Važna novica za sadjorejce.
Čeravno imamo pri marsikterem lesovji gotove skušnje, da se da pomnožiti po mladikah (natičih, Steklinge), če se odrezane v zemljo vtaknejo, — čeravno dalje vemo, da se vinska terta tudi po gru-banji izreja, in da mladike murbnih dreves (kartudi gosp. Z al o k ar v „umnem kmetovanji" zagotovljajo) v vlažni zemlji rade primejo in berž ukoreninijo, je vendar dosihmal se skor sploh terdilo ,v da sadno drevje se ne da po mladikah množiti. Čujmo tedaj, kaj je lani eden naj slavni ši h djanskih sadjorejce v sedanjega časa, gosp* F. J. D o ch na hI v Kadolzburg-u na Parskem, v 16. zboru nemških kme-tovavcev in gojzdnarjev v Niirnbergu na vprašanje odgovoril, ki je bilo takole zastavljeno: „kaj se je poslednje leta za povzdigo sadjoreje skusilo in znajdlo?"
„Naj imenitniša znajdba — je rekel Dochnahl — v sadjoreji poslednjega časa je množenje sadnega drevja po mladikah (natičih). Veliko se je že sem ter tje govorilo, da se tudi sadno drevje da po mladikah pomnožiti, vendar ni nobeden mogel kaj gotovega povedati, kako naj bi se to delalo. S toliko večjim veseljem so zdej sadjorejci to znajdbo sprejeli, ki se je v 10 letih na 3 različnih krajih popolnoma poterdila".
„Leta 1844 sem jez gredo, kjer sem cvetlice špogal, z enoletnimi leskovicami (leskovimi šibami) obsadil in sicer po navadni viži, da sem jih opognil in z obema koncoma v zemljo vtaknil. Kmali so se očesa teh vejic napele, pognale in 3 do 4 pavce dolge izrastlike naredile. Ko sem spodnji konec pod zemlja ogledaval, vidim zarastek, iz kteregase navadno koreninice delajo.   Drugo spomlad ponavljam to skušnjo z
22
mnogim drugim lesovjem, sem pa veje tako globoko do zemlje pripognil, da so komaj zgornje očesa na sredi ven gledale* Večidel vse korenike so pognale in samostojne drevesca naredile. Lani smo v Kadolz-burg-u to skusili z veliko mladikami, posebno sladkih jabelk, in med 10 nam je ta skušnja komaj pri 1 spodletela. Preteklo spomlad smo čez 60.000 tacih mladik (natičevj na to vižo v zemljo vtaknili in sicer mnogega drevja. Zdej tedaj morem reči, da češnje, slive, hrast, bukva in še nektero drugo lesovje ne raste na to vižo, — nasproti pa z dobro vestjo zamorem terditi, da mirabelice in vse jablane in hruške se dajo po mladikah množiti.—Mesca rožnika lanskega leta je neki zdravnik naFrancozkem ravno to skusil, pa s poletinskimi mladikami, ktere so poleti vtaknili v zemljo. — To leto pa so to, kar sem jez znajdel s pomladančicami, znajdli tudi v Belgii. Moje skušnje so tako gotove, da zastavim svoje poštenje za resnico, —pa, kakor povsod, je tudi tukaj treba: da se vse prav dela".
Od moža takošne veljave ne moremo misliti, da bi se bil pričo toliko zvedenih mož, ki so v omenjenem zboru bili, s prazno stvarjo bahal. Vredno je tedaj, da začno že letos umni sadjorejci in učitelji sadjorejstva skušati to, kar D o ch na hI priporoča, — dobiček bi bil neprecenljiv, ako bi bili v stanu po ti kratki poti brez semena, brez divjakov in brez cepljenja množiti jabelka, hruške itd. Lepo prosimo: naj se to skuša, in skušnje potem naznanjajo po „Novicah".