Redek zrak je
pripomogel k splošni utrujeno-
sti in krčem, ki so me prijemali.
Takrat sem posegel po poživilu
- koki in nadaljeval. Med žveče-
njem, za katerega se mi je zdelo,
da pomaga, sem videval napete
ljudi, predvsem turiste, ki so
zbirali zadnje atome moči. Med
vzponom so nekateri dajali svo-
jo opremo na mimoidoče mule.
Seveda pa se pomoč, ko si pre-
puščen samemu sebi, plača po
dvakratni ceni. Opazoval sem
mule, ki jih je v hrib, kot vse os-
tale, kar zanašalo. Zadnjih 200
m je tudi mene dodobra na-
mučilo in sem se zatekal po
počitek vse pogosteje. Ob tem
sem opazoval portierje (nosače),
kako naloženi, popolnoma sklo-
njeni ter obuti v navadne opan-
ke (imajo 60 kg in nosijo po 20
kg težke opreme) hitijo z never-
jetno hitrostjo, tako da sem jim
tudi sam težko sledil. Po priho-
du na vrh (4200 m je najvišja
točka Inka-traila) so se mi noge
kar tresle. Kljub vsemu pa sem
čutil zadovoljstvo. Poiskal sem
si prostor za počitek, od koder
sem lahko opazoval obraze lju-
di, ki so prihajali na vrh. Pri
vseh je bila kljub opazni utruje-
nosti vidna radost, nekateri pa
so se kar objemali. Od naših sta
prišla prva Tadej in Ema, ki sta
od veselja dvignila roke, nato
pa se sesedla. Slovenci smo se
ponovno izkazali. V naslednjih
treh urah, ko sem se cvrl (son-
ce je postajalo vse močnejše) so
se zbrali vsi z izjemo enega Ber-
linčana. Z njegovim prihodom
smo se spustili nekoliko nižje,
kjer smo jedli in nato še nižje,
kjer smo prenočili (3600 m).
Med tem sem se spoprijateljil
že z vso skupino. Bolj kot jaz
njih, so oni spoznali mene. Le
nekaj izjem je bilo še nekoliko
zadržanih. Med vsemi se je iz
ure v uro ustvarjalo boljše raz-
položenje. Slovence so si najbrž
zapomnili, če ne po drugem po
tem da smo včasih prav bolano
umirali od smeha. V bistvu so
se nam čudili vsi, še posebaj pa
američani. Njim se je zdelo ne-
verjetno, da jih lahko nekdo, ki
ne izgleda kot Schwarzeneger,
sploh prekaša. Vse skupaj je bilo
mišljeno v pozitivnem smislu
in spremljano s smehom in ve-
seljem.
Tisto noč smo taborili najvi-
šje. Bilo je tudi bolj mrzlo, tako
da sem komajda zatisnil oči. V
gorah sem se navkljub naporom
in bolj improviziranemu spanju
zmeraj počutil "fit" in razpolo-
žen. Zajtrkovali smo čokoladno
mleko, ki sem si ga želel, saj
sladkega nisem okusil že vse od
odhoda iz Slovenije. Bilo je pre-
cej neokusno. Mleko je bilo iz
prahu, kakav pa tudi od ne vem
kod. Pojedel in popil sem ven-
datk-vse. _. .
PTUJ / KATOLIŠKI SKAVTI IZ BELGIJE
Dolga pot od doma
Morda ste julija v samem mestnem jedru mesta Ptuja ali
na njegovem obrobju opazili razposajene mladostnike z
zeleno-rjavimi kratkimi hlačami, belimi majicami in z mo-
drimi rutkami okrog \Tatu. Govorili so nam nerazumljiv
jezik, nekakšno mešanico nemščine in francoščine, in se
kljub utrujenosti veliko smejali. Ne se jih dalo spregledati,
saj so se vedno zadrževali v skupinah. Nekateri ste že sli-
šali, kaj to pomeni, nekateri so jih vsaj približno razvrstili
zaradi rutk, če pa se kdo še sprašuje kdo so, naj vas obve-
stim, da so bili to katoliški skavti iz Belgije.
V ponedeljek, 10. juhja 2000,
je na Ptuj pripotovalo 29 katoli-
ških skavtov iz Belgije, od tega
štirje kuharji, ki skrbijo za lačne
želodčke, pet vodij, ki so kljub
svojim letom (njihova starost je
22 in 23 let) dovolj pogumni in
odgovorni, da vodijo tako velik
tabor izven meja njihove domo-
vine ter skrbijo za disciplino,
zadovoljstvo ter nova doživetja
20-ih radovednih adolescentov.
Njihovo ime je sestavljeno iz
kratice OKB, kar pomeni unto-
uchable ali kot bi rekli v sloven-
ščini, nedotakljivi. Člani OKB
so stari 16 in 17 let ter precej do-
bro organizirani, kar nam pove
*že dejstvo, da so se podali na ta-
borjenje tako daleč od doma, z
le 5 ali 6 let starejšimi vodji. Si-
cer pa to zanje ni nič novega,
saj so že navajeni, da vsako pole-
tje preživijo dvajset dni v tujini,
kjer najprej deset dni opravljajo
prostovoljna dela, nato pa prav
toliko časa potujejo po obiskani
deželi.
Ideja za njihovo taborjenje na
Ptuju je nastala že konec prete-
klega leta. Ko so izbirali lokaci-
jo za taborjenje, so čisto slučajno
prišli v stik z Belgijko, ki je pred
leti preživela kar nekaj časa na
Ptuju in bila nad našim mestom
popolnoma navdušena. Svetova-
la jim je, naj si mesto ogledajo.
In res je 5 belgijskih skavtov ob
koncu leta pripotovalo v izvid-
nico na Ptuj. Sprejeli so jih ptuj-
ski taborniki Kvedrovega rodu
ter jim pokazali mesto ter pred-
stavili njihove možnosti za ta-
borjenje. Rodila se je ljubezen
na prvi pogled.
Sledile so številne priprave in
izkazala se je dobra stran Inter-
neta ter elektronske pošte, saj so
se tako lahko informacije med
Ptujem in Antwerpnom zelo hi-
tro menjavale. Oni so povedali,
kakšne so njihove želje, kaj bi
potrebovali in kaj je nujno za re-
alizacijo njihovega tabora, naši
pa so jim vračali informacije, kaj
je izvedljivo in kaj ne, pa tudi
kaj jim lahko uredijo in kaj po-
nudijo. Po dolgomesečnih do-
govarjanjih ter usklajevanjih so
skupaj izdelali načrt in kmalu je
prišel dan njihovega prihoda.
V tistem vetrovnem ponedelj-
kovem dopoldnevu so jih priča-
kali taborniki Kvedrovega rodu
ter jih odpeljali na Kinološko
društvo Ptuj, kjer so jim rezervi-
rali prostor za taborjenje. Kljub
prihajajoči nevihti in utrujeno-
sti od večurne poti z avtobusom
so Belgijci začeli postavljati ta-
bor. Čeprav jim je veter med po-
stavljanjem kar nekajkrat zrušil
šotore, se niso vdali, dokler ta-
bor ni bil postavljen.
V naslednjih dneh so začeli
opravljati prostovoljna dela. Po-
magali so v Pokrajinskem mu-
zeju, kjer so v petek selili eno
izmed grajskih zbirk, opravljali
pa so tudi delo v Ivajnkovcih, pri
arheoloških izkopaninah. Nji-
hovo prostovoljno delo se je
odvijalo tudi v Domu za upo-
kojence Ptuj. Tam so jih zelo
lepo sprejeli, saj so jih bivajoči v
domu pričakali s pesmijo in jim
tako zaželeli zelo prisrčno dob-
rodošlico. Belgijci so jih z vozič-
ki peljali na sprehod v Ljudski
vrt, kjer so ob harmoniki in pet-
ju preživeli lep dopoldan. Pridni
so bili tudi ob čiščenju Grajene
in okolice doma krajanov na Vi-
čavi.
Peš so odpravili v Cirkovce,
kjer so imeli srečanje s folklor-
no skupino. Izkazalo se je, da so
precej dojemljivi za naše naro-
dne viže in ko so se poskušali
tudi sami zavrteti v ritmih pol-
ke, se je njihovo navdušenje le
še stopnjevalo. V Cirkovcah so
prespali, se naslednje jutro od-
pravili k maši ter nato spet pot
pod noge in na Ptuj.
Tudi njihovo nočno življenje
je precej pestro, saj zvečer radi
zavijejo v kakšen lokalček, od
koder se jim nikakor ne mudi
spat. Le zjutraj imajo probleme,
saj je zanje njihov delavni ur-
nik, ki se začne ob 9 uri, mnogo
prezgodnji. V teh dneh so si ga
celo rahlo zamaknili. Kot se za
skavte spodobi, so tudi športno
precej aktivni. Predvsem so ve-
liki ljubitelji nogometa in zdi
se, da jih evforija Eura 2000
še vedno drži. Tako so s pomo-
čjo ptujskih tabornikov priredi-
li nogometno tekmo. Belgijci so
se zanjo posebej pripravili; Ptuj-
čane so pričakali z zastavami in
navijaškimi bobni, po obrazih
so bili namazani z barvami. Pa
je njihov zanos tisti večer hitro
splahnel, saj so jih ptujčani pre-
magali s 5:2. A se niso vdali. Na-
slednji dan so se dogovorili za
povratno tekmo. Prišli so vehko
bolj umirjeni, brez bojnih barv,
zmagali s 3:1 ter zadovoljni za-
pustili prizorišče.
Pa vendar vse enkrat mine in
tako se je zaključilo tudi njiho-
vo bivanje na Ptuju. V zahvalo
vsem, ki so jim pomagali izpe-
ljati to taborjenje, poiskati delo,
prenočišče in vse, kar so potre-
bovali, so priredili piknik. Na-
slednji dan so pospravili tabor,
ter se v juti-anjih urah odpravili
proti Ljubljani.
Njihova pot se je nadaljevala
proti Bohinju, na Triglav in sko-
zi Triglavski narodni park vse
do Bovca, kjer so svoje potovan-
je zaključili s spustom z raftom.
Jana Skaza
Prostor za taborjenje jim je odstopilo Kinološko društvo
Nočni nogomet.
Prebivalce doma upokojencev na vozičkih, so popeljali na izlet
v Ljudski vrt.
121
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / NOVA, ČETRTA GLEDALIŠKA PREMIERA
GledaUšie med zidovi
Dominilianskega samostana
Medved in Snubec sta dve kratki enodejanki A.P. Čehova,
ki ju bodo ptujski gledališčniki pod taktirko režiserja Zvo-
neta Šedlbauerja uprizorili na prostem v mesecu avgustu.
Premiera obeh "šaljivih" enodejank precej burlesknega
značaja bo 7. avgusta, v dneh praznovanja občinskega pra-
znika, ponovitve se bodo zvrstile vse do 15. avgusta. Že 5.
avgusta pa ustvarjalci vabijo na javno vajo in predstavo po-
darjajo vsem tistim, ki imajo radi Gledališče Ptuj.
Ovinku, uspešni ptujski
predstavi na prostem se v
Dominkanski samostan selita
tudi enodejanki Medved in
Snubec, v katerih bodo zai-
grali pretežno domači in mla-
di slovenski gledališki igralci.
Ob domačinih Tadeju Tošu,
Vojku Belšaku in Gregorju
Geču, sta nosilki ženskih vlog
Alenka Tetičkovič, ki jo že
poznamo iz otroške predstave
Ana in Kralj, in Vesna Per-
narčič, sicer članica Stalnega
slovenskega gledališča v Trstu.
TO BO ŠALA V ENEM
DEJANJU
Gledališka ekipa je sredi mi-
nulega tedna imela še zadnje
intenzivne vaje na prizorišču
dogajanja, režiser Zvone Šedl-
bauer, uspešen režiser ptujske
predstave Ljubezenska pisma,
pa je bil sredi dela videti do-
kaj zadovoljen s tistim, kar je
nastajalo na odrskih deskah
na prostem. Zmotili smo ga
med večerno vajo, ko nam je
o predstavi na kratko pove-
dal: "Izbrali smo dve deli A.E
Čehova, ki ju je avtor poime-
noval s podnaslovom šala. Gre
za dve kratki enodejanki zelo
burlesknega značaja in pona-
vadi so ju v gledališčih iz-
vajali z drugimi gledališkimi
formami. Treba je vedeti, da
je Čehov, zlasti v svojem zače-
tnem obdobju, delal kot žur-
nalist in v tistem času je bila
v Rusiji navada, da so avtorji,
zlasti prozaisti in dramatiki,
objavljali svoja dela v časopis-
ju. Bil je izjemen mojster krat-
ke forme. Naredil je ogromno
mnogo manjših proznih stva-
ritev, v dramatiki pa prav ti
dve igrici, ki ju bomo igrali
na Ptuju, igrata izjemno vlo-
go. Zelo se razlikujeta od nje-
govih celovečernih del, kot so
Striček Vanja, Ivanov, Češnjev
vrt. To delo poleg svoje bur-
leskne in komedijske prirode
nosi tudi elemente, ki zelo
močno označujejo Čehova kot
velikega svetovnega avtorja.
Pojavljajo se tudi momente
tragičnega, zlasti v drugi eno-
dejanki Medved, v prvi pa gre
bolj za groteskno — burles-
kno mero, v kateri je treba is-
kati pravo mero, da ne pride
do pretiravanja."
Tatjana Mohorko
Nova ptujska predstava. Foto: TM
OD TOD IN TAM...
SKORBA / 40 let ptujskega vodovoda
v Komunalnem Podjetju Ptuj bodo jutri, v
petek, 4. avgusta ob 12. uri na osrednjem črpa-
lišču v Skorbi 67, Hajdina proslavili 40 let
ptujskega vodovoda s svečanim odprtjem nad-
zornega centra za upravljanje vodovodnega si-
stema, ter zagonom novega, že 5. globinskega
vodnjaka iz katerega bodo črpali pitno vodo iz
globine okoli 150 m. O pomenu praznovanja
in dosežkih bo govorit direktor Komunalnega
podjetja Jože Cvetko, med gosti pa pričakuje-
jo tudi najvišje predstavnike iz Ministrstva za
okolje in prostor, ter predstavnike Mestne ob-
čine Ptuj.
(-OM)
PTUJ / Razgrnjen gozdno gospodar-
ski nairt
Na Krajevni enoti Zavoda za gozdove Slove-
nije v Ptuju je od 31. julija do 14. avgusta jav-
no razgrnjen gozdno gospodarski načrt enote
Lešje, izdelan za obdobje od 1. januarja ^1999
do 31. devcembra 2008. Načrt zajema gozdove
na območju občin Majšperk in Žetale. V času
razgrnitve lahko pravne in fizične osebe ter la-
stniki gozdov podajo pisne pripombe k načrtu.
Javna obravnava, na kateri bodo tudi zbirali
pripombe in pobude zainteresiranih pravnih
oseb in občanov, bo v četrtek, 10. avgusta ob
12.30 na sedežu omenjene krajevne enote, Zoi-
sova pot 5. Dodatna pojasnila je mogoče dobiti
pri vodji odseka za načrtovanje območne enote
Maribor, g. Cenčiču (tel. 227-367) in pri vodji
Krajevne enote Ptuj g. Kovačiču (tel. 745-279
ali 78 00 170).
SLOVENJA VAS / Nov gasilski
avtomobil
V prostovoljnem gasilskem društvu Slovenja
vas se veselijo novega gasilskega avtomobila,
ki ga bodo svečano predali namenu na slove-
snosti to nedeljo, 6. avgusta ob 16. uri na plo-
ščadi pred tamkajšnjim gasilskim domom. Po
pozdravnem nagovoru predsednika društva in
slovesni predaji vozila, bo novo gasilsko pri-
dobitev blagoslovil še farni župnik. Po podeli-
tvi zahval in kulturnem programu pa se bodo
skupaj s svojimi gosti in krajani poveselili na
zabavnem delu z ansamblom Štajerski baroni.
(OM)
KICAR / Prenovili kapelo na Velikem
vrhu
Kapelo na Velikem vrhu v Kicarju, tako ime-
novano Zmavčevo kapelo, ki je bila zgrajena v
zaobljubo daljnega leta 1946 in je last družine
Meznarič, so pred kratkim popolnoma preno-
vili. Tako ima popolnoma novo ostrešje, okna,
vrata in fasado, poskrbeli pa so tudi za resta-
vracijo kipca in oplesk. Vsa dela so veljala prek
800.000 tolarjev, večina sredstev pa so prispe-
vali lastniki, nekaj malega, okoli 50.000 Sit je
prispevala občina, sosedje pa so pomagali pri
delih. Prenovljeno kapelo bodo svečano blago-
slovili v nedeljo, 13. avgusta ob 15. uri, bla-
goslov pa bo opravil dornavski župnik Jože
Kramberger ob pomoči ptujskih kapucinov.
(-OM)
ORMOŽ/ Varnost ob priietku
šolskega leta
v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu občine Ormož, ki ga vodi Dragan Kr-
stič, se bodo sestali danes, v četrtek, 3. avgu-
sta ob 12. uri in v osrednji točki dnevnega
reda analizirali priprave na novo šolsko leto
2000/2001, predvsem z vidika varnosti. Zato
bodo analizirali varne poti v šolo, prometno si-
gnalizacijo, prometno varnostne načrte, dogo-
vorili pa se bodo tudi o akciji rumena rutica in
kresnička.
(-OM)
Nova Ljubljanska banka d.d., Podružnica
Ptuj in občina Žetale na podlagi Pravilnika o
dodeljevanju proračunskih sredstev za pos-
peševanje razvoja kmetijstva v občini Žetale
(Ur.list RS Št. 34/2000 in Pravilnika o dode-
ljevanju proračunskih sredstev za pospeše-
vanje razvoja malega gospodarstva v občini
Žetale (Ur.list RS št.58/2000), objavljata
RAZPIS
Za dodelitev sredstev za pospeševanje
razvoja kmetijstva in malega gospodarstva
v občini Žetale v višini 22.500.000,00 SIT.
Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kre-
dit z rokom odplačila do 5 let po temeljni in
O realni obrestni meri.
Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosil-
ci:
^ - fizične osebe (kmetje), občani občine
Žetale, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridela-
vo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na
kmetiji ter društva, združenja in družbe, re-
gistrirane s področja kmetijstva s sedežem
v občini Žetale
- podjetniki posamezniki, majhne družbe
z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pri-
stojnem organu vložili zahtevo za izdajo do-
voljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo
dovoljenja ter priložili vse potrebne doku-
mente za ustanovitev podjetja. Sedež prosil-
ca mora biti na območju občine Žetale.
Prosilci morajo sredstva investirati na ob-
močju občine Zetale.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno doku-
mentacijo v dveh izvodih na občino Žetale,
Žetale 1, do 03. 09. 2000. Prosilci bodo ob-
veščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po
preteku razpisnega roka. Nepopolne in ne-
pravočasno prispele vloge bomo zavrnili.
Kmetijstvo
Krediti se namenjajo
1. Dejavnost
- vzpodbujanje strukturnih sprememb na
kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških reši-
tev in tehnologij na kmetiji.
- gradnje in obnove objektov za dodelavo,
skladiščenje in predelavo kmetijskih pridel-
kov ter pripadajoče opreme osnovne in do-
polnilne dejavnosti na kmetiji.
- gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske
opreme, osnovne črede, prostorov za skla-.
diščenje gnoja in gnojevke.
- nakup kmetijske mehanizacije
2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev
kreditov.
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vse-
bovati: ime in priimek, davčno številko, eno-
tno matično številko investitorja in naslov,
opis in predračunsko vrednost investicije (
potrebno jo je dokumentirati), ki ne sme biti
manjša kot 500.000,00 SIT, maksimalna viši-
na zaprošenega posojila je 2.000.000,00 SIT.
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumen-
tacijo:
a) Investicijski program izdelan po meto-
dologiji Ljubljanske banke
b) Za projekte oz. investicije v vrednosti
do 10 milijonov SIT, zadostuje:
- investicijski program pripravljen po me-
todologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdar-
stvo in prehrano
c) mnenje pristojnega območnega kmetij-
skega svetovalca, ki mora vključevati podat-
ke o investitorju in investiciji ter pričakovanih
rezultatih programa
d) lokacijo naložbe
e) ustrezna dovoljenja za gradnjo
f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca
g) zemljiško knjižni izpisek
h) pri nakupu plemenskih živali potrdilo o
poreklu kakovosti živali
i) pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še
posestni list, kopijo katastrskega načrta in
zapisnik o komisijskem ogledu površine
predvidene za obnovo.
j) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
k) Predlog zavarovanja kredita:hipoteka,
poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava
vrednostnih papirjev, ipd.
Malo gospodarstvo
1. Dejavnost
Krediti se namenjajo:
- nakup osnovnih sredstev
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča
za graditev poslovnih prostorov
- nakup, graditev in adaptacijo poslovnih
prostorov
- nakup opreme in generalno obnovo ob-
stoječe opreme za proizvodnjo
- uvajanje sodobnih tehnologij
- za samozaposlovanje:
2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev
kreditov
Vloga za posojilo mora vsebovati:
- podatke o investitorju in predmet
investicije.Obrazec dvigne prosilec v občini
Žetale. Vrednost investicije mora presegati
1.000.000,00 SIT maksimalna višina zapro-
šenega kredita je lahko 3.000.000,00 SIT
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumen-
tacijo:
a) investicijski program izdelan po meto-
dologiji Ljubljanske banke
b) Za projekte oz. investicije v vrednosti
do 10 milijonov SIT, zadostuje poslovni na-
črt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB pod-
ružnica Ptuj, Prešernova 6)
- osnovne podatke o investitorju
- opis programa z vidika tržnih možnosti,
tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja
in porabe energije,
- predračunsko vrednost investicije, ki
mora biti dokumentirana
- vire financiranja
- finančni učinek naložbe — bilanca uspe-
ha po zakjiučeni investiciji
c) Priložiti še je potrebno:
- za s.p. fotokopijo priglasitvenega lista ,
obrazec 1/1, potrjen od krajevno pnstojne
DURS
- ali potrdilo, da je občan pri pristojnem
upravnem organu vložil zahtevek in priložil
vse zahtevane dokumente za izdajo dovo-
ljenja za opravljanje določene dejavnosti
- za gospodarske družbe fotokopijo skle-
pa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi
prilogami
- s.p., ki opravljajo obrtno dejavnost foto-
kopijo obrtnega dovoljenja
- potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
s.p.
- za gospodarske družbe dokazilo o boni-
teti podjetja (BON 3)
- dokazila glede na namen kredita (vsi
prosilci):
- kupoprodajno pogodbo o nakupu zem-
ljišča oz. poslovnega prostora
- predračun za urejanje in opremljanje ze-
mljišča, za graditev poslovnih prostorov, za
graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
- predračun ali kupoprodajno pogodbo za
nakup opreme
- predračun za generalno obnovo obstoje-
če opreme za proizvodnjo
- enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasi-
tev del (kadar bo prosilec namenil kredit za
gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov
- dokazilo o kreditni sposobnosti
prosilca:bilanca stanja in bilanca uspeha za
leto 1999 in bruto bilanca za 5. mesecev
leta 2000
- dokazilo, da je občan, ki vlaga prošnjo
za namen samozaposlitve opravil tečaj iz
osnovnega znanja o podjetništva
- Predlog zavarovanja kredita: hipoteka,
poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava
vrednostnih papirjev, ipd.
Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki
kredita do 50 % predračunske vrednosti.
Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima
zagotovljene tudi ostale vire financiranja.
Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj
50 % predračunske vrednosti investicije:
Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt
oz. program le enkrat. V primeru, da zapro-
šena sredstva prekoračijo razpisana lahko
komisija določi maksimalno višino odobre-
nih sredstev.
Navodila in informacije dobijo prosilci
pri Novi Ljubljanski banki d.d.. Podružnica
Ptuj,
Prešernova uL6, Ptuj, telefon (062) 787 04
44 in na občini Žetale, Žetale 1, telefon (062)
765 30 10.
Franc Visenjak, l.r.
Direktor NLB, Podružnica Ptuj
Anton BUTOLEN
Župan Občine Žetale
fEDNIK- ( ctrtck. 3. aviiust 2000
ZAMIMIVOSTL OBJAVE
21
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Sedmo sreianie upokojemev
Svoje bogato in pestro delovanje na vseh področjih uve-
ljavljajo društva upokojencev prek Območne zveze in
prek Zveze DIJ Slovenije. Posebej so v tem opredeljene
temeljne osnove, kot so družbeno in ekonomsko doga-
janje v občinah in državi, zlasti pa aktivnosti na zako-
nodajnem področju. V preteklem letu je bilo v ospredju
delovanje ZDUS v zvezi z reformo pokojninskega si-
stema, s številnimi dopolnitvani in predlogi na novo
sprejetih zakonov s področja socialno - zdravstvenega
zavarovanja, kakor tudi analize ekonomskega položaja
ter programskih usmeritev upookojencev na interesnih
področjih.
Upokojenci so sooblikovali
današnjo družbo s preteklim
ustvarjalnim delom številnih
organizacij in z dolgoletnim
prizadevanjem upokojenskih
organizacij pri razvoju drža-
ve, na kar so ponosni. Zaradi
ustvarjalnega dela v preteklo-
sti in zaupanja upokojencev v
svojo organizacijo imajo veli-
ko moralno moč.
Skupaj z drugimi organiza-
cijami civilne službe si upo-
kojenci prizadevajo ustvariti
tako družbo, kjer bo moralna
moč tudi politična in kjer
bodo njihova stališča še bolj
upoštevana.
Upokojenci so uspeli s šte-
vilnimi pripombami
sooblikovati sprejeti zakon o
pokojninsko invalidskem za-
varovanju. Spremembe in pre-
logi kot so starost, delovna
doba, odmera osnove, bonusi
itd. se bodo uveljavljale pos-
topno. Uspeli so, da se bodo
pokojnine po noven zakonu
usklajevale z gibanjem plač
vseh zaposlenih, za usklaje-
vanje pa se uporabljajo določi-
la spolšne kolektivne pogodbe
med delodajalci in sindikati.
Reformo so obravnavali z
vso odgovornostjo in stroko-
vnostjo, da bi tako zagotovili
previden in stabilen sistem,
ki bo sedanji in bodoči gene-
raciji upokojencev zagotavljal
socialno varnost na ustrezni
ravni. Priznati pa je treba, da z
zakonom o PIZ niso popolno-
ma zadovoljni, pri vdovskih
pokojninah so bili njihovi pre-
dlogi povsem drugačni. Nji-
hova naloga je v prihodnje
pozorno spremljati dogajanje
v zvezi z izvajanjem zakona o
reformi pokojninskega siste-
ma, kajti zelo lahko se zgodi,
da se z raznimi podzakonski-
mi odločitvami kaj spremeni
v škodo upokojencev.
Na področju socialne,
stanovanjske in zdravstvene
politike morajo zahtevati iz-
boljašanje načrtov, predvsem
za zdravstveno varstvo starej-
ših, podobno kot drugod po
Evropi. Tudi v slovenski dru-
žbi je delež starejšeh ljudi
vse večji, zato prihajajo njiho-
vi problemi bolj v ospredje,
predvsem o vprašanju njiho-
vega zdravja. ZDUS je najbolj
množična organizacija civil-
ne družbe v državi Sloveniji.
Upokojencev je v državi 29
odstotkov ali okoli 420.000, v
društvih pa je včlanjenih nad
250.000. Član te velike orga-
nizacije je tudi Območna zve-
za DU Ptuj ki iz 15 občin v 32
društvih združuje 9.224 upo-
kojencev. Iz statističnih po-
datkov zveze je razvidno, da
delujejo aktivno in pestro na
krajevni in občinski ravni.
Društva so leta 1999 organi-
zirala 110 izletov z avtobusi
in kolesi s prek 6000 udele-
ženci, v 20 društvih so prip-
ravili Dan starejših, v treh pa
Teden upokojencev, pripravili
so 165 razstav (slikarske, roč-
no delske filatelistične in ku-
linarične) 16 predavanj, ter na
domu obiskali 968 starejših in
bolnih upokojencev. V druš-
tvih deluje 11 pevskih zborov
s prek 300 pojočimi, v 5 roč-
nodelskih krožkih deluje nad
60 upokojenk, razvejana je iz-
letniška dejavnost, nad 150 je
aktivnih športnikov v raznih
panogah, v treh društvih pa
izvajajo program univerze za
III. življenjsko obdobje.
Lastne prostore ima 17 dru-
štev, žal pa v občinah le 22
društev prejema finančno do-
tacijo, vsa društva pa se pona-
šajo z društvenimi praporji.
Zveze sodelujejo z drugimi
ustreznimi dejavniki in si
prizadevajo za organizirano
urejanje gmotnih, zdravstve-
nih, stanovanjskih, socialnih
in drugih vprašanj upokojen-
cev.
Upokojenci iz društev zveze
zelo tvorno in odgovorno de-
lujejo v ZDUS: v predsestvu
Mirko Bernhard, ki je isto-
časno podpredsednik, članica
nadzornega odbora je Štefka
Pušnik, v ZDUS - ovih ko-
misijah pa sodelujejo Marjan
Irgl - za pokojninske zadeve,
Andrej Fekonja za izoraževan-
je in kulturo, Milan Zupane za
socialno - zdravstvene in sta-
novnjaske zadeve, član skup-
ščine UO Zavoda PIZ, pa je
Franc Potočnik.
Območna zveza DU Ptuj to-
krat že 7. organizira srečanje
upokojencev Spodnjega Pod-
ravja in Prlekije, ki bo 5. avgu-
sta 2000 s pričetkom ob 9.30
v Lovrencu na Dravskem po-
lju s kulturnim programom.
Kot prejšnja leta pričakuje
nad 3000 udeležencev, zato so
tudi tokrat vabljeni vsi od bli-
zu in daleč, da se snidejo v
Lovrencu.
ANC
TRNOVCI
Sveianosi ob
prevzemu vozila
v Tmovcih bodo člani Prostovoljnega gasilskega
društva pred gasilskim domom pripravili v soboto
ob 16.15 svečanost ob prevzemu novejšega vozila
GV-1.
Paradi gasilskih enot in praporjev bo sledil osrednji del
slovesnosti, na kateri bodo podelili tudi zahvale in odliko-
vanja, podpisali listino o pobratenju s PGD Šmartno ob|
Paki ter prevzeli gasilsko vozilo. Sledil bo kulturni pro-
gram ter prava gasilska veselica z ansamblom Inter al
'Ml
Nova kreditna banka Maribor, d.d. Poslovna
enota Ptuj in Občina Markovci, na podlagi 6.
člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih
za pridobivanje sredstev namenjenih za po-
speševanje, razvoja malega gospodarstva in
kmetijstva v Občini Markovci (Uradni vestnik
Radio Tednika Ptuj št. 7/99) razpisujeta
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠE-
VANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODAR-
STVA V OBČINI MARKOVCI, V VIŠINI
65.000.000,00 SIT
SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODEL-
JENA KOT KREDITI, Z ROKOM ODPLAČI-
LA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 1% REALNI
OBRESTNI MERI
Sredstva za razvoj malega gospodarstva
lahko pridobijo fizične in pravne osebe s se-
dežem oz. obratovalnico na območju Občine
Markovci in sicer:
- samostojni podjetniki posamezniki
- družbe, ki se razvrščajo na majhne družbe
- občani, ki so pri pristojnem upravnem or-
ganu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje dejavnosti oz. pri pristojnem so-
dišču priglasitev za vpis v sodni register in
predložili vse predpisane dokumente za usta-
novitev družbe.
II.
Višina kredita je lahko največ 50 % predra-
čunske vrednosti investicije.
Rok vložitev zahtevkov za dodelitev sred-
stev za razvoj je do 29.09.2000.
Prijava za razpis z ustreznimi prilogami
se vloži v DVEH IZVODIH na sedežu Občine
Markovci, Markovci 33, MARKOVCI.
Sklep o dodelitvi sredstev za razvoj bo
sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka
razpisnega roka.
Nepopolne in nepravočasno prispele vlo-
ge bodo zavrnjene.
III.
Krediti so namenjeni za:
- samozaposlovanje,
- povečanje zaposlovanja oz. pridobitev no-
vih delovnih mest, povezano z ustanavljan-
jem novih enot malega gospodarstva,
- zagotavljanje sistema kakovosti,
- posodobitev oz. razširitev obstoječe pro-
izvodnje in storitev ter sofinanciranje novih
podjetniških, proizvodnih in storitvenih pro-
gramov,
- nakup, graditev in adaptacijo prostorov,
- nakup in posodobitev opreme.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj
imajo podjetniki, ki izpolnjujejo naslednje kri-
terije:
- opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki
v občini niso razvite,
- ustanavljajo nove proizvodne in storitvene
kapacitete in ustvarjajo možnost zaposlitve za
nedoločen čas,
- razširijo in odpirajo nova delovna mesta v
obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavno-
stih,
- opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki
so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz,
POGOJI IN DOKUMENTACIJA ZA PRI-
DOBITEV KREDITOV ZA RAZVOJ MALEGA
GOSPODARSTVA
Vloga za kredit mora vsebovati: ime, prii-
mek oz. firmo vlagatelja, naslov obratovalnice
oz. podjetja, opis in predračunsko vrednost
investicije ter višino zaprošenega kredita.
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumen-
tacijo:
a) investicijski program po metodologiji
Nove kreditne banke Maribor za manjše pro-
jekte,
b) za naložbo, s predračunsko vrednostjo
do 20 mio SIT v tolarski protivrednosti prosi-
lec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zla-
sti,
- osnovne podatke o investitorju,
- opis programa z vidika tržnih možnosti (in-
put, output)
tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja
in porabe energije,
- vire financiranja,
- predvidene rezultate programa iti možno-
sti vračanja kredita.
- dokazila glede namena kredita
- predračun, račun, pogodbo za nakup stal-
nih sredstev,
- pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnej-
šo razširitev poslovanja oz. predračun za pro-
jekte, ko gre za obsežno novo dejavnost,
c) pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prosto-
rov pa še:
- če je prosilec lastnik: zemljiškoknjižni izpi-
sek, gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o pri-
glasitvi del,
- če je prosilec najemnik: soglasje lastnika
oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli
opravljanje nameravanih del in gradbeno do-
voljenje oz. dokazilo o priglasitvi del na ime
lastnika oz. upravljavca in najemno pogodbo,
ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vrača-
nja posojila.
d) samostojni podjetniki posamezniki pred-
ložijo:
- potrdilo o plačanih obveznostih državi (po-
trdilo izda DURS — Izpostava Ptuj)
- napoved za odmero davka iz dejavnosti z
bilanco stanja in uspeha za leto 1999 ter po-
datke o poslovanju v tekočem letu 2000.
e) gospodarske družbe predložijo:
- izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od
30 dni
- davčno številko
- BON 3 Agencije za plačilni promet, ki ni
starejši od 30 dni,
- Zaključni račun za leto 1999 (bilanca sta-
nja in bilanca uspeha)
- predlog zavarovanja kredita (hipoteka na.
nepremičnini, poroštvo, idr.).
Navodila in informacije dobijo prosilci pri
Novi kreditni banki Maribor , d.d. Poslovna
enota Ruj, (telefon 78 70 600) in na Občini
Markovci (telefon 788 88 220).
Franc KEKEC
Zupan Občine Markovci
Nova KBM d.d., Podružnica Ptuj in Občina
Markovci, na podlagi 6. člena Pravilnika o
pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje
sredstev namenjenih za pospeševanje razvo-
ja malega gospodarstva in kmetijstva v Obči-
ni Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj
št. 7/99), razpisujeta
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠE-
VANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI
MARKOVCI, v VIŠINI 20.000.000 TOLAR-
JEV,
SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODEL-
JENA KOT KREDITI, Z ROKOM ODPLAČI-
LA DO 5 LET, PO TEMELJNI IN 1 % REALNI
LETNI OBRESTNI MERI
I.
Sredstva za razvoj malega gospodarstva
lahko pridobijo zasebni kmetijski pridelovalci
s sedežem oz. s stalnim prebivališčem na ob-
močju Občine Markovci in sicer:
- tržni proizvajalci hrane
- fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče
v Občini Markovci, s slovenskim državljans-
tvom in statusom kmeta,
- pravne osebe, ki imajo sedež oz. pridelo-
valne površine na območju Občine Markovci.
II.
Višina kredita je lahko največ 50 % predra-
čunske vrednosti investicije.
Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev
sredstev za razvoj je do 29.09. 2000.
Prijava na razpis z ustreznimi prilogami
se vloži V DVEH IZVODIH na sedežu Občine
Markovci, Markovci 33, 2281 Markovci.
Sklep o dodelitvi sredstev za razvoj bo
sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka
razpisnega roka.
Nepopolne in nepravočasno prispele vlo-
ge bodo zavrnjene.
III.
Krediti so namenjeni za:
- izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvo-
dnih in pomožnih objektov,
- izgradnjo in adaptacijo objektov za dopol-
nilno dejavnost na kmetijah,
- nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske
proizvodne objekte, namakalne sisteme in za
dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
- nakup specialne kmetijske mehanizacije,
- nakup plemenskih živali za osnovno čredo
živali,
- obnovo vinogradov in sadovnjakov,
- nakup in izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj
imajo vlagatelji, ki izpolnjujejo naslednje krite-
rije:
- so kmetijski zavarovanci
- so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno de-
javnost na kmeiji.
IV
POGOJI IN DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBI-
TEV KREDITOV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Vloga za kredit mora vsebovati: ime, pri-
imek oz. firmo vlagatelja, davčno številko,
enotno matično številko investitorja, naslov
oz. sedež, opis in predračunsko vrednost in-
vesticije ter višino zaprošenega kredita.
Priložiti je potrebno še naslednjo dokumen-
tacijo:
a) investicijski program, pripravljen po na-
vodilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, za uveljavljanje finančnih interven-
cij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proiz-
vodnjo hrane,
b) mnenje pristojnega območnega kmetij-
skega svetovalca, ki mora vključiti podatke o
investitorju in investiciji ter pričakovanih rezul-
tatih programa,
c) lokacijo naložbe,
d) ustrezna dovoljenja za gradnjo,
e) dokazila o kreditni sposobnosti vlagate-
lja,
f) zemljiškoknjižni izpisek (ki ne sme biti sta-
rejši od 3 mesecev),
g) pri nakupu plemenskih živali potrdilo o
poreklu kakovosti živali,
f) pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še
posestni list, kopijo katastrskega načrta in za-
pisnik o komisijskem ogledu površine predvi-
dene za obnovo,
g) kupoprodajno pogodbo za nakup kmetij-
skih zemljišč,
h) predlog zavarovanja kredita (hipoteka ne-
premičnin, poroštvo idr.).
Navodila in informacije dobijo prosilci pri
Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, Kmetijski svetovalni službi, Or-
moška cesta 28 (telefon 787-520), pri Novi
Kreditni banki Maribor, Podružnica Ruj, (tele-
fon 78-70-600) in na Občini Markovci (telefon
78-88-220).
Franc KEKEC
Župan Občine Markovci
22
ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
Četrtek, 3. avgust 2000 • TEDNIl
IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL
Elegantni stil za Udiio
1 jdijo Simonič it Krčevine pri Ptuju je za akcijo prijavila
njena sestra, kljub temu se je odločila, da bo sodelovala.
Zaposlena je v slaščičarni Ptujskih pekarn in slaščičarn v
Lackovi kot prodajalka peciva. Obenem pa študira na da-
ljavo, na visoki poslovni šoli v Ljubljani. Že deset let igra
tudi v ptujskem Pihalnem orkestru. Najraje se oblači v iz-
razito ženstvena oblačila, športnih ne mara. Tudi izrazite
barve, takšne, ki bi ji bila posebej pri srcu, nima. Če ji čas
dopušča, prostega časa ima namreč zelo malo, raje gre v
Maribor kot na Ptuj, kjer je kvalitetne zabave za mlade iz-
redno malo.
V kozmetičnem salonu Neda
v Prešernovi 18 na Ptuju je koz-
metičarka Neda Tokalič Lidiji
najprej očistila kožo, ima me-
šani tip kože. Po globinskem
čiščenju ji je nanesla serum, ki
krepi odpornost kože, izboljša
njeno oskrbo s kisikom in po-
spešuje mikrocirkulacijo. Nego
je zaključila z masko in odgovar-
jajočo kremo. Lidija bo nasvete
kozmetičarke skušala upošteva-
ti tudi doma, občasno pa bo
poiskala tudi pomoč kozmeti-
čarke.
V frizerskem salonu Stanke
Peršuh v Slomškovi 22 na Ptu-
ju je za Lidijino frizuro poskr-
bela frizerka Danica. Lidijini
lasje so tanki in zaradi pogoste-
ga svetlenja precej poškodova-
ni, a precej gosti. Ker ni želela
spremeniti barve, pa tudi dol-
žino las je želela obdržati, je
bila pri izbiri njene pričeske
precej omejena. Na sprednjem
delu glave ji je na folijo naredila
nekaj temnejših pramenov, na-
rastek pa je posvetlila v tonu, ki
si ga je Lidija zaželela. Po pra-
nju ji je na lase nanesla zdravil-
no masko, da je lasem povrnila
prožnost. Lase ji je spiralno na-
vila in jih nato kodrasto po-
česala. Uporabila je preparate
Wella.
Vizažist Dani Kolarič je na
obraz najprej nanesel nanesel
mešanico tekočega in suhega
pudra, saj je ta produkt najbo-
ljši za tople dneve. Glede na ce-
loten Lidijin videz, ki je bolj
svetel, ji je oči poudaril v tem-
nejših tonih. Na celotno veko je
najprej nanesel turkizno svetlo
barvo, zatem pa zgornji del oče-
sa osenčil s temno modro bar-
vo. S to kombinacijo je dosegel,
da so modre oči postale še bolj
izrazite. Za še močnejši videz
pa je spodnji del veke obrobil
s črno barvo, tudi trepalnice ji
je močno obarval s črno maska-
ro. Obrvi ji je počesal s krtačko,
na ustnice pa ji je nanesel svetlo
vijolično barvo.
Strokovnjaki modno - obliko-
valnega študija Barbare Plaveč
v Vošnjakovi 10 na Ptuju so Li-
dijo oblekli v lahko svileno po-
letno obleko bele barve, ki so
jo skreirali posebej zanjo. Gle-
de na njen značaj so se odločili
za prefinjeno elegantni stil, ki
poudarja njeno izredno vitkost.
Tudi Lidijin stil v oblačenju je
prefinjeni stil, ki ga že tudi sama
razvija. Pristojijo ji vsi svetli
odtenki barv, pa tudi žive bar-
ve. Njeni temni polti in svetlim
lasem se podajo ozka in široka
oblačila. Paziti mora le pri dol-
žinah kril oziroma oblek.
Po uvodnem preverjanju zm
gljivosti v Športnem stud
Olimpic Vlada Čuša v Jadra
ski ulici 7 na Ptuju, si je Lid
izbrala program " Poletje 20
". To je zahtevnejši program
oblikovanje želene postave in
izvajajo vsako leto od marca (
septembra. Tudi Lidija Bo la
ko en mesec brazplačno obisk
vala Športni studio Olimpic.
M
Lidija prej...
... Lidija pozneje.
Lidija v svileni poletni obleki bele barve Modno - oblikovalne
ga studia Barbare Plaveč. Fotografije: Črtomir Goznik
POBREZJE / LJUDSKE PEVKE PREDSTAVILE KASETO
Ooflinče pesmi izpod lipiie zelene
Ljudske pevke iz Pobrežja so prvič zapele pred letom dni v
oddaji radia Ptuj "Rajžamo iz kraja v kraj", potem jih je do-
mača ljudska pesem še bolj zbližala. Ustanovile so sekcijo
ljudskih pevk pod okriljem Folklornega društva Pobrežje,
temu so sledili nastopi v domačem kraju in na srečanjih
ljudskih pevcev, kaj kmalu pa se je v skupini pojavila še
želja po izdaji kaseti.
Terezija Šimenko, Cilika
Arnož, Zinka Domine, Tilika
Pauman, Marija Fosnerič, Ani-
ca Sodeč, Marija Marinič in
Marija Topolovec sestavljajo
skupino ljudskih pevk iz Pob-
režja, ki je v juniju izdala svojo
prvo kaseto in tako poskrbela,
da bo ljudsko pevsko izročilo iz
domačega kraja shranjeno tudi
na traku. Pesem Pod lipico ze-
leno je naslovna pesem pobre-
ških pevk, na kaseti pa jih je
zbranih štirinajst z različno te-
matiko. Kaseta je izšla pri Zalo-
žbi Vejica.
Vodja skupine Terezija
Šimenko je ob izidu in predsta-
vitvi dejala, da se je v dobrem
letu delovanja pevkam trud zelo
poplačan, bogatejše so za mno-
ge izkušnje, kaseta pa jim veliko
pomeni že za nadaljno delo. V
imenu pevk je Šimenkova ob-
ljubila, da bodo domačo sloven-
sko pesem še naprej ohranjale,
in morda bodo čez leto, dve, lju-
dem lahko ponudile že nov -
audio posnetek. Pevke iz Pob-
režja druži predvsem veselje in
radost, ki jo doživljajo ob petju
in učenju ljudskih pesmi. S pe-
smijo bogatijo tudi delo folklor-
nega društva, kjer pa imajo ta
čas polne roke dela z razisko-
vanjem oblačilne noše Pobrežja
in okolice, ki pa so jo skorajda
že dokončali s pomočjo Marije
Makarovič.
Pobreške pevke so kaseto
prvič predstavile v domačem va-
škem domu, kamor so na dru-
ženje povabile še pevce in pevke
iz okoliških društev. Na večeru
ljudskih pesmi so se jim prid-
ružili: Vinogradniki iz Vidma,
ljudske pevke iz Sel, ljudski pe-
vci, pevke in muzikantje iz FD
Lancova vas, ljudske pevke iz
Leskovca, muzikantje Davorin
Hovrat, Katja Godec in Lud-
vik Bedrač, folklorna skupina
iz Pobrežaja in domači ustvar-
jalci s skečem. Pevkam so ob
izidu kasete čestitali tudi pod-
predsednik KS Pobrežje Fride-
rik Šimenko, predsednik FD
Pobrežje Andrej Fostnerič in
videmski podžupan Marjan Se-
linšek.
T. Mohorho
Pevke iz Pobrežja so bogatejše za prvo kaseto. Foto: TM
PTUJ / REGISTRIRAN NAJSTAREJŠI PUCH V SLOVENIJI
Motor iz leta 1935
strokovnjaki Petovia avta iz Ptuja so pred kratkim opravili
tehnični pregled na motorju PUCH 250 S4, ki je bil izde-
lan daljnega leta 1935 in je trenutno najstarejši registriran
motor znamke Puch v Sloveniji.
V celoti ga je obnovil njegov
lastnik, zbiratelj starodobnikov
Stanko Kores iz Spodnjih Ja-
blan pri Cirkovcah, sicer član
Kluba ljubiteljev klasičnih in
športnih vozil Kidričevo. Pose-
bnost motorja je suha sklopka
v zadnjem kolesu, ki jo je pa-
tentiral osebno naš rojak in izu
mitelj Janez Puh. Motor, ki j«
sedaj v voznem stanju in uspo
sobljen za redni promet je bil(
najlepše darilo ženi Zori za rof
stni dan.
-oM
Strokovnjaki Petovia avta so tehnični pregled na najstarejšem voznem Puchu v Sloveniji opra'
^ili sponzorsko.
f EDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
ZA KRATEK CAS
23
Mladi dopisniki
IŽELilNIMIŠKORNJI
V SVET
(domišljijski spis)
Nekega dne se je deček Tomaž
v šoli zelo potrudil in dobil pet-
ico. Njegova mama je bila ve-
sela in mu je kupila škornje.
Škornji so bili zelene barve, a
Tomaževa mama ni vedela, da
so železni. Ko je Tomaž dobil
škornje v roke, je ugotovil, da
so železni. Naslednji dan si jih
je obul in ko je hodil v šolo,
si je zaželel, da bi bil v Ame-
riki. Čez minuto so ga škornji
ponesli v želeno deželo. Ko se
je naveličal in je že bil čas za
v šolo, si je zaželel, da bi bil
v šoli. Učiteljica ga je vprašala,
kje je bil tako dolgo. Tomaž po-
išče izgovor in reče, da je av-
tobus imel zamudo. Tomaž je
tako lahko potoval v širne de-
žele, ampak te skrivnosti ni za-
upal nikomur.
Gregor Trlep, 4.r.
OS Hajdina
KO BOM VELIK
Ko bom velik bom hodil v
službo. Imel bom avto. Po po-
klicu bom policaj. Imel bom
ženo in otroke. Vozil jih bom
v vrtec in v šolo. Jaz in žena
pa bova hodila v službo. Doma
bom pospravljal hišo in pomi-
val posodo ter sesal.
Nejc Ogrinc 2. razred
OŠ Hajdina
KO BOM VELIK
Ko bom velik bom imel ot-
*foke. Ko bom velik bom imeF
ženo. Hodil bo v službo. Imel
bom svojo hišo, avto, motor in
večje kolo. Ko bom velik ne
bom več otrok, ampak odrasel
človek. Imel bom izpit za avto
in ne bom več hodil peš v trgo-
vino. No pa kaj ko je tako lepa
mladost.
David Kmetec 2.r.
OS Hajdina
LJUBEZEN
Ljubezen je nekaj Posebnega,
to kar te objeme in poljubi, lju-
bezen, ljubezen, ljubezen. Ko
pride, te poljubi. Pri srcu te sti-
sne. In ti je toplo.
Blaž Muzek 4.c.
OS Lovrenc na Dravskem
polju
USODNE ZAVORE
Bila sem v prvem razredu,
stara sedem let. S starši smo
se odločili, da gremo kolesarit.
Peljali smo se do Spodnjega Ve-
lovlaka. Bila sem zelo šibka.
Peljali smo se po bregu, okrog
pa so bila drevesa. Z vso močjo
sem pritiskala na zavora, a ni
šlo. težko so zavirale, ker je bilo
kolo novo. Ob misli, da bi se za-
letela v drevo, sem se kar zgro-
zila, ko sem pripeljala v ovinek.
No, na koncu se je ata pripeljal
za menoj in me prijel za krmi-
lo, ter me držal. Kar jokala sem
od strahu. Vsi smo bili srečni.
Takoj, ko smo prispeli domov,
mi je ata zavore zrahljal.
Špela Hajduk 4.a.
OŠ Mladika
SPOMINJAM SE....
Ko sem bila stara 3 leta, je ba-
bica delala torto. Vprašala me
1^5 če ji pomagam. Odgovorila
sem ji, da ji bom.
Najprej je pripravila zmes, jo
spekla, nato pa je nanjo polila
čokolado. Po čokoladi še je tor-
to okrasila s smetano. Meni pa
so se sline kar cedile. Hotela
sem jo poskusiti, a babica mi ni
pustila, ker je bila torta za sla-
dico po kosilu. Začela sem jo-
kali. Babica me je čisto majhno
udarila po roki. Zelo me je raz-
jezila. Ko je ona odšla po krpo,
sem si jaz hitro skrivoma utr-
gala košček torte in ga v roki
držala po mizo. Ko se je babica
vrnila, sem ji torto vrgla v ob-
raz. Tako jezna je bila, da sem
morala za kazen v kot. Ni še
si imela časa obrisati obraza pa
so že prišli mama, oče in sestri.
Tako zelo so se zasmejali, da bi
jim skoraj trebuh počil od sme-
ha, a ko so izvedeli, kako je do
tega prišlo, pa sem tudi imela
kaj poslušati, kako se naj člo-
vek - čeprav majhen - obnaša.
Adrijana meško 6,a.
OŠ Velika Nedelja
GRMIČEK IN PSIČEK
(MOJA PRIPOVED)
Sem grmiček in imam svoje-
ga psička. Vedni, kadar je slabe
volj, pride po tolažbo k meni.
Tudi v vročini mu dajem sen-
co. Jaz mu dajem drugi domek,
v katerem se dobro počuti. Sva
velika prijatelja. Kadar pa pride
noč, me moj psiček zapusti, ter
gre spat v hišo. Takrat sem ve-
dno žalosten in komaj čakam,
da se spet zdani.
Jana Kopše, 3.a
OŠ Ljudski vrt
MOJ DOMAČI KRAJ
'^TS^efflTlfina, moj kraj leži na
Dravskem polju, zato se imenu-
je Lovrenc na Dr. polju. V mo-
jem kraju imamo veliko kmetij,
v moji vasi so ljudje zelo prijaz-
ni. Lovrenčani se lahko zaposli-
jo v Albin Promotion, trgovini,
pošti, kmetijski zadrugi, gostil-
nah ih v šoli, zraven tega ima-
mo tudi gasilski dom, cerkev
in stanovanjski blok. Naš kraj
spada v občino Kidričevo. Na
naš kraj mejijo Apače, Ptujska
Gora, Župečja vas in Kidriče-
vo. Imamo tudi veliko igrišče
za šport. V našem kraju imam
veliko prijateljev in sošolcev,
radi se zabavamo in igramo,
moj kraj mi je povsem všeč,
najbolj pa mi je všeč, da imamo
šolo.
Tina Mlakar, 3.c
OŠ Lovrenc
PROMETNA ZMEDA
Ali sem kot kolesarka varna
na cesti?
Lani sem naredila kolesarski
izpit. Veliko sem se vozila nao-
koli. Z mamico, z babico in s se-
stro smo se ob lepem vremenu
odpravile na vožnjo s kolesom.
Peljale smo se proti Vidmu pri
Ptuju. Odpeljala sem se naprej
in ko sem hotela zaviti levo, je
pripeljal avtomobil. Tako sem
se ustrašila, da sem se potem
peljala počasneje.
HUD PADEC S KOLESOM
Ko sem hodila še v drugi raz-
red, smo imeli pouk popoldan.
Zjutraj sta me babi in Luka
zbudila in me povabila, če ju
pospremim v trgovino. Toplo
sem se oblekla in ju psoremila.
ko smo pripeljali na oster ovi-
nek, se mi je krmilo na kolesu
obrnilo in sem padla na brado.
Jokala sem in tudi brada se mi
je s krvjo razjokala. Kasneje, ko
sem prišla iz šole sem pazila, da
sem si zlomila zob. Ko sem za
zob povedala mami, se je oble-
kla in me peljala k zobozdrav-
niku.
Ina Ketiš, 4.a
OŠ Mladika
KRPANOVA POT
DOMOV
Bil je miren, sončen dan.
Martina Krpan se je z Dunaja
odpravil proti Vrhu. Toda ni
bil sam. Pod njim je bila nje-
gova majhna kobilica, na kate-
ri je ponosno sedel. V roki je
držal svoj težak kij in mogoč-
no mesarico. Tako sta se počasi
pomikala po poti proti gozdu.
Naenkrat je mir in tišino na-
polnilo glasno rjovenje, ki je
prihajalo iz gozda. Proti Kr-
panu in kobilici je lomastila
velika, grozna pošast. Imela je
črne oči, velika usta in mogoč-
ne šape. Ustavila se je pred ko-
bilico in potegnila Krpana iz
nje. Krpana je zajela panika. Ni
vedel, kaj maj stori. Bil je pre-
strašen. Premišljeval je in pre-
mišljeval... In domislil se je!
Pošast je Krpana tresla in ga
ni pustila. Rjovela je in tulula.
Krpan jo je s svojim velikim
kijem tresnil v oko. Spustila ga
je in zbežala v gozd. Izmučeni
je sedel na pot in si z robcem
obreisal potno čelo. Bil je vesel,
kajti zmagal je v dveh bojih tega
dne. Ampak ni še bilo konec.
Pošast pride nazaj v spremstvu
svojih dveh prijateljic. Zgrabi-
jo Krpana in ga udrihajo s svo-
jimi velikimi šapami. Tedaj pa
kobilica z vso svojo težo leže
prvi pošasti na taco. Ta začne
razgrajati in zbeži v gozd. Kr-
pan z eno roko pograbi kij in
ga vrže drugi pošasti v glavo. T
a se omotična zgrudi na tla. Po-
tlej Krpan z drugo roko prime
mesarico in tretji pošasti odse-
ka glavo. Tudi ta mrtva obleži.
Zato Krpan zakuri ogenj, speče
pošasti ter z njima nasiti sebe
in kobilico. Po tem zajaha svo-
jo kobilico in upa, da je za ta
dan konec bojev, ker je utrujen
in želi čim prej domov ba Vrh.
Maša Krajnc, 6.a
OŠ Kidričevo
TONE PAVČEK
Tone Pavček pravi korenjak je,
ker s pesmicami rad igra se,
piše pesmi za otroke,
ki se še držijo za roke.
Piše pesmi za mladino,
v njih omenja psičko Milo,
piše pesmi za vse ljudi,
ki se jim brati mudi.
Čenčarija, Juri Muri v Afriki,
v njej nastopajo različni liki,
Velesenzacija, Majhen dober dan
in ujeti ocean,
Poganske hvalnice....
Eva Žunkovič, 5.b
OS Kidričevo
1. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING
2. The One - BACKSTREET BOYS
3. Breathless - THE CORRS
4. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS
5. We Wlll Ročk you - FIVE
6. Lefs Get Loud - JENNIFER LOPEZ
7. The Real Slim Shady - EMINEM
8. It Feels So Good - SONIOUE
9. Doesn't Really Matter - JANET JACKSON
10. H'smy Life - BON JOVI

Lujzek
Dober den, vsoki den! Nedelj-
sko jutro je megleno, pod braj-
dami sedim in gledam leno.
Tuhtam, tuhtam, nič ne vem,
kak vam naj toto pismo pisati
zjačnem. Najpret vsem prav lep
pozdrav, preko bregov, hribov
in dolin, vsem želim, da ne bi
bli prehitro hin. Bolenim dosti
zdravja, reveiom pa dnar, ki itak
je sveta vladar. Vsi ta stori naj
se pomladijo, naj lepo penzijo
dobijo, da bo kaj za v pisker djat
in lepo na toplem spat. Ta mlodi
naj delo dobijo, deco delajo in
redijo, ker bomo drgačik Slo-
venci propali in nas bodo drugi
pokopali. Bogati naj odstopijo
nekaj tistim, ki kruha nemajo
in vsoki den med zobmi krompir
žlemajo. Politiki naj si v roke
segnejo in združijo moči, da bi
boj hitro v Evropo šli. Gospodi
Bajuki naj ne pojejo čuki, Janša
naj se malo pomiri in ohladi, da
si pri volivcih kakšne točke pri-
bori. Ata Peterle in stric Bajuk
naj na z novo stranko rešita
vseh muk. Če pa pri tem in na
valitvah nebota uspela, drgoč
politična faušija bo gorela.
Brata Podobnika, Janez šef par-
lamenta marsikoga pretenta,
Marjan si v Telekomi s pticami
in teleti nebo deli, telefonskim
naročnikom pa naj račune
poceni. Doktor Drnovešek in
jegov Artur sta zaj na dopusti in
ne štejeta ur. Si nabirata moči
in brusita zobe, saj na volitvah
brez borbe nihče ne uspe. Tudi
ata Kučan mimo ne spi, saj
ga skrbi kaj se v jegovi deželi
godi. Politiki skregani, narod
brez ploč in hloč, eni v smeh,
drugi v joč. Eni puni dnara,
drugih se ne drži niti para. Ene
redijo krave, piščanci in biki,
druge pa čokajo štriki...
Tak je pač nareti toti naš
svet, da veselji žalost sledi, da
za dežom pride sunce, da majo
fantje radi punce, da rojstvi
smrt sledi, vmes pa še marsikaj
veselega in žalostnega zgodi.
tak sen vam gnes toto pismo
fkuper zrima kaj nam štima in
ne štima. O Mici pa samo to, da
je glih zaj šla v tunko po meso.
Pa srečno in ne za večno. Vas
podavlja vaš LUJZEK.
INFO - glasbene novite!
Glasba občasno narekuje tudi nriodne smernice in
tako so mladi danes v modi, če poslušajo Boomfunk
MC,s, nosijo "vrečaste hlače in se po mestu vozijo z
rolerji ali klasičnimi rolkami.
Ameriška pevka CHRISTINA AGUILERA beleži tri ve-
like uspešnice Genie in A Bottle, VVhat A GirI VVants in
I Turn to you. Mlada zvezdnica se je tokrat izkazala v
pesmi COME ON BABY (*****), ki je mešanica agre-
sivnega r&b-ja in prijetnega popa.
EarI Simmons je ime raperja DMX, ki je v karieri po-
magal tudi LL Cool J. Masu in Ice Cube-u. DMX vstra-
ja pri grobem rapu v komadu VVHAT, CHU LIKE (***)
in ga s svojim petjem dopolnjuje tudi Sisgo iz skupine
Dru Hill.
Kubanski trio NO MERCY sestavljajo Ariel Hernan-
des, Gabriel Hernandes in Marty Cintron. Skupino je
odkril Prince in Fantje so uspeli s komadi, kot so Mis-
sing, VVhere Do you Go, VVhen I Die, Please Don.t Go,
Kiss you Ali Over, Hello How ore you in I Have Always
Love you. NO MERCV se tokrat vračajo v glasbeni svet
s takoj prepoznavno popevko MORENA (***).
Britanska skupina TiN TIN OUT je bila najbolj popu-
larna s skladbo Here I Am, ki jo je zapela Emma Bun-
ton iz skupine Spice Giris. Trio studijskih mojstrov je
najel novo vokalistko za skladbo ANYBODY,S GUESS
(***), v katerem se prepleta sodobni pop z minimali-
stičnim housom.
Britanska DJ-a TRUE STEPPERS sta osvojila diskote-
ke s komadom Buggin me, ki ga je zapel Dane Bovvers
član skupine Another Level, Ista izvajalska imena iz
prvega projekta je dopolnila VICTORIA BECKHAM iz
skupine Spice GirIs in novi vroči komad nosi naslov
OUT OF YOUR MIND (****), ter je tipičen novovalovski
garage underground plesni komad.
TECHNOTRONIC so navdušili s hitom Pump up the
Jam in odpri pot za novo glasbeno zvrst techno, čep-
rav sami niso nikoli bili tipični predstavniki te zvrsti.
Produkcijska ekipa je po dolgem času pozitivno prese-
netila v poletni regi in pop obarvani pesmi THE MARI-
ACHI (****), v kateri za pestrost poskrbi tudi raper Ya
Kid K..
Ameriški pevec in bobnar DON HENLEY je kariero
začel pri skupini Eagles. Njegov največji hit nosi naslov
The Boys of Summer, medtem, ko je trenutno v modi s
čudovito balado Talking you Home. Gospod HENLEY
je svoj izreden talent izkazal tudi v country Irook pesmi
THEYRE NOT HERE, THEYRE NOT COMING (***) in
jo najdete na Fantasični zgoščenki Inside Out.
Britanski pevec PAUL VVELLER je bil nekoč glava
skupin The jam in Style Council. Priljubljeni pevec je
solo kariero začel z albumom Wild Wood in je bil naj-
bolj popularen z albumom Stanley Road. Iz albuma
heleicontric pa je velik poet izdal klasično kitarsko ročk
skladbo SVVEET PEA, MY SVVEET PEA (***) in le-ta
malo spominja na glasbo Beatlov!
Mesec julij ni prinesel preveč vročih dni, je pa prine-
sel nekaj dobrih novih albumov z naslovi: Inspiration -
JANE MCDONALD, Alone with Everybody - RICHARD
ASHROFT, Invincible Summer - KD LANG, Parachutes
- COLDPLAY In Blue - THE CORRS, Fragments of Fre-
edom - MORC HEEBA, Elektronic Lady - MAROUE,
The Nutty Professor 2 - SOUNDTRACK, Sangs From
mAn American movies - EVERLAST, The Last Meal -
SNOOP DOGG...
David Breznik
RONAN KEATING
TEK NA BORL
Prvo mesto za Holdinarja
športna zveza Gorišnice je ob občinskem prazniku pripra-
vila že 5. tek na Bori. Že po običaju so tekači startali v Cir-
kulanali, kjer jiti je potem pot vodila po dokaj razgibanem
terenu, vse do gradu Bori. Sam tek vedno bolj pridobiva na
veljavi in je vedno več udeležencev. Tokrat jih je bilo točno
sto in so prišli iz raznih krajev. V kolikor pa bo organizator
postoril še kakšne malenkosti in mogoče ta tek podaljšal,
potem bi verjetno pritegnil še več nastopajočih.
Na gradu Bori je bilo, tako
kot ponavadi, vse pripravljeno
za sprejem tekačev in tekačic
Prvo mesto je po pričakovanju
osvojil Anton Holdinar iz Le-
narta, ki si je pritekel 31 se-
kund prednosti pred ostalimi.
Najmlajši udeleženec teka je bil
osemletni Uroš Kozel, najsta-
rejši pa 62- letni Peter Zmazek
iz Gorišnice.
REZULTATI - MOŠKI: Le-
tniki 1985: 1. David Hameršak
/Cirkulane/, 2. Daniel Brec
/Gorišnica/, 3. Denis Hrga
/Moškajnci/ Letniki 1979: 1.
Marko Turčič /Ješenca/, 2. Jer-
nej Žohar /Cunkovci/, 3. Jože
Rajh /Litmerk/ Letniki 1965:
1. Anton Holdinar /Lenart/,
2. Damjan Slapnik /Godič/, 3.
Geza Grabar /Tešanovci/. Let-
nik 1964 in starejši: 1. Ivan Go-
lob /Ormož/, 2. Slavko Kumer,
3. Jani Zeleznikar /Ljubljana-
polje/
REZULTATI ŽENSKE: Le-
tnice 1985: 1. Mateja Kelenc
/Zamušani/, 2. Mojca Zamuda
/Gajevci/, 3. Petra Pignar
/Gorišnica/Letnice 1979: 1. Ju-
lija Kološa, 2. Maja Kološa -
obe Maribor, 3. Anita Kelenc
in Nina Podgoršek, obe Gori-
šnica. Letnice 1965: 1. Anna
Skotko /ZDA/ Letnice 1964
in starejše: 1. Metka Lindič
/Šmarješke Toplice/, 2. Irena Ce-
rovič /Ivajnkovci, 3. Olga Pau-
lus /Ruše/.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Zmagovalec 5. teka na Bori,
Anton Holdinar
If Hajdošah bo zanimivo
AMD Ptuj bo na kartodromu
v Hajdošah ob prazniku MO
Ptuj organiziral v nedeljo, s pri-
četkom ob 14. uri mednarodno
karting dirko, ki bo štela za po-
kal Slovenije in Hrvaške. Vsa-
ka prireditev na kartodromu
privabi veliko gledalcev, ki z
zanimanjem spremljajo drzne
vožnje voznikov kartinga, pri
katerih ni nobenega popuščan-
ja. Da je zanimanje takšno so
poskrbeli v domačem AMD in
imajo letos številčno ekipo, naj-
več v kategoriji do 125 ccm, kjer
jih nastopa tretjina od vseh slo-
venskih tekmovalcev. Prav tako
pa imajo tekmovalce tudi v os-
talih kategorijah. Ob tej števil-
čnosti pa normalno upajo tudi
na uspehe svojih tekmovalcev.
Le- ti pa bodo imeli veliko kon-
kurenco v preostalih slovenskih
dirkačih, pa tudi naši sosedje
iz Hrvaške ne prihajajo z belo
zastavo. Sicer pa dobro urejena
725 metrov dolga in osem me-
trov široka proga dopušča veli-
ko možnosti za vse.
Predsednik AMD Ptuj in vo-
dja dirke Uroš Langerholc nam
je pred to dirko dejal naslednje:
'Priprave potekajo normalno
in sedaj praktično samo finali-
ziramo stvari, tako, da bo do
prihoda tekmovalcev vse prip-
ravljeno. Seveda pa ne bo živah-
no samo v nedeljo, ko bo karting
dirka, ampak v soboto, ko bodo
vozili za Saxo pokal in sicer z
startom v nasprotni smeri, kot
delamo mi v kartingu. Ob tem
pa moram še povdariti, da brez
našihzvestih sponzorjev, ki nam
že leta stojijo ob strani in ui-
grane organizacijske ekipe, ni le
težko speljali to dirko. Sicer pa
se vsi ravno zaradi dobre izved-
be dirk in optimalnih pogojev,
radi vračajo v Hajdoše."
Seveda bodo ljubitelji kartin-
ga ponovno prišli na račun in
bodo lahko priča drznim vož-
njam voznikov "mini formule",
kot radi rečejo za voznike v kar-
tingu.
Danilo Klajnšek
Zanimiviv pogled na karting stezo iz zraka. Foto: Langerholc
GAJ PRI PRAGERSKEM
Streljanie na glinaste golobe
Na olimpijskem strelišču v
Gaju pri Pragerskem je poteka-
lo zanimivo tekmovanje v strel-
janju na glinaste golobe in sicer
Grand prix Marocchi. Nastopi-
lo je preko šestdeset strelcev in
strelk, ki so se potegovali za ta
laskavi naslov. Pri dekletih je
potrebno omeniti, da je ognjeni
krst na tovrstnih tekmovanjih
imela petnajstletna Manca Le-
hner.
REZULTATI ŽENSKE: 1.
Emanuela Selice 90, 2. Bianca
Ravello 88, 3. Geodija lanntti
87 - vse Italija, 4. Maja Frangež
80, 5. Mojca Kraljic 70, 6. Man-
ca Lehner 55- vse Slovenija.
MOŠKI - 1. SKUPINA: 1.
Viganno Rudolfo 146, 2. Fran-
cesco Amici 143- oba Italija, 3.
Anton Glasnovič Hrvaška 143,
4. Marco Venturini Italija 141,
5. Vladimir Copcik 141, 6. Voj-
teh Varga 141- oba Slovaška.
2. SKUPINA: 1. Erik Varga
Slovaška 112, 2. Igor Rakuša
Slovenija 108, 3. Peter Blau Av-
strija 108,4. Franc Vidonja 107,
5. Bojan Rakuša 107- oba Slove-
nija,6. Zoran Novkovič Hrvaš-
ka 107.
EKIPNO: 1. Slovaška I. 348,
2. Itahja 347,3. Slovaška II. 341,
8. SK Central Ptuj 330 točk.
REZULTATI DVOJNI
TRAP: 1. Josip Glasnovič 162,
2. Ivan Kalinski 153, 3. Dražen
Jedrjz 149, 4. Anton Glasnovič
147, 5. Saša Sednek 146- vsi Hr-
vaška, 6. Marko Slemenšek Slo-
venija 135 točk.
Danilo Klajnšek
šahovski turnir
ob prazniku mestne obiine
v sklopu praznovanj ob prazniku mestne občine Ptuj je
Šahovsko društvo Ptuj v soboto 29. julija priredilo odprti
šahovski turnir v pospešenem šahu. Kljub počitniškemu ob-
dobju seje turnirja, ki seje igral v društvenih prostorih, ude-
ležilo kar 27 igralcev iz raznih krajev Slovenije, sodelovala
pa sta celo dva igralca iz sosednje Hrvatske. V se to kaže,
da je možno z ustreznim informiranjem in posrečeno izbiro
termina ob minimalnih nagradah na šahovska tekmovanja
na Ptuj pritegniti večje število šahistov iz drugih krajev.
Tudi kvaliteta nastopajočih je
bila presenetljiva, saj so na
turnirju sodelovali mednarodna
mojstra Branko Rogulj in Mi-
ran Zupe, mojstri Fide Marjan
Crepan, Domen Krumpačnik,
Gregor Podkrižnik in Darko Su-
pančič ter mednarodna mojstrica
Anita Ličina ter številni mojstr-
ski kandidati. Na turnirju je bilo
odigrano devet krogov po švicar-
skem sistemu s tempom igre 15
minut po igralcu za celotno par-
tijo. Doseženi so bili naslednji
rezultati: Marjan Črepan in Mi-
ran Zupe 8 točk, Domen Krum-
pačnik 7,5 točke , Darko Devčič
6 točk , Robert Roškar 5,5 točke,
Branko Rogulj, Gregor Podkri-
žnik, Zlatko Roškar, Darko Su-
pančič in Borut Kukovec po 5
točk ter Drago Bizjak, Ljubiša
Krstič, Janko Bohak , Kristjan
Breznik, Martin Majcenovič ,
Anita Ličina, Zvonko Streicher,
Janez Benkič, Leon Krajnc in
Jože Vrečko po 4,5 točke itd.
Ob korektnih igralcih je Bran-
ko Orešek, ki je pred nedavnim
postal šahovski sodnik, svojo
prvo samostojno sojenje opravil
v zadovoljstvo vseh udeležencev
turnirja.
Janko Bohak
STRELSTVO
Pokal Ptujo
v počastitev praznika Mestne
občine Ptuj, organizira Strelski
klub Ptuj republiško strelsko te-
kmovanje v streljanju s pištolo
in revolverjem velikega kalibra,
v soboto petega avgusta na stre-
lišču v Babusekovi grapi s priče-
tkom ob 9. uri.
Pokrovitelj tekmovanj je Mes-
ma občina Ptuj, generalni sponzor
pa trgovsko podjetje Petlja Ptuj.
Tekmovalci se bodo pomerili v
natančnem streljanju na 25 me-
trov, z dvajsetimi streli in petimi
za poskus. Prve tri ekipe bodo
prejele pokale, posamezniki pa
kolajne. Najboljša ekipa in posa-
meznik bodo prejeli Pokal zma-
govalca. Po tekmi bo nagradno
tekmovanje v streljanju kegljev.
Za prijetno vzdušje bo poskrblje-
no. Predsednik Strelskega kluba
Ptuj, Franc Simonič, pričakuje
prek šestdeset udeležencev, kva-
litetno tekmovanje in zmago do-
mače ekipe.
SI
Od Ovp/efm rf© Ptuh
Kljub oblačnemu vremenu,
in dokaj dolgi, ne preveč napor-
ni poti, je bilo vzdušje zelo raz-
veseljivo. Za zabavo je poskrbel
Dušan Šmigoc, ki je s svojimi
šalami sparavljal v dobro voljo
vseh 27 udeležencev. Vrhunec
dneva se je pripetil nekje na sre-
dini poti, ko se je tročlanska
posadka, v kanuju, prevrnila v
Dravo. Na srečo se je vse kon-
čalo le s premočeno kožo. Ude-
leženci so bili zelo zadovoljni
s potjo, ki ni bila pretežka in
je minila brez večjih zapletov.
Vodstvo športnega društva, pa
upa, da bo ta regata postala tra-
dicionalna in pričakujejo nasle-
dnje leto še večjo udeležbo.
Oven Blanuša
Utrinek s prve ptujske regate Foto: Ozren Blanuša
26
ŠPORT
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDN1|
PTUJ / DRŽAVNO TEKMOVANJE V STRELJANJU Z
MALOKALIBRSKO PIŠTOLO
Zadetek v polno
v soboto, 8. julija je v Ljubljani poteiialo državno prven-
stvo v strelanju, kjer si je dvajsetletni Ptujčan Matija
Potočnik pridobil naslov državnega prvaka v strelanju
z malokalibrskim orožjem (MK) proste izbire. Strelske-
ga asa je do tega naslova pripeljal devetletni trud. Poleg
športnih uspehov je Matija uspešen tako v zasebnem
življenju, kakor tudi v vsem česar se loti. Več o tem
nam bo Matic (tako ga namreč kličejo prijatelji) pove-
dal sam.
TEDNIK Kako si začel s stre-
lanjem in kdo te je navdušil za
ta šport ?
"Za strelanje me je navdušil
dedek, tako sedaj strelam že od
4. razreda osnovne šole. Kot pi-
onir sem strelal z orožjem, pri-
mernim za to starost, kar pa se
z leti in izkušnjami spreminja.
Preizkusil sem več tipov orožja
in ugotovil, da mi strelanje z
MK orožjem najbolj ustreza."
TEDNIK Kako ti je uspelo
povzpeti se na slovenski vrh?
"Brez truda seveda ne gre.
Pomembno je predvsem, da se
posameznik posveti samo eni
športni dejavnosti, redno treni-
ra in si pridobiva izkušnje. Na
ta način je možna hitrejša in bo-
ljša pridobitev specializiranega
znanja. Ko sem pridobil na teh-
ničnem znanju in predvsem sa-
mozavesti sem postal uspešen."
TEDNIK Kako so se vrstili
tvoji uspehi in katere naslove
si osvojil?
"Moj prvi uspeh je 3. mesto
na regijskem tekmovanju osno-
vnih šol, kjer sem se kot pionir
preizkusil v strelanju s serijsko
puško. Kot mladinec sem pos-
kusil s standardno puško in ker
pri tem nisem bil preveč us-
pešen sem začel strelati z MK
orožjem, kar je še zdaj moj
glavni program. Moji večji špor-
tni doseški so 36. mesto na
Evropskem prvenstvu 2000 v
Muenchnu, 16. mesto na Evrop-
skem pokalu 1999 v Muenchnu,
3. mesto na Slovenskem dr-
žavnem prvenstvu 1999, 1. me-
sto Dvoboj Slovenija-Hrvaška
1999/2000, 11. mesto v 1. dr-
žavni ligi v sezoni 1998/1999
in 13. mesto v 1. ligi v sezoni
1999/2000 v članski konkuren-
ci. V letošnjem letu sem si pri-
dobil naslov državnega prvaka
v kategoriji z MK orožjem, na
kar sem zelo ponosen."
TEDNIK Kako izgleda tvoj
trening?
"Trening traja 2-3 ure štiri-
krat na teden in tekmovanja ob
sobotah in nedeljah. Sam tre-
ning zagotavlja dobro raztezanje
mišic (streching), pridobivanje
kondicije in psihično stabilnost.
Večji del treninga obsega pra-
ktični del, vendar menim, da
je tudi psihična pripravljenost
osrednjega pomena. Za te spo-
dbude skrbi trener, za vsakega
posameznika pa je prav tako ne-
izogibna in hvale vredna spod-
buda ljudi, ki so posamezniku
blizu."
TEDNIK Kakšne so po tvo-
jem mnenje lastnosti dobrega
strelca?
"Pomemnbna je natančnost,
to pomeni, da je vsak strel opti-
malen, kar pa hitro postane av-
tomatsko, torej navada. Dober
strelec potrebuje predvsem po-
trpežljivost, samozavest, kondi-
cijo in izkušnje."
TEDNIK Koliko strelcev
šteje Ptujska strelska repre-
zentanca?
"V reprezentanci smo trije
mladinci, in sicer Marjan Gril,
Robert Šimenko in jaz, pod
mentorstvom Jožeta Maleka,
dolgoletnega uspešnega strelca.
Aktivno jih strela 25, rekreativ-
no pa mnogo več."
TEDNIK Kakšni so tvoji na-
črti za prihodnost, športno in
osebno?
"Z letom 2001 bi se rad pri-
ključil članom, kjer je močnej-
ša konkurenca. To bom vzel kot
izziv, kakor tudi poskus sode-
lovanja na Olinpijskih igrah.
Trenutno služim denar za novo
pištolo, privoščil pa si bom tudi
zaslužen dopust. Moj življenj-
ski cilj je tudi končati študij
strojništva v Mariboru."
TEDNIK Kakšen je tvoj
življenjski moto?
"Tisto kar delaš, opravljaj za-
nesljivo in perfektno."
TEDNIK Želiš Ptujčanom in
drugim sporočiti še kaj?
"Ptuju in sebi bi rad prinašal
še veliko športnih uspehov."
Katja Grobovšek
Matic Potočnik z osvojenimi pokali.
FINSKA / EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO VETERANOV
Srebro za PtuKana Ivana Goloba
Na 12. evropskem veteran-
skem prvenstvu v atletiki, ki
je potekalo od 6. do 16. julija
v Jyvaskyli na Finskem, se je
med 22 tekmovalci iz Slovenije
odlično odrezal član ptujskega
tekaškega kluba Maraton Ivan
Golob, ki je s časom 2:37:46 do-
segel drugo mesto in si s tem
pritekel srebrno medaljo v ka-
tegoriji od 45 do 49 let.
Ivan Golob je vsekakor v odli-
čni formi, saj se to soboto 5. av-
gusta že odpravlja na Slovaško,
na svetovno prvenstvo vetera-
nov v gorskem teku. V tekaš-
kem klubu Maraton pa se po
nedavno končanem 9. teku ob
mejah Slovenije, te dni priprav-
ljajo na 9. Ptujski maraton, ki
bo tokrat v nedeljo, 3. septem-
bra.
-OM
Ivan Golob s srebrno medaljo
iz letošnjega Evropskega pr-
venstva. Foto: M.Ozmec
GASILSKA ZVEZA ORMOŽ
Jubileint kros
Jubilejni 10. kros mladine Gasilske zveze Ormož je po-
tekal v nedeljo 23. julija s sopokroviteljstvom PGD Se-
nešci. V lepem in sončnem vremenu seje zbralo kar 110
mladih gasilcev iz 11 PGD občne Ormož. Tekmovali so
ločeno po kategorijah in po dolžini proge.
REZULTATI:
Pionirke ekipno: 1. Loper-
šice, 2. Senešci, 3. Koračice;
Posamično: 1. Anica Jop, Se-
nešci, 2. Anja Majcen, Savci,
3. Emanuela Ivanuša, Loper-
šice. Pionirji ekipno: 1. Trno-
vci, 2. Ivanjkovci, 3. Senešci;
Posamično: 1. Marko Breznik,
Ivanjkovci, 2. Matej Matjašič,
Trnovci, 3. Tomaž Plaveč, Iva-
njkovci. Mladinke ekipno: 1.
trnovci, 2. savci, 3. bresnica. Po-
samično: 1. Anita Žemljic, Sa-
vci, 2. Željka Peric, Loperšice,
3. Petra Majcen, Trnovci.
Mladinci ekipno: 1. Koračice,
2. Ivanjkovci, 3. Senešci. Posa-
mično: 1. Mitja Omlak, Korači-
ce, 2. Miha Balažič, Senešci, 3.
Danilo Goričan, Koračice.
Skupni zmagovalec je bilo
PGD Ivanjkovci, ki je prejelo
prehodni pokal v trajno last, saj
ga je osvojilo že trikrat zapovrs-
tjo. Prve tri ekipe so prejele lepe
pokale in priznanja, prav tako
so prvi trije posamezniki v vsa-
i ki kategoriji prejeli priznanje,
j katero so podelili domačini iz
PGD Senešci, ki slavijo v tem
letu 50. obletnico obstoja in
delovanja.
Anton Kace
Haši iilii so ponovno moki
mm -d
Rokometašicam ŽRK Ptuj v
minuli sezoni ni uspel velik po-
dvig, da bi se uvrstile v prvo slo-
vensko žensko rokometno ligo.
Bile so zelo blizu, vendar so v fi-
nalu končnice, od njih bile bo-
ljše rokometašice Save Kranj.
Toda v taboru ptujskih roko-
metašic upajo, da bi lahko v
novi sezoni ponovile uspeh. Mi-
lan Baklan, trener rokometašic
ŽRK Ptuj je bil zanimiv sogo-
vornik.
TEDNIK Kako ste videli za-
ključek tekmovanja v minuli
sezoni, ko ste se znašli v fina-
lu končnice in na pragu prve
lige, ter z tem presenetili mno-
ge ljubitelje rokometa?
"Kar se tiče zaključka, smo
si mi vedno želeli uvrstitev v
play-off in z tem za prvo mesto.
V jesenskem delu prvenstva smo
imeli slabše rezultate, v spomla-
danskem delu pa je bilo veliko
boljše in smo pristali v končni-
ci. Zavedali smo se, da nismo
tako superoirni, da bi lahko za-
nesljivo računali na prvo mesto
in z tem na prvo ligo. Vmešali
pa smo-se v boj za prvo ligo.
To smo tudi odigrali. Mi ima-
mo igralke, ki že več let igrajo
skupaj, vendar so bile proti
krajnčankam relativno mlade in
se je predvsem v drugem final-
nem srečanju videlo, da so pun-
ce praktično zgorele v preveliki
želji po uspehu. Na koncu pa
nam je bilo največje zadovolj-
stvo, da smo uspeli napolniti
ptujsko športno dvorano Center
z ljubitelji rokometa."
TEDNIK Kako pa načrtujete
naslednjo tekmovalno sezono ?
"V novi sezoni se je nekoliko
spremenil tekmovalni sistem.
Ne bo več play offa in samo pr-
vak se uvrsti v prvoligaško kon-
kurenco. Z tem, da bo v ligi ena
ekipa več kot lani. Iz lige je si-
cer izstopila Sevnica, v ligo pa
sta prišli ekipi Zagorja in Celja
in iz prve lige je izpadla ekipa
mariborskega Branika. Mi gle-
damo realno in vidimo možno-
sti, da bi se borili za vrh. Je pa
vprašanje, kako so se kaj okrepi-
le druge ekipe. Mi smo načrto-
vali, oziroma še načrtujemo eno
okrepitev igralke iz Maribora,
Muršec Sabine, ki ima prvoliga-
ške izkušnje. Z njo bi okrepili
naš napad. Pri njenem prehodu
k nam so se stvari nekoliko za-
komplicirale, vendar upam, da
bo na koncu ta prestop vseeno
realiziran. Druge naše igralke
ostanejo. Renata Petek ne bo
igrala zaradi poškodbe, vsaj še
določen čas. Izkušena Ines
Černe ostane v trenerskem ka-
dru. Ob tej priložnosti bi dejal,
da je bilo tako že v minuli se-
zoni, vendar pa je Ines videla,
da lahko še zaigra in je prišla
kot dopolnitev k tej ekipi in se
je močno trudila."
TEDNIK Kdaj pričnete s pri-
pravami na novo sezono in
kako bodo potekale?
"S pripravami pričnemo 14.
avgusta, kar je v primerjavi z
minulimi leti nekoliko kasneje.
Potekale bodo v domačem oko-
lju. 26. avgusta smo povabljeni
v Šentjernej na rokometni tur-
nir. Potem bomo odigrali štiri
pet pripravljalnih srečanj. Sre-
di septembra pa bomo opravili
krajše priprave na Pohorju. Pr-
venstvo pa se nam prične tudi
nekoliko pozno in sicer 21. ok-
tobra v Novem Mestu."
Danilo Klajnšek
Milan Baklan trener ŽRK
PTUJA
ROKOMET / ROKOMET / ROKOMET / ROKOMET
Dobre obrambe in uresniiitev iilji
Letošnja sezona je bila za ro-
kometaše Gorišnice zelo dolga
in naporna. Na koncu pa je le bil
poplačan trud, saj so se rokome-
taši Gorišnice (prej Pyramidie)
uvrstili v 1. B SRL, kar je bilo
tudi planirano. Počitka bo kma-
lu konec, saj je mesec avgust ti-
sti, ko večina klubov sirom po
Sloveniji prične z pripravami
na novo sezono.
Svoj delež pri uvrstitvi v 1. B
SRL pa je prispeval mladi vra-
tar Tomaž Valenko, ki je prve
trokometne korake pričel na
Ptuju, nato pa prestopil v se-
danjo ekipo. "Za Dravo na Ptu-
ju sem branil eno leto v prvi B
ligi. Normalno je, da sem si kot
mlad vratar želel več braniti in
se dokazovati. Zato sem presto-
pil v takratno Pyramidio. Prvi
kontakti o presstopu so potekali
brez mojega očeta, nato pa se je
v to vključil tudi oče, ki je tudi
trener v klubu", so bile prve
besede Tomaža Valenka. Roko-
metaši iz Gorišnice so se prak-
tično brez večjih težav uvrstili
v višji rang tekmovanja. Edini
poraz v minuli sezoni so doži-
veli v finalu in to z ekipo MRK
Ptuja. Pred Gorišničani pa bo
vsekakor naporna nova sezona,
saj je igranje v prvi B. SRL vse-
kakor nekaj drugega, predvsem
pa so v ligi kvalitetnejše ekipe.
Tomaž meni o tem naslednje:
"Zastavili smo si cilj po uvrsti-
tvi v višji rang tekmovanja in v
tem na koncu tudi uspeli. Samo
eden poraz, pa še ta v finalu z
Ptujem pove, da smo igrali kon-
stantno dobro. V novi sezoni
bodo nasprotniki močnejši, kot
so bili v minuli sezoni in zato
se bo potrebno močno potrudi-
ti, da dosežermo cilj. To pa je
obstanek v 1. B SRL. Upam da
nam bo uspelo in to skupaj z
našimi številnimi navijači."
Tomaž Valenko je v bistvu na
začetku kariere pri članih spre-
menil okolje in prestopil v Go-
rišnico, kjer pa ga je pričakal
kot trener njegov oče, Marjan
Valenko, sicer nekdaj tudi vra-
tar. O tem je mladi vratar ada-
Ijeval:" Na začetku mi je bilo
malo težko, natzo pa vse dobro
steklo. Imel sem občutek, da so
me v Gorišnici dobro sprejeli.
Oče je res trener v tem klubu.
Vse poteka normalno in na sre-
čanjih so odločitve izključno
moje. Skupaj pogledava kaseto
srečanja in pri tem seveda pride
prav kakšen njegov nasvet. Pri
tem sem malo trmast, vendar
če dobro pogledam, ima večkrat
prav. Normalno pa je, da imam
tudi ambicije, ki so povezane z
dobrim hranjenjem v novi se-
zoni in da nam bo uspelo pri
ostvaritvi našega cilja. Sicer pa
naši navijači naredijo pravo
pekleno vzdušje, da smo bili
"prisiljeni" dopbro igrati. In ne
vidim razloga, da temu ne bi
bilo tudi v novi sezoni, prvi naši
v 1. B SRL."
Danilo Klajnšek
Tomaž Valenko
EDNIK - Četrtek, 3. avgust 2000
FESTIVALSKI TEDNIK
27
■lOGOMET / NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET
J|/imiffif| se brez drugega vratar^
\ rn»goni<-'tnem klubu Aluminij, sicer zelo dobro organizi-
faticm in dobro urejenem drugoligašem, so v slabih dveh
mesecih ostali še brez drugega vratarja. Na prijateljskem
nogometnem srečanju v Sladkem vrhu, pri zelo močni Pa-
jomi, j« je skupil drugi vratar Aluminija in sicer zelo mar-
ljivi Mitja Irop. Prelom, oziroma zlom desne golonice,
paradi brutalnega starta enega imed domačih nogometa-
šev je bil razlog, da so morali Mitjo Tropa prepeljati v ma-
riborsko bolnišnico.
j Po prvih informacijah je ope-
racija trajala skorajda štiri ure,
kar vse pove o resnosti poš-
kodbe vratarja Aluminija in se
postavljka vprašanje, kdaj bo
2opet in če bo sploh lahko še
nadaljeval z nogomertno kiari-
ero. Ni vrag, da igralec Palo-
nie ne bi mogel malo popaziti
na zadevo, oziroma kontakt z
mladim vratarjem, ki je na po-
sojo branil celo za Palomo. Da
bi se razvil v pravega vratarja
so mlademu Mitju Tropu omo-
gočili registracijo za novega
tretjeligaša Stojnce, na dvojno
registracijo, da bi si lahko z
hranjenjem pridobil prepotre-
bne izkušnje in v doglednem
času zasedel mesto med vrat-
nicami Aluminija.
Poškodba Mitje Tropa pa ni
prva poškodba vratarja Alu-
minija. Namreč, prvi jo je sku-
pil eden najboljših vratarjev v
Sloveniji, Dino Seremet in si-
cer  pred zadnjim krogom v
2. SNL, ko je Aluminij igral
z novim prvoligašem Koprom.
Dva dni prej si je Janez Zavrl,
siccer trener in selektor slo-
venskih reprezentanc do U-
20 in U 21 neodgovorno za-
mislil prijatalsko srečanje med
tema dvema ekipama. Poškod-
ba Dinu Seremetu je bila "samo
slučajno takšna", da ga po ope-
raciji najmanj šest mesecev ne
bo med vratnicami. In to za-
radi pametovanja in predvsem
nepotrebne tekme, ki bi klah-
ko bila kdaj drugič, ob pame-
tnejšem času. Kot, da so se
mladi slovenski nogometaši že
uvrstili na najpomemnejša te-
kmovanja. In tako nam naj bog
pomaga ?!. Kdo bo nadokna-
dil škodo mlademu vratarju in
Aluminiju, ki bi z njim bil vse-
kakor veliko močnejši.
Danilo Klajnšek
Ptui: 51. Bistrita 2:0 (0:0)
Na mestnem stadionu na Ptu-
ju je bila odigrana prijateljska
tekma v pripravljalnem obdob-
ju na bližajočo tekmovalno se-
zono. Pred 50 gledalci je tekmo
dobro vodil sodnik Burina iz
Ptuja. Zadetka pa je dosegel
Gojkošek v 67 in 88 minuti.
Nezanimiva in monotona igra
ni v prvem delu prinesla zadet-
ka. Obe ekipi sta imeli prilož-
nosti, ki so ostale neizkoriščene.
V 37 minuti je sodnik pokazal
rdeči karton D. Krajncu, ki ne-
varno zrušil nasprotnega igral-
ca. V nadaljevanju so pobudo
prevzeli domačini kar je prine-
slo uspeh. Po zadetku se je igra
razživela, ponovno so napadalci
zamujali priložnosti,-«-najideal-
nejšo za izenačenje je imel Do-
vnik ko je z 10 metrov zgrešil
vrata. Domačinom se ni pozna-
lo, da igrajo z igralcem manj,
nenehno so ogrožali dobrega
vratarja Hvalca in dve minuti
pred koncem je uspelo Gojko-
viču doseči končni rezultat.
Trener hadler trenutno raz-
polaga s 17 igralci in vratar
Golob, B. Emeršič, D. Krajnc,
M. Emeršič, U. Krajnc, Klin-
ger. Bratec, Gojkošek, Janže-
kovič, Vogrinec, Jurišič, Sluga,
Toplak, Asič, gostujoči trener
Goj kovic pa ima na razpolago
vratarja Hvaleča ter Celofiga,
Horvata, Fridriha, Arha, Zišta,
dovnika, Regorška, Mlinarja,
Zupaniča, Romiha, Berdnika,
Korena in Modrica.
Ptui • Kovinar Mastom 5:1
(3:0)
V okviru priprav na jesensko
sezono, je bila na Mestnem sta-
dionu prijateljska tekma med
nogometaši Ptuja in ekipo Ko-
vinar iz Maribora.
Trener J. Hadler je tokrat pre-
izkusil 17 igralcev (opravičeno
odsotni so bili 3, ki bodo tvorili
ekipo v novi sezoni.
Po enakovredni igri v prvih
10 minutah so domačini pre-
vzeli incistivo ter se dobesed-
no preselili na nasprotnikovo
polovico igrišča ter nenehno
ogrožali gostujočega vratarja.
Gostje so se predvsem branili
in le redko prehajali v proti-
napada. Igra Ptujčanov je bila
dopadljiva toda igralci še zda-
leč niso formirani za večje po-
dvige, predvsem v obrambi bo
potrebno še marsikaj dodelati.
Gostje, ki jih trenira B. Sare-
nac, niso prikazali svoje prave
vrednosti, izredno fair tekmo je
dobro vodil sodnik S. Kornik.
Zadetke so dosegli Gojkošek 3,
u.Krajnc in Jurišič po 1, zade-
tek za goste je dosegel kirbiš.
Žal pa je bilo gledalcev manj
kot igralcev, kar nedvomno gre
na račun uprave, ki tudi takšnih
tekem ne objavlja javnosti.
ANC
Ormož: Aluminij 0:3 /0:3/
STRELCA: 0:1 Korez /15/,
0:2 Korez /31/, 0:3 Z. Bezjak
/40/
ORMOŽ: Polak, Kukovec,
Boris Prapotnik, Tobias, Jan-
žekovič, Kaloh, Jambriško,
Habjanič, Jurčec, Jerebic, B.
Pintarič. Igrali so še: Roškar,
D. Pintarič, Tušek, Bombek,
Rajh, Borut Prapotnik, Šel,
Govedič, Vidovič. Trener: Bo-
rut Kopše.
ALUMINIJ: Grabrovec, Ko-
ren, Fridauer, Kancler, Sam-
bolec, Stres, Frangež, Dobčec,
Korez, Golob, Z. Bezjak. Igrali
so še M. Bezjak, Jevčevič, Ver-
hovc. Trener: Branko Horjak.
Na otvoritvi nove nogomet-
ne sezone v Ormožu so gle-
dalci lahko videli zanimivo
nogometno predstavo. Domači
so se predstavili z nekaj novimi
nogometaši in trenerjem Bo-
rutom Kopšetom in tako bodo
startali v prvenstvo v 1. ligi
MNZ Ptuj v vlogi favorita, ter
z željo, da se končno le uvrs-
tijo v tretjeligaško konkuren-
co. Kidričani niso nastopili v
kompletni sestavi in so po pri-
čakovanju slavili zmago, pred-
vsem z dobro in učinkovito
igro v prvem polčasu.
Danilo Klqfnšek
TK - f i Stointi: Pohorje
4:4/1:1/
STRELCI: 0:1 Mori/6/, 1:1
Klajderič/32/, 2:1 Klajderič/55/,
2:2 Bloudek /67/, 2:3 Arzenšek
/69/, 3:3 Golob/71/, 3:4 Muzlo-
vič/75/,4:4 Klajderič/78/
TK-EL STOJNCI: Milošič,
Horvat, Lenart, Meznarič,
Šmigoc, Zemljarič, Ljubeč,
Štebih, Žnidarič, Klajderič,
Golob. Igrali so še: Žuran, Pur-
gaj, Kolarič, Petkovič. Trener:
Dušan Čeh.
V prijateljskem nogometnem
srečanju so nogometaši doma-
čega tretjeligaša zaigrali zelo
dobro proti lanskoletnemu pr-
voligašu iz Ruš. Igralo se je
zelo dobro, predvsem pa so no-
gometaši obeh moštev veliko
pretekli. Škoda je, da so zara-
di močnega naliva potem igrali
na mokrem in spolzkem igri-
šču in niso mogli pokazati vse-
ga svojega znanja.
Drugi polčas je bil zelo za-
nimiv, zraven tega pa strelci
razpoloženi, saj so dosegli šest
zadetkov. Pričakoval se je pa-
dec v igri domačih, vendar se
to ni zgodilo in so se dobro
kosali z renomiranimi gosti.
Domači napadalci so dvakrat
zadeli še prečnik.
Danilo Klajnšek
Strelec treh zadetkov za Sto-
jnce, Miran Klajderič
Holermus Ormož: Beltinti
0:3/0:0/
STRELCA: 0:1 Matej Fras
/55/, 0:2 Erjavec /66/, 0:3 Matej
Fras/87/
HOLERMUOS  ORMOŽ:
Polak, Kukovec, Prapotnik,
Tobias, Janžekovič, D. Pinta-
rič, Jurčec, Jambriško, B. Pin-
tarič, Govedič, Jerebic. Igrali
so še: Roškar, Rajh, Tušek,
Bombek. Trener: Borut Kopše.
V Ormožu so gostovali no-
gometaši Beltinc, ki so v mi-
nuli sezoni nastopali še v prvi
slovenski nogometni ligi. Do-
mačini so na začetku priprav,
saj se jim prvenstvo prične ve-
liko bolj pozno, kot drugoli-
gašem. Igra je potekala po
pričakovanjih ostje so bili ne-
koliko boljši nasprotnik, imeli
rahlo terensko premoč z nekaj
priložnostmi, vendar niso bili
najbolj prepričljivi. Domači so
večkrat zapretili iz hitrih na-
sprotnih napadov, žal pa niso
bili najbolj zbrani pred gos-
tujočim vratarjem. V drugem
polčasu so Beltinčani dosegli
tri zadetke in prišli do priča-
kovane zmage, ki pa je bila
dosežena težje, kot so to sami
pričakovali.
Danilo Klajnšek
Turnir v
Slovenii vasi
športno društvo Slove-
nja vas letos slavi 25 let
obstoja. Ob tej priložno-
sti bodo v petek in soboto
(5. in 6. avgusta) na igri-
šču v Slovenja vasi pri-
pravili nogometni turnir
veteranskih in članskih
ekip iz občine Hajdina.
Prav tako so povabljeni
vsi nogometaši, ki so v
minulem obdobju igrali
za Slovenjo vas.
Danilo Klajnšek
JUDO
Evropsko kadetsko
prvenstvo v Romuniii
Slovenska reprezentanca v judu se je pretekli konec tedna
mudila v Romuniji na kadetskem evropskem prvenstvu.
Kjer je nastopilo 38 držav. Domov so se vrnili z dobrimi re-
zultati. Tudi Judo klub Drava Ptuj je pripomogel k uspehu
slovenske reprezentance, 9. mestom Danijela Rusa, kate-
rega trener je Vlado Čuš.
Danijel Rus je šele prvo leto
v kategoriji kadetov, trenira pa
že devet let. Njegov vzornik
)e Filip Leščak, v svet Juda
pa je prišel predvsem po bra-
tovih stopinjah (Denis Rus),
prav tako uspešnega juduista
in nosilca medalje iz Evrop-
skega prvenstva. Danijel kon-
čuje osnovno šolo in bo svoje
šolanje nadaljeval na Ptuju v
športni gimnaziji. Všeč mu je
da bo lahko šolo in šport zdru-
žil, predvsem pa je hvaležen
družini, ki mu stoji ob strani
in trenerju, ter celi ekipi, ki ga
vzpodbuja. Samo tako naprej
Danijel!
Milan Krajnc Pavlica
Danijel Rus Foto: Nini
28

Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNIl
MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN.
PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE - 288 NAD.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov i.nad.
Nastanek in razvoj psihosocialnih motenj
v otroštvu -l.nad.
Pa si poglejmo, katere abnormne psihosoci-
alne situacije predstavljajo ogrožajoče dejavni-
ke psihosocialnega razvoja otrok.
Kot prve si poglejmo abnormne odnose v
družini. Sem sodi pomanjkanje topline v od-
nosih med starši in otrokom, spori med od-
raslimi v družini, sovražnost do otroka ali
zvračanje krivde na otroka, telesno trpinčenje
otroka in spolna zloraba otroka v družini.
Kot druge si poglejmo duševne motnje, od-
klonskost ali invalidnost v otrokovi družini.
Sem uvrščamo duševne motnje oziroma od-
klonskost staršev, invalidnost oziroma priza-J
detost staršev in prizadetost sorojencev.
Kot tretje lahko navedemo neustrezne ali iz-
krivljene komunikacije v družini.
Kot četrte pa si poglejmo abnormno ka-
kovost vzgoje. Sem uvrščamo pretirano zaš-'
čito staršev (hiperprotektivnost), neustrezen
nadzor staršev nad otrokom, prikrajšanost
za izkušnje ter neustrezne pritiske staršev
na otroka. Pomembno je tudi abnormno ne-
posredno okolje. V ta sklop sodi zavodska
(institucialna) vzgoja, abnormna starševska si-
tuacija, družina v osamitvi (izolirana družina)
in življenjske okoliščine, ki lahko predstavlja-
jo nevarno psihosocialno situacijo.
O še drugih abnormnih psihosocialnih situ-
acijah pa naslednjič.
KRiODAlAliCI
18. julij: Stanislav Torič, Frankovci 38; Stanko Murat,
Hum 100; Marija Belšak, Moškajnci 7; Milica Jeza, Pod-
lehnik 6/A; Branko Serdinšek, Dežno pri Podlehniku; An-
drej Belšak Podlehnik 2/D; Jože Belšak, Moškajnci 7;
Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18; Marija Gajšek, Podle-
hnik 61; Edi Gajšek. Kreigerjeva 29; Branislav Svenšek,
Žetale 105; Lebar Nevenka, Gorišnica 93/A; Mira Zaj-
šek, Kozminci 6/B; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7; Anica
Brmež, Sela 35: Milan Černel Vitomarci 56; Janez Žerov-
nik, Golohova 3; Lidija Kaisenberger Potrčeva 22; Franc
Trčko, Ciri<ovce 59/A; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16.
20. julij; Mirko Kozel, Lahova 19; Igor Ritonja, Varoš
9; Tonček Čeh, Kungota 93; Leopold Žunkovič, Šikole
20; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Stanko Zaje, Mihovce
54/A; Renata Plohi, Stojnci 57/A; Marjan Lah, Pongrce
15; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36; Zvonko Česar, Zg.
Jablane 36; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3;
Andrej Toplak, Gorišnica 138; Hermina Zaje, Mihovce
54/A; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48: Bernard Kotnik, Stra-
žgojnca 25; Emil Veler, Cirkovce 76; Branko Ferlež, La-.
ckova 7; Branko Zaje, Čučkova ul. 11; Janez Muršec|
Ločki vrh 52/a; Robert Belca, Dragonja vas 22; Ludvii
Jeza, Stanečka vas 15/A; Stanko Vrbek, Cirkovce 42|
Franc Medved, Zg. Jablane 10; Leopold Zabukovšek,
Dragonja vas 2; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Mar-
tin Golenko, Sp. Jablane 10/A; Franček Trčko, Šikole 3;:
Stanko Pernat, Cirkovce 20; Branko Mlakar, Šikole 78;l
Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Vinko Baklan, Zg. Ja-
blane 30; Bogomir MandI, Sp. Jablane 43/E; Žiga Me-I
dved, Sp. Jablane 54; Danilo Jevšovar, Šikole 64,'A;
Franc Petek, Sp. Jablane 45; Vladimir Zamuda, Fcnin^
27; Jože Čeh, Nova ul. 26; Mladen Sobotič, Sp. Jablane
32; Sobotič Rozalija Sp. Jablane 32; Miroslav Greifoner,!
Cirkovce 68/C; Anton Valentan, Starošince 13: Ar;ort
Lamberger, Cesta Ob ribniku 23; Milan Fideršek, Zg JaH
blane 16; Franc Novak, Cirkovce 22.
STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO
Sf m/e cen in razmer^ med ^
energenti za š/rofto potrošnje
Energija je ena od najpomembnejšili in nujno potrebnili
življenjskih dobrin. Rabimo različne vrste energij. Zaradi
tega je pomembno, po kakšni ceni jo plačujemo in kolik-
šne so razlike med posameznimi energenti (EL kurilno
olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, električna
energija). Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stanja
cen in razmerij v Sloveniji.
Končna in koristna energija
Ce želimo narediti primerjavo
cen različnih energentov, mora-
mo te zaradi različnih agregat-
nih stanj (trdno,tekoče, plinasto)
in zaradi različnih merskih enot
(liter, kg, m^, spraviti na isto os-
novo, oziroma energijsko enoto.
Pomembno je, da upoštevamo
različno kurilno vrednost ener-
gentov. Tako iz enega litra ekstra
lahkega (v nadaljnjem besedilu
EL) kurilnega olja dobimo prib-
ližno 10 kWh energije, iz enega
m^ zemeljskega plina približno
9,5 kWh energije in iz enega ht-
ra utekočinjenega plina približ-
no 6,95 kWh toplotne energije.
Energija v prvotni obliki go-
riva (kot kurilno olje, plin) na
"pragu" pred kotlom je takime-
novana končna energija. Cen
končne energije preračunane na
enoto kWh še ne moremo pri-
merjati med seboj. Primerjava
je možne šele, ko upoštevamo,
koliko toplotne energije dobimo
iz kotla oziroma, ko je končna
energija pretvorjena v koristno
z določenim izkoristkom nap-
rave. Izkoristek lahko v znatni
meri vpliva na ceno in strošek
porabljene energije, kar je tudi
razvidno iz tabele, kjer so poda-
ne cene koristne energije pri raz-
ličnih izkoristkih kotla. Občani
pa običajno primerjajo le prodaj-
ne cene energentov ali cene kon-
čne energije, ne upoštevajo pa
dejanski izkoristek kotla. Naj-
pogosteje tudi nimajo pravih
podatkov in lahko dejanski iz-
koristek kotla v takih primerih
le ocenijo. Pri novejših kotlih
je izkoristek zapisan v tehnični
dokumentaciji, velja pa pri pol-
ni oziroma maksimalni obreme-
nitvi kotla.
Primerjava cen različnih
energentov za ogrevanje v
kurilni sezoni
Če pogledamo v tabeli na po-
samezne energente in razmerja
med njimi, ugotovimo nekaj
značilnosti, ki so specifične za
Slovenijo. Energenti so še ve-
dno v drugačnih medsebojnih
razmerjih kot cene v Zahodni
Evropi. EL kurilno olje ima
pri nas zelo ugodno ceno, cena
zemeljska plina se je olju v
zadnjem času dejansko čisto pri-
bližala, če upoštevamo njegovo
zadnjo podražitev. Od tega ni-
voja cen pa utekočinjeni naftni
plin zelo odstopa z znatno višjo
ceno (Glej tabelo).
Navedene ugotovitve bodo
morda koristile vsem, ki se ne
morejo odločiti pri izbiri ener-
genta: utekočinjeni naftni plin
ali EL kurilno olje in nimajo
možnosti priklopa na zemeljski
plin. Oba energenta, tako EL
kurilno olje in utekočinjeni naf-
tni plin omogočata avtomatsko
delovanje naprav, cena za prido-
bljeno energijo (SIT/kWh) pa se
zaradi visoke cene utekočinje-
nega plina bistveno razlikuje in
je trenutno skoraj 18% višja kot
pri EL kurilnem olju. To seve-
da velja za obratovanje v kuril-
ni sezoni in ob predpostavki, da
so vgrajene sodobne naprave na
olje ali plin, ki obratujejo z iz-
koristki med 80 in 90 %. Raz-
mere glede cen koristne energije
pri istem energentu se pa lahko
bistveno spremenijo v primeru,
če imamo v rabi stare, tehno-
loško zastarele naprave, ki ima-
jo slab izkoristek, v nasprotju z
modernimi, tehnološko najbolj
dognanimi napravami, ki obra-
tujejo z dobrim izkoristkom. Pri
ceni utekočinjenega plina mo-
ramo še upoštevati, da se cena
spreminja s spremembo ogreval-
ne sezone. Različni so tudi inve-
sticijski stroški za postavitev ali
najem rezervoarja za utekočin-
jeni naftni plin in nabavo spe-
cialnega kotla. Prav tako pa je
ob primerjavi obeh cen upoš-
tevati pri utekočinjenemu naf-
tnemu plinu pozitivni ekološki
vidik, saj plin praktično ne vse-
buje žvepla.
Električna energija je najdra-
žja energija in praktično ne pride
v poštev za ogrevanje stanovanj,
prav tako se za pripravo tople
vode vse bolj opušča.
Primerjava cen za pripravo to-
ple vode izven kurilne sezone
Zgoraj navedene ugotovitve
veljajo za ogrevanje in pripravo
tople vode v kurilni sezoni za
gospodinjstva. Izven kurilne se-
zone so razmere drugačne pri
koristni energiji, za končno
energijo pa so vrednosti cen ena-
ke kot v kurilni sezoni. Izven
kurilne sezone so ogrevalne na-
prave oziroma kotli centralne
kurjave za pripravo tople vode
zelo malo obremenjeni. Posle-
dica tega je, da obratujejo pri
slabem izkoristku, ki povečuje
ceno koristne energije na tako
visoko vrednost, da se z upo-
rabo drugih energentov pribli-
žamo ceni električne energije,
seveda le v času manjše dnevne
tarife. V času večje dnevne tari-
fe priprava tople vode z elektri-
čno energijo zaradi visoke cene
ne pride v poštev. Pri trenutno
veljavnih cenah je gretje vode
ceneje z električno energijo pri
manjši dnevni tarifi v primeru,
če je izkoristek centralnega ogre-
vanja na EL kurilno olje ali na
zemeljski plin nekaj nižji od 72
oziroma 62 %. Za utekočinjeni
naftni plin je meja izkoristka pri
približno 85%.
Svetovalna pisarna na Ptuju,
Mestni trg 1, teL 778 — 516,
je odprta za brezplačno sveto-
vanje občanom vsak ponedeljek
in sredo od 16 do 18.30\ Sveto-
vanje je namenjeno učinkoviti
rabi energije v gospodinjstvih.
To je pomoč vsem, ki name-
ravajo oplemenititi svoj denar
z vlaganjem v učinkovito rabo
energije. Z izboljšanjem toplo-
tne zaščite zgradb, uporabe so-
dobnejših ogrevalnih naprav in
večjo uporabo obnovljivih virov
energije prispevate k varovanju
okolja, zmanjševanju stroške
za energijo in izboljšanju bival
nih razmer. Svetovalec vas lah
ko tudi obišče na objektu ii
po svetovanju vam pošljemo do
mov poročilo o nasvetu. V EN
SVET pisarnah si lahko občan
ogledajo tudi razpoložljivo stro
kovno literaturo. \
Bojan Grobovšek
univ. dipl.ing.sti
Opombe:
• Cene energije, stanje 18.7.2000
• Kondezacijski kotli, ki lahko obratujejo z izkoristkom tudi do 108%
v tabeli niso upoštevani.
• V stroških ogrevanja z električno energijo ni upoštevan prispevek za
moč, ki je odvisen od velikosti varovalk.
Darovalci finančnih sred-
stev za izgradnjo Bolnišni-
ce Ptuj:
Zdenko Pavlina, Ljub-
ljana - namesto rož za
pokojnega Ban Vladimirja
5,000.00 sit.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vrt v vrhoma poletia
Vrtno rastlinje se po nekaj deževnih padavinah zadovoljivo odra-
šča in obnavlja, kar je bilo motenega in zadržanega po spomla-
danski in zgodnjepoletni vročini in suši. Vrtnarjeva skrb pri negi
tega rastlinja mora sedaj biti usmerjena njeni prehrani, plitvi obdelavi, zatiranju
plevelov in varstvu pred boleznimi in škodljivci, računajoč na to, da se bo vegeta-
cija pri vrtnem rastlinju v teh rastnih razmerah nekoliko časovno prej sklenila in da
bodo pridelki prej dozoreli in potrebno bo prejšnje spravilo.
Ko v SADNEM IN OKRASNEM vrtu v pole-
tju pojema bujna vegetacija pri drevninah in
ko se na novo zrastlih mladikah že oblikovali
brsti, je nastopilo obdobje, v katerem lahko
opravimo cepljenje na speče oko. Cepljenje
sadnega drevja in okrasnih drevnin je najzani-
mivejše strokovno vrtnarjevo opravilo, s kate-
rim razmnožuje in požlahtnjuje lesne trajnice v
vrtu. Preden pristopimo k cepljenju ali precep-
Ijanju sadnega drevja in okrasnih drevnin, mo-
ramo vedeti, čemu je namenjeno in kakšnega
načina cepljenja se bomo poslužili.
Razmnoževanje sadnega in okrasnega dre-
vja s semenom, na potomstvo ne prenaša
enakih dednih lastnosti, kot jih ima starševsko
matično drevo, pač pa se posamezne rastline,
vzgojene iz semena, v rasti in razvoju obna-
šajo različno. Cepljenje, ki je nespolni način
razmnoževanja sadnega drevja, pa omogoča
prenašanje enakih dednih lastnosti od star-
ševsko matičnega drevesa na nove rastline.
Za cepljenje sta potrebna podlaga in cepič.
Podlaga je v vsakem primeru korenina in v
njenem podaljšku koreninski vrat ter deblo.
Koreninska podlaga pri sadnem drevju je lah-
ko vzgojena iz semena ali potaknjenca. Po la-
stnostih so si podlage različne, iz katerih se
lahko razvije drevo večjih razsežnosti, ki po-
zno zarodi in ima dolgo življenjsko dobo ali
drevo, ki naglo zarodi, ob intenzivni obdelavi
in negi, daje kakovosten pridelek, se naglo iz-
rodi in ima krajšo življenjsko dobo. Cepič je
del enoletne mladike, obrastle z brsti, ki se je
razvila na matičnem sadnem drevesu ali okra-
sni drevnini, ki ga kot žlahtni del vcepimo na
podlago. Koreninska podlaga in cepič morata
biti v bližnjem sorodstvu, da cepljenje uspe.
Načinov cepljenja je toliko, da sadno drevje in
okrasne drevine lahko cepimo v vegetaciji in v
času zimskega mirovanja. V času vegetacije,
ko drevnine prehajajo v drugo muževno stan-
je, to je stanje, ko je lubje toliko sončno, da se
z lahkoto loči od olesenele sredice in ko so se
na letošnjih mladikah matičnega drevesa pov-
sem razvili brsti, je čas za cepljenje na način
očeslanja na speče oko ali okulacija.
Način cepljenja na speče oko je najbolj raz-
širjen način cepljenja in razmnoževanja v dre-
vesnicah in vrtovih v času vegetacije, je lahko
izvedljiv, opravimo pa ga tako, da na podlagi
s cepilnim nožem naredimo v lub plitev brez
v obliki črke T, nakar z lopatico na cepilnem
nožu lub lahno pridvignemo. V vreznino vlo-
žimo brstni cepič, ki ga izrežemo z lubjem iz
svinčnik debele enoletne mladike matičnega
drevesa in ga z rafijo ali cepilnim gumijastim
trakom tesno zavežemo. Cepič se že po nekaj
dneh vraste v podlago, sicer pa cepljenje po-
novimo (Glej sliko).
V ZELENJAVNEM VRTU v začetku avgusta
še sejemo nekatere vrste vrtnin za jesensko
rabo, pa tudi tiste, ki prezimijo na prostem. Od
solatnic so to veronski radič in sorte radiča
za rezanje, špinača, motovileč in nekatere vr-
ste solate s krajšo rastno dobo. Posejemo še
tudi lahko belo čebulo, sladki janež, redkvico
in peteršilj, ki bo v jeseni najprimernejši za vla-
ganje v korita za zimsko rabo v svežem stanju.
Setev naštetih vrst vrtnin je že nekoliko časo-
vno kasna, vendar v letošnjih vremenskih ra-
zmerah, čeprav vrtnine kažejo na predčasno
doraščenost in zrelost, lahko tudi da pozni po-
sevki uspejo, če ne bo jesen prezgodaj zaklju-
čila vegetacije.
Vrtnine, ki so bile v rasti zadržane zaradi po-
manjkanja talne vlage, sedaj ob primerni vlaž-
nosti dognojimo z dušičnimi gnojili, da si bodo
v rasti opomogle. Dušik v tleh namreč ni sta-
noviten in se je izgubljal, tudi ko ga rastlina ni
bila sposobna sprejemati.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in sa-
diti rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov
1. in 2. ter 11. in 12. avgusta, to pa so tudi
primerni dnevi za cepljenje sadnega drevja. V
dneh od 3. do 6. avgusta opravljamo z rastli-
nami, ki jih pridelujemo zaradi korenine, 2. 8.
in 12. avgusta z rastlinami, ki jih pridelujemo
zaradi lista ter 6. in 7. zaradi cveta, ko je ugo-
dno tudi cepljenje okrasnih drevnin.
Miran Glušič ing. agr.
Način cepljenja z okulacijo
30
POSLOVNA IN DRUGA SPOgOCfUI
Četrtek, 3. avgust 2000 - TEDNI
KOG / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV IN VRSTNIKOV
Ha Kogu fe bih nekoi thrugaie
Predlani %o se po dolgih letih na Vitanu ponovno srečali
nekdanji sošolci in vrstniki, rojeni leta 1925, 1926 in 1927,
ki so obiskovali osnovno šolo na Kogu. Letošnje srečanj, ki
je potekalo v začetku junija na Vitanu je bilo že tretje. 29
zbranih pa se je odločilo, da se bodo odslej dobivali zares
vsako leto.
Ptujska slikarka in likovna pe-
dagoginja Rozina Šebetič je ena
izmed kogovčank, ki se srečanj
redno udeležuje. Povedala nam je,
da je bil nekoč šesti, sedmi in
osmi razred "kombiniran", zato so
se odločili, da srečanje organizi-
rajo za tri letnike skupaj. Nekda-
nji sošolci, ki so prišli na srečanje
tudi iz Ljubljane, Čakovca, Varaž-
dina in Gorenjskega konca Slove-
nije so se bo zvokih harmonike,
prepevanju pesmi in obujanju
spominov na mlada leta preživeli
lep dan. Nekateri so se nazadnje
srečali v osnovni šoli. Na žalost
so ugotovili, da je bilo včasih na
Kogu drugače.
NA KOGU JE VEDNO
MANJ OTROK
Srečanja se je udeležila tudi vo-
dja podružnične šole na Kogu
Anica Pevec, ki je poudarila, da
je na Kogu v šoli čedalje manj ot-
rok. Letos obiskuje 1. razred 7 ot-
rok. Toliko jih je tudi v drugem.
Tretješolcev je 9, četrtošolcev pa
deset. Vpis je vsako leto manjši.
Vseh učencev je torej v letošnjem
letu 33. Prav katastrofalna je pri-
merjava z vpisom v šolskem letu
1933/34, ko je bilo otrok samo
v enem razredu 60, leto prej pa
celo 64. Iz določenih predelov KS,
npr. Ciganija in Gomila, pa nima-
jo že nekaj let nobenega vpisane-
ga učenca. Če ni otrok, tudi kraj
izumira je dodala Rozina Šebetič.
Veliko je že sedaj zapuščenih hiš
in ko ne bo več starejših ljudi, ki
sedaj sami živijo na kmetijah, bo
pokrajina še bolj zapuščena. Ani-
ca Pevec je povedala, da na šoli
opažajo tudi padec ekonomskega
položaja družin, ki so nekoč še
odhajale na morje, sedaj pa si to
vedno težje privoščijo.
SKRB ZA UREJENOST
KRAJA
Z veseljem pa so udeleženci
srečanja opazili izrazito skrb za
urejenost rodnega kraja. Rozina
Šebetič pa je ugotovila, da sta bili
društvena in kulturna dejavnost
na Kogu nekoč veliko bolj raz-
viti. Dramska skupina, ki je bila
nekoč zelo aktivna, je prenehala z
delovanjem. V pogovoru so ude-
leženci srečanja ugotavljali, da je
politika tista, ki je ljudi na Kogu
razdelila, zaradi starih in novih
tovrsmih zamer in nesložnosti.
marsikaj ni narejeno ali pa vsaj
ne tako kot bi lahko bilo, če bi
se ljudje bolje razumeli med sabo.
Verjetno ni slučaj, da so na Kogu
upokojenci tisti, ki so zelo akti-
vni. Izkušnje in modrost, ki jo
prinesejo leta, so prispevali k slo-
žnemu delovanju najstarejših kra-
janov, ki imajo svoj pevski zbor
in folklorno skupino, aktivni pa
so tudi na drugih področjih. Ne-
kdanji sošolci so med obujanjem
spominov na šolska leta poudari-
li tudi kvaliteto nekdanje šole na
Kogu, ki jim je dala dovolj znanja,
da so lahko uspešno nadaljevali
šolanje. Večina se je izobraževala
ob delu, kar jim je omogočilo bo-
ljši zaslužek in družbeni položaj v
povojnem času. Sklepna misel pa
je bilo spoznanje in obžalovanje
nekdanjih nesporazumov in spo-
rov kot rezultat strankarske pripa-
dnosti in omalovaževanja revnih.
Vsekakor dobra misel kot posla-
nica mladim na poti skozi življe-
nje na Kogu.
Majda Fridl
Udeleženci srečanja sošolcev in vrstnikov na Vitanu pri gostilni Veselko; sošolci letnikov 1925,
1926 in 1927.
ŽETALE / ZLATA POROKA
Zfcifoporoceffcci
Janez in Ana Bukavti
Pred župana občine /etale Antona Butolena in matičarko
Francko Petrovič sta po natanko 50 letih zakonskega živ-
ljenja v soboto, 29. julija, stopila zlatoporočenca Janez in
.4na Bukovič iz Kočic 27. /lati priči sta bila njuna otroka
Betka Dominko in IVlilan Bukovič.
Zlati ženin je bil rojen 18. de-
cembra leta 1928 v kmečki dru-
žini v Kočicah, zlata nevesta, z
dekliškim priimkom Bedenik, pa
v delavsko-kmečki družini, 10. ju-
lija leta 1922 na Plajnskem. Po-
ročila sta se 29. julija 1950, v
srečnem zakonu, polnem trdega
dela in odrekanja, pa se jima je ro-
dilo sedem otrok, od katerih sta
žal dva že pokojna. Jesen življen-
ja preživljata z najmjaljšim sinom
Tomislavom na haloški kmetiji v
Kočicah, kjer ju rado obišče in os-
rečuje sedem vnukov.
Ob svečani proglasitvi za zla
poročenca je župan Anton Bu
len dejal, da so v občini pona
na občane, ki znajo živeti skup;
slogi, družinski sreči in razun
vanju, ter izrazil veselje, da sta
50 letih spet lahko ponovila s'
DA v občini Zetale. V spomin
redek srečni dogodek, jima je
ročil spominsko plaketo in dar
občine Zetale, vsi skupaj so zlai
poročencema tudi nazdravili.
M.Ozmi
Zlata nevesta in ženin Ana in Janez Bukvič iz Kočic s svojimi otroci po 50 letih skupnega ži
Ijenja. Foto: M.Ozmec j
PTUJ / ČETRTI BALONARSKI POKAL NAD PRIČAKOVANJI
Rekordno udeležba
22 posadk
v odlični organizaciji balonarskega kluba Ptuj in pod okri-
ljem Letalske zveze Slovenije je zadnji julijski konec tedna
na Ptuju potekala ena pomembnejših športnih prireditev v
počastitev letošnjega praznika Mestne občine Ptuj - četrto
mednarodno tekmovanje za Ptujski balonarski pokal. Od
petka, 28. do vključno nedelje, 29. julija je nad Ptujem
in Ptujskim poljem ob jutrih in popoldnevih zaplavalo 22
živopisanih balonov iz Slovenije in sosednje Avstrije.
Žal je v petek zvečer otvori-
tveno letenje z baloni nad Ptu-
jem in okolico zaradi dežja
in vetrovnega vremena odpa-
dlo, zato so udeležencem iz
Slovenije in sosednje Avstrije
razkazali nekatere ptujske
kulturno-zgodovinske zname-
nitosti. Čez noč pa se je vreme
stabiliziralo in v soboto zjutraj
so nekaj pred sedmo uro star-
tali izpred travnika pri Termah
s prvim tekmovalnim letom za
pokal Adriaplina in 4. ptujski
balonarski pokal. Popoldne so
se posadke balonov zbrale pri
vinogradniku Konradu Janže-
koviču na Turškem vrhu, kjer
so jim pripravili haloško južino
in pokušnjo vin. Nekaj po 18.
lu-i pa so se podali na drugi tek-
movalni polet za nagradi NES
in PCS. Kljub temnim oblakom
so nad Ptuj v smeri proti Moš-
kajncem poleteli tudi v nedeljo
zjutraj, zaključek trodnevnega
balonarskega srečanja in razgla-
sitev rezultatov vseh balonar-
skih tekmovanj pa so opravili
po izdatnem obedu v gostišču
Amadeus okoli 13. ure popol-
dne. Nagrado Adriaplina si je
prislužil Avi Sorn pred Samom
Cejanom in Filipom Stucinom
- vsi trije iz Ljubljane. Nagrado
NES si je priboril Avstrijec Jo-
hann Almler, v skupni oceni pa
je zmagovalec 4. mednarodnega
balonarskega pokala v Ptuju Avi
Sorn, ki se skupaj z Radom Pet-
rovičem in Jožetom Dergancem
odpravlja kot član slovenske re-
prezentance v petek 4. avgusta
na Evropsko balonarsko prven-
stvo v Luxemburg.
Predsednik balonarskega klu-
ba Ptuj Branko Ambrožič je
4. mednarodni balonarski po-
kal ocenil nasmejanega obraza:
"Vesel sem, saj nam je tekmova-
nje lepo uspelo. Po številu po-
sadk - kar 22 jih je bilo - je celo
preseglo vsa naša pričakovanja.
S tega stališča smo doživeli svo-
jevrstni rekord Slovenije, saj
se ne spomnim balonarskih te-
kmovanj s tolikšno udeležbo.
Tako veliko število nam je sko-
raj povzročilo nekaj logističnih
problemov. A z več dobre volje
smo vse uspešno rešili, le stro-
ški so morda nekoliko višji, kot
sicer. Prepričan sem, da je za
naš klub to izredno dobra nalo-
žba za naprej, saj praktično ni
bilo človeka, ki bi Ptuj zapuščal
kislega obraza. To je toliko po-
membnejše, če bo leta 2005 Ptuj
resnično gostitelj balonarskega
dela svetovnih letalskih iger, za
kar si vsi močno prizadevamo.
Hvala vsem, ki so nam pomaga-
li pri realizaciji letošnjega po-
kala."
Predsednik balonarskega klu-
ba Ptuj Branko Ambrožič.
Ob Jutrih in večerih so v nebo nad Ptujem zaplavali živopisani baloni.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes ho pretežno jasno.
Pihati bo začel jugozahodni
veter. Najnižje jutranje tem-
perature bodo od 10 do 16,
najvišje dnevne od 26 do 32
stopinj C.
Obeti
Jutri ho še večinoma sonč-
no in vroče. V soboto bo spre-
menljivo oblačno in predvsem
na zahodu Slovenije bodo po-
poldne in zvečer že krajevne
plohe in nevihte.
ŽE DRUGI PRIMER SUMA
DETOMORA
Zadnjič smo poročali o 37-letni
ženski iz ptujske okolice (doma je
iz Žetal), ki so jo utemeljeno osu-
mili detomora. To je potrdila sod-
nomedicinska obdukcija, saj je po
porodu, 21. julija otroka umorila,
ga razkosala in dele trupelca od-
vrgla v greznico, kjer so jih polici-
sti tudi našli. V nedeljo pa so se
v ptujski bolnišnici srečali s po-
dobnim primerom 37-letne ženske
iz Velikega Okiča, občina Videm.
Policisti so potem ugotovili, da je
ženska 27. julija doma rodila otro-
ka, trupelce pa odnesla na lokalno
odlagališče odpadkov kjer so ga
policisti tudi našli. Sedaj še čakajo
na sodnomedicinsko obdukcijo, ki
bo pokazala, če se je otrok rodil živ
Obe nesrečni ženski se začasno na-
hajata v psihiatrični bolnišnici.
MOPEDIST NEPREVIDNO
NA PREDNOSTNO CESTO
Po lokalni cesti od Zakla proti
Zgornjemu Gruškovju, občina
Podlehnik, se je v petek, 28. julija
okoli 7. ure peljal s kolesom z mo-
torjem 79-letni D.K. V križišču s
prednostno cesto se ni prepričal,
če lahko varno zapelje v križišče,
zato je zaprl pot osebnemu avto-
mobilu, ki gaje po prednostni ces-
ti z njegove desne pripeljal hrvaški
državljan 62.letni D.M. V trčenju je
bil mopedist huje ranjen.
V ŠIKOLAH ZGORELO
GOSPODARSKO POSLOPJE
V torek, 25. julija okoli 19. ure je
izbruhnil požar v gospodarskem
poslopju M.K. v Šikolah. S puhal-
nikom so spravljali slamo in prav
puhalnik je povzročil požar Vnela
se je slama, ogenj pa se je hitro
razširil po kolarnici in zajel ostrešje
hlevov Domačinom je uspelo re-
šiti živino, zgorelo pa je več kme-
tijskih strojev, 18 nakladalk slame,
10 bal ostave in lOm nakladalk
sena. Nadaljnje širjenje ognjenih
zubljev so zajezili gasilci. Ocenili
so, da je škode za okoli 10 milijo-
nov tolarjev.
IZ CERKVE UKRADLI
DRAGOCENE SLIKE
v noči na torek, 25. julija je bila
oropana cerkev sv Janeza Krs-
tnika v Gorenjskem vrhu, občina
Zavrč. Neznanec je odnesel pred-
vsem več kot 300 let stare slike (Ije
na platnu), ki so neprecenljive vre-
dnosti. Med njimi slika z motivom
Jezusovega krsta iz glavnega ol-
tarja ter sliki sv Blaža in sv Florja-
na. Ukradene slike imajo poseben
kulturni in zgodovinski pomen,
zato je upanje, da bodo policisti
roparje kmalu izsledili.
VLOM NA GRADBIŠČU
OSNOVNE ŠOLE
V noči na petek, 28. julija je bilo
vlomljeno v zabojnik na gradbišču •
osnovne šole v Svetem Tomažu,
občina Ormož. Vlomilec je odne-
sel več električnega in zidarskega
orodja. Po oceni je lastnika oško-
doval za okoli milijon tolarjev.
SMRTNA NESREČA V
DOMAČI DELAVNICI
V petek, 28. julija okoli 20. ure
se je 58-letni E.R. iz Zgornjega
Gruškovja, občina Podlehnik, od-
pravil v domačo delavnico, da bi
popravil nosilec rezil za koso. Ob
vklopitvi stružnice se mu je v gre-
benski nosilec zataknila majica.
Ker mu ni uspelo pravočasno iz-
trgati majice, mu je okrog nosilca
ovilo tudi levo roko in mu jo po-
škodovalo vse do ramena. Polo-
milo mu je tudi vratna vretenca in
umrl je zaradi zadušitve.
PIJAL RAZBIJAL IN
GROZIL
v sredo, 26. julija zvečer je
39-letni A.B. v Senčaku, občina
Ormož, na dvorišču sosede, s ka-
tero se nista posebno razumela,
začel razbijati leseno ograjo in po-
samezne dele metati proti ženski.
Snel je tudi pokrov kanalizacijske-
ga jarka in ga razbil. Sosedje so
obvestili ormoške policiste, ki so
kmalu prišli, ko jih je razgrajač za-
gledal je pobegnil domov. Toda
maligani so ga spodbudili, da je
sunkovito odprl vrata in se začel
prerivati z enim od policistov Ko
so ga obvladali, se je še naprej
repenčil, zato so ga odpeljali na
postajo do iztreznitve. Čaka ga
srečanje s sdonikom za prekrške
in povrh še ovadba suma kaznive-
ga dejanja oviranja uradne osebe.
POVOZIL NA CESTI
LEŽEČEGA IN POBEGNIL
v torek, 25. julija ob 21,50 je
neznani voznik neznanega tovor-
nega vozila peljal od Gornje Rad-
gone proti Mariboru. Pri Benediktu
je med vožnjo po klancu navzgor v
ovinku povozil na cestišču ležeče-
ga pešca 64. letnega M.S. iz Spo-
dnjih Žerjavcev, občina Lenart, ki
je dobil tako hude poškodbe, da
je na kraju nesreče umrl, voznik
tovornega vozila pa je odpeljal.
Nekaj minut za tem je po cesti
iz smeri Gornje Radgone z oseb-
nim avtomobilom peipeljal 35.let-
ni T K. iz Velenja in zadel na cesti
ležečega pešca, ki je bil verjetno
že mrtev. Policisti za voznikom ne-
znanega tovornega vozila poizve-
dujejo.
FF
PTUJ - V Miheličevi galeriji
bodo danes, ob 18. uri, od-
prli razstavo kiparskih del
mlade kiparke Polone Ma-
her iz Maribora. Razstava
bo na ogled do 3. septem-
bra. Razstava je posve-
čena prazniku mestne
občine Ruj, doprl jo bo
ptujski župan Miroslav Luci.
V kulturnem programu bo
nastopil vilonist Štefane
Reggiani.
PTUJ - V galeriji Drava v
Vošnjakovi 2 so v torek od-
prli razstavo likovnih del
škofjeloškega slikarja Ja-
neza Hafnerja
PTUJ - Na dvorišču Domi-
nikanskega samostana bo
v soboto, 5. avgusta, ob 21.
uri, javna vaja za novo gle-
dališko predstavo ptujske-
ga gledališča A.R Čehova
Snubec/Medved. Svečana
premiera bo v ponedeljek,
7. avgusta, bo 21. uri na
dvorišču Dominikanskega
samostana. Ponovitve pa
bodo 8., 9., 10., 11., 12. in
14. avgusta ob 21. uri.
KINO PTUJ - Od 1. do
8. avgusta si lahko ogleda-
te film Čarovnica iz Blaira,
predstave bodo ob 19. in
21. uri. Od 8. do 13. avgu-
sta bo na sporedu film Ko-
lesa, vsak dan ob 19. uri, v
istih dneh ob 21. uri pa film
Moški žigolo.
mmmi
RODILE so - ČESTITA
MO: Natalija Štrucl, Kved
rova 2, Ptuj - dečka; Matej;
Dolenc, Zg. Jablane 37
Kidričevo - Ano; Alenkj
Kramberger, Novinci 42
Sv. Tomaž - Leona; Tanj;
Dobrijevič, Kerenčičev ttj
5/a, Ormož - Petra; Barba
ra Veselko, Linhartova 6
Ptuj - Tima; Suzana Jcre.
bič, Koračice 21, Ormož ■
dečka; Klavdija Potrč, Me-
stni vrh 74/a, Ptuj, Kajo;
Bernarda Šilak, Nova va$
24/c, Markovci - Miha; Pet-
ra Predan, Ljubstava \S/h,
Videm - Aljaža; Marjana
Kelc, Sv.- Tomaž 20 - Ev-
gena; Edita Perkovič, Ore-
šje 22, Ptuj - Jaka; Suzana
Stater, Aškerčeva 10, Ptuj
- Tomasa; Zlatka Dobnik,
Zlatoličje 22, Starše - Ne-
vena; Erika Cvetko, Polen-
šak 51, Ptuj - dečka; Mateja
Lozinšek, Hajdoše 61, Ptuj
- Aneja; Vesna Draškovič,
Kvedrova 5, Ptuj - deklico;
Metka Šimic, 5. prek. 4,
Ptuj - deklico; Irena Brez-
nik, Sp. Ložnica 21, Zg.
Ložnica - Matejo; Helena
Bezjak, Muretinci 52, Gori-
šnica - Nina; Jagoda Liber,
Drenovec 1, Zavrč - Moni-
ko.
POROKE - PTUJ: Silvo
; Kopčič, Selce 105 in Klav-
dija Gregorec, Drstelja 46,
Rado Kramberger, Placar
69/a in Suzana Murko, Ja-
nežovci 15, Dominik Ladič,
Ptuj, Prešernova ulica 25
in Klavdija Cebek, Dražen-
ci 76/a, Bruno Vuzem, Zakl
30 in Nikolina Ovčar, Ptuj,
Ulica 5. prekomorske 7.
POROKE - ORMOŽ:
; Davorin Kovačec, Mihovci
pri Veliki Nedelji 95 in
[ Darja PlečkOjTrgovišče 60;
! Bojan Flac, Vuzmetinci 38
in Božiča Kosič, Kajžar 60;
t Mitja Kolarič, Frankovci 5
I in Jadviga Ivanuša, Fran-
j kovci 5.
UMRLI SO: Ivica Kraj-
šek, Pragersko, Pionirska
j 18, roj. 1935, umrl 19. ju-
; lija 2000., Terezija Peserl,
^ roj. Lukman, Kog 60, roj.
1908, umrla 21. julija 2000.,
Alojz Toplak, Zgornji Velo-
vlek 15, roj. 1922, umrl 23.
julija 2000., Jožef Korošec,
\ Apače 287, roj. 1930, umrl
24. julija 2000., Marija Ko-
drič, roj. Brodnjak, Strni-
šče 17/a, roj. 1927, umrla
25. julija 2000., Ana Emer-
; šič, Dolane 6, roj. 1913,
! umrla 26. julija 2000., Ama-
lija Hudina, roj. Gril, Ptuj,
Rimska ploščad 2, roj. 1904,
umrla 27. julija 2000., Mi-
roslav Valenčič, Ptuj, Rim-
ska ploščad 5, roj. 1952,
r amrl 25. julija 2000.