Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso {tevilka 4, julij-avgust 2007 Zna~ilnosti naro~nikov tr`enjskih raziskav in njihovega nakupnega vedenja Barbara ^ater Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploš~ad 17, 1000 Ljubljana, barbara.cater@ef.uni-lj.si Prispevek obravnava zna~ilnosti naro~nikov tr`enjskih raziskav na slovenskem trgu in njihovo nakupno vedenje. Pri tem se osredoto~i na preteklo naro~anje tr`enjskih raziskav ter zna~ilnosti podjetja in posameznikov. Raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 150 naro~nikov tr`enjskih raziskav, ka`e, da ve~ja podjetja v absolutnem merilu v povpre~ju ve~ raziskujejo, manjša podjetja pa naro~ajo relativno ve~ji dele` svojih raziskav pri zunanjih izvajalcih. Ve~ina podjetij se odlo~a za partnerske odnose, ~eprav jih skoraj polovica ob~asno poiš~e še ponudbe drugje. Rezultati tudi ka`ejo, da je v manjših podjetjih funkcija dela z agencijami v domeni vodilnega managementa in vodij oddelkov, v ve~jih podjetjih pa vodij oddelkov in strokovnih sodelavcev. Klju~ne besede: medorganizacijski trgi, tr`enjske raziskave, nakupno vedenje 1 Uvod Pridobivanje in ohranjanje naro~nikov je bilo za ponudnike profesionalnih storitev `e od nekdaj pomembno. Z na-raš~anjem konkurence so kupci postali zahtevnejši in bolj seznanjeni z izbiro na trgu, zato naraš~a pomen razumevanja klju~nih dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje in razvoj tesnih odnosov med ponudniki in odjemalci storitev. Razumevanje kupca in nakupnega vedenja organizacij namre~ predstavlja prvi pogoj za razumevanje in management medorganizacijskega tr`enja (Möller in Wilson, 2001; Johnston in Lewin, 1997). Od številnih modelov nakupnega vedenja organizacij je najširše sprejet model avtorjev Webster in Wind (1972), ki pravi, da na organizacijsko nakupno vedenje vplivajo lastnosti okolja, lastnosti podjetja, lastnosti skupine in lastnosti posameznikov. Pri tem lastnosti podjetja in lastnosti skupine delujejo skupaj in dolo~ajo okvir, ki vodi posameznike pri delovanju (Lichtenthal in Shani, 2000). Johnston in Lewin (1996) na podlagi celovitega pregleda podro~ja prou~evanja nakupnega vedenja organizacij ugotavljata, da je med raziskovalci najve~ zanimanja za lastnosti skupine in podjetja, sledijo lastnosti posameznika, najmanjkrat pa so bile prou~evane lastnosti okolja. Namen tega prispevka je analizirati zna~ilnosti naro~nikov tr`enjskih raziskav ter njihovega nakupnega vedenja. Pri tem se osredoto~im na preteklo naro~anje tr-`enjskih raziskav ter lastnosti podjetja in posameznikov, ki lahko vplivajo na nakupno vedenje organizacij. Prispevek obravnava kontekst tr`enjskih raziskav, saj je le-ta relativno slabo raziskan in v zvezi z njim je bilo v svetovnem merilu objavljenih le nekaj študij. Za panogo, ki temelji na podatkih, je zelo presenetljivo, kako malo objavljenih informacij je na voljo o njej (Peters, 1994). Majhno število objavljenih raziskav v tej panogi predstavlja neke vrste paradoks, saj podjetja, ki se pre`ivljajo s tem, da svojim naro~nikom pomagajo spoznavati njihove kupce, slabo poznajo svoj trg (Donnelly et al., 2000). Namen te raziskave je zato delno zapolniti to vrzel. 2 Posebnosti kupovanja storitev na medorganizacijskem trgu 2.1 Zna~ilnosti medorganizacijskih trgov in profesionalnih storitev Medorganizacijski trgi so trgi izdelkov in storitev, katere kupujejo podjetja, vladna telesa in institucije za vklju~itev, porabo, uporabo ali za preprodajo (Hutt in Speh, 2004). V literaturi pogosto najdemo primerjave s trgi kon~nih porabnikov, kjer se medorganizacijskim trgom pripisuje manj odjemalcev, ki so ve~ji in pogosto zemljepisno osre-doto~eni. Poleg tega nekaj odjemalcev nadzoruje ve~ji de-le` prodaje v panogi, kompleksnost izdelkov se giblje na intervalu od preprostih do zelo kompleksnih in prilagojenih odjemalcu, izpostavlja pa se tudi odnose med ponudniki in odjemalci (Möller in Wilson, 2001). Podjetje kupce obravnava individualno, saj se razlikujejo po velikosti in zahtevah. Izdelek ali storitev na medorganizacijskem trgu ve~inoma ni standardizirana in dolo~ena s strani ponudnika, in se prilagaja glede na zahteve kupca (Ford, 1998). Povpraševanje je izpeljano in nestalno (Hutt in Speh, A104 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso številka 4, julij-avgust 2007 2004), za veliko kategorij izdelkov glede na ceno relativno neelastično ter ima glede na ceno visoko križno elastičnost (Hayes et al, 1996). Kljub temu, da je bila na začetku proučevanja medor-ganizacijskih trgov večina pozornosti namenjene menjavi fizični izdelkov, postajajo storitve vedno pomembnejše tudi na teh trgih (Axelsson in Wynstra, 2002). Poslovne storitve lahko opredelimo kot storitve, ki so namenjene organizacijam (Grönroos, 1979), in jim pomagajo pri doseganju poslovnih ciljev, ki se večinoma vežejo na dobiček (Palmer, 1998). Razloge, zakaj se podjetja odločajo za nakup poslovnih storitev, lahko strnemo v treh točkah. Odjemalci navadno nimajo dovolj (Axelsson in Wynstra, 2002): ¦ sposobnosti za uspešno izvajanje storitve ob primerni kakovosti, ali ¦ obsega ali spretnosti za stroškovno učinkovito izvajanje storitve, ali ¦ kapacitet za izvajanje storitve (delno ali v celoti). Glede na vrsto ponudnika poslovnih storitev obstaja delitev na rutinske in profesionalne storitve (Axelsson in Wynstra, 2002). Profesionalne storitve Gummesson (1978) opredeli kot storitve, ki jih izvaja kvalificirano osebje, so svetovalne narave oziroma namenjene reševanju problema. Poleg tega je zanje značilno, da gre za nalogo, ki jo ponudniku zastavi odjemalec. Za te storitve je značilno, da se razvijajo v procesu, kjer sta dobavitelj in odjemalec v interakciji in postopoma prihajata do razumevanja resnične potrebe in iščeta primerne rešitve. Te storitve odjemalcu pogosto pomagajo, da svojim kupcem dostavi večjo vrednost (Axelsson in Wynstra, 2002). Med profesionalne storitve spadajo tudi storitve trženjskega raziskovanja. Trženjske raziskave lahko izvajajo trženjski raziskovalci v podjetju, ki so organizirani v poseben oddelek, ali pa podjetje najame zunanje izvajalce. Veliko podjetij naroča raziskave pri zunanjih izvajalcih, saj so lahko le-ti bolj objektivni in manj podvrženi politikam in omejitvam v podjetju kot notranji raziskovalni oddelki. Poleg tega raziskovalne agencije ponujajo specializirane kadre ob stroških, ki jim oddelek znotraj podjetja ne more konkurirati. Nenazadnje pa lahko podjetja izbirajo zunanje izvajalce od primera do primera in so tako bolj fleksibilna pri načrtovanju raziskav kot tudi pri naročanju projektov pri različnih trženjskoraziskovalnih agencijah, ustrezno glede na njihove posebne sposobnosti (Hair et al, 2003). 2.2 Značilnosti nakupnega vedenja na medorganizacijskem trgu Na medorganizacijskih trgih na kupovanje vplivajo nabavne politike, omejitve in zahteve podjetja (Möller in Wilson, 2001). Cilj nakupa je predvsem omogočiti proizvodnjo, motivi nakupa so razumski, prisotna so pogajanja in veliko medsebojnega učinkovanja (interakcije) (Van Weele, 1998). Nakupovanje opravljajo profesionalni kupci, pri tem pa je prisoten dolgoročni odnos med odjemalci in ponudniki (Hayes et al, 1996). Odnosi na medorganizacijskih trgih so pogosto tesni in stalni, prodaja ne pomeni kon~nega rezultata ampak za~etek odnosa (Hutt in Speh, 2004).Tudi v profesionalnih storitvah se menjava praviloma vrši skozi dolgoro~ne tr`enjske odnose med storitvenimi ponudniki in njihovimi strankami (Halinen, 1997). Management interakcije med ponudnikom in odjemalcem je na dolgi rok klju~nega pomena za uspeh ponudnika storitev (Grönroos, 1979). Kljub zavedanju o pomembnosti trajnih in tesnih tr`enjskih odnosov se številna podjetja odlo~ajo za transakcijske menjave. Podjetja iš~ejo ponudnika storitev za vsak primer posebej, pri ~emer lahko gre za nate~aje ali pogajanja o ceni. Tudi ~e odjemalec storitve vedno znova izbere istega ponudnika na podlagi nate~aja ali pogajanja o ceni, se vsak projekt posebej šteje kot posamezna transakcija (Boughton et al., 1996). DeRose (1987) meni, da so nate~aji veliko manj u~inkoviti za nakup tehni~nih, profesionalnih in specializiranih storitev, saj je kriterije, kot so osebno znanje, spretnosti in izkušnje, te`je oceniti na podlagi nate~aja. Za take vrste storitev je primernejše partnerstvo. Organizacijsko nakupno vedenje je bolj proces kot izolirano dejanje ali dogodek. Nakupovanje obsega ve~ stopenj, na vsaki od njih pa pride do sprejema odlo~itve (Hutt in Speh, 2004). Od vseh modelov organizacijskega nakupnega vedenja je najširše sprejet in najvplivnejši Websterjev in Windov (1972) model, ki pravi, da na nakupno vedenje vplivajo štiri skupine dejavnikov. Med lastnosti okolja, ki jih je pogosto te`ko identificirati in meriti, spadajo fizi~ni (geografski, podnebni ali ekološki), tehnološki, gospodarski, politi~ni, pravni in kulturni dejavniki. Podjetja iz okolja dobivajo informacije, prav tako pa iz okolja izhajajo omejitve in prilo`nosti za podjetja. Dejavniki okolja dolo~ajo razpolo`ljivost izdelkov in storitev (fizi~ni vplivi), splošne pogoje poslovanja, s katerimi se soo~a podjetje (stopnja gospodarske rasti, raven BDP, obrestne mere in nezaposlenost – gospodarski in politi~ni vplivi), vrednote in norme dru`be, ki vplivajo na odnose med podjetji (kulturni, pravni in politi~ni vplivi) ter pretok tr`enjskega komuniciranja od ponudnikov h kupcem (zrcali fizi~ne, tehnološke, gospodarske in kulturne vplive). Lastnosti podjetja povzro~ajo, da posameznik deluje druga~e kot bi, ~e ne bi bil v tem podjetju, saj na organizacijsko nakupno vedenje vplivajo cilji podjetja, omejujejo pa ga finan~ni, tehnološki in ~loveški viri. V okviru lastnosti podjetja je treba prou~iti nakupne naloge, organizacijsko strukturo, nakupno tehnologijo in nakupno sre-diš~e. Ko prou~ujemo lastnosti skupine, moramo analizirati vloge v nakupnem središ~u in spremenljivke, ki se ve`e-jo na interakcijo med osebami v nakupnem središ~u in med ~lani nakupnega središ~a in osebjem ponudnika. Zadnjo skupino dejavnikov pa predstavljajo lastnosti posameznika, kjer lahko prou~ujemo osebnost posameznika, zaznane vloge, spoznavne odzive, motivacijo in u~enje (Webster in Wind, 1972). Na podro~ju profesionalnih storitev Lichtenthal in Shani (2000) ugotavljata, da najve~ dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje naro~nikov storitev, pripada širši skupini lastnosti posameznika, tem sledijo lastnosti podjetja, nato lastnosti skupine in na koncu lastnosti okolja. A 105 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso {tevilka 4, julij-avgust 2007 3 Metodologija Tematiko sem prou~evala s kvalitativnim in kvantitativnim raziskovanjem. Najprej je bilo v fazi preiskovalne raziskave izvedenih devet poglobljenih pogovorov s predstavniki naro~nikov raziskav. Na podlagi teh ugotovitev sem pripravila vprašalnik, ki sem ga testirala na predstavnikih desetih podjetij, nato pa sem za~ela z anketo. Ugotovitve iz faze preiskovalne raziskave so bile v pomo~ tudi pri razlagi rezultatov kvantitativne raziskave. Populacijo za kvantitativno raziskavo so predstavljali naro~niki tr`enjskih (in javnomnenjskih) raziskav, pri ~emer je bila postavljena omejitev, da so v zadnjih dveh letih naro~ili vsaj eno raziskavo pri tr`enjskoraziskovalnih agencijah v slovenskem prostoru. Vzor~ni okvir je bil oblikovan na podlagi seznamov podjetij, ki so navedena na spletnih straneh tr`enjskoraziskovalnih agencij, seznamov naro~nikov tr`enjskoraziskovalnih agencij v Marketing ma-gazinu (Jan~i~, 2005, str. 13) in Dosjeju MM 2005 ter dopolnjen z njimi podobnimi podjetji na podlagi imenika Kdo je?. Skupno je bilo na seznamu 520 podjetij, ki jim je bilo po elektronski pošti poslano povabilo k sodelovanju. Telefonsko anketiranje z metodo CATI je potekalo od 23. marca do 4. avgusta 2005. Sedem podjetij s seznama ni bilo dosegljivih na objavljenih številkah, za 283 pa se je izkazalo, da za raziskavo niso primerna, saj v zadnjih dveh letih niso naro~ila raziskave pri tr`enjskoraziskovalnih agencijah v slovenskem prostoru. Od 230 podjetij, ki so bila primerna za raziskavo, se je telefonskemu anketiranju odzvalo 150 podjetij, kar predstavlja 65,2-odstotno stopnjo odziva. Podatki so bili zbrani na osebah, ki delajo s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami. Vprašanja, ki jih predstavljam v tem prispevku, se nanašajo na: ¦ število opravljenih raziskav (v letu 2004 in v obdobju 2003-2004), Tabela 1: Struktura podjetij v raziskavi glede na dejavnost (SKD) in število zaposlenih Dejavnost Frekvenca Dele` (v %) Poslovne storitve (k) 37 24,7 Predelovalne dejavnosti (d) 35 23,3 Trgovina (g) 33 22,0 Finan~no posredništvo (j) 17 11,3 Promet in zveze (i) 10 6,7 Druge javne skupne in osebne storitve (o) 9 6,0 Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (l) 5 3,3 Oskrba z elektriko, plinom, vodo (e) 2 1,3 Gostinstvo (h) 1 0,7 Izobra`evanje (m) 1 0,7 SKUPAJ 150 100,0 Število zaposlenih Frekvenca Dele` (v %) Do 15 27 18,0 16-50 34 22,7 51-100 20 13,3 101-500 37 24,7 501-1000 14 9,3 Nad 1000 18 12,0 SKUPAJ 150 100,0 A106 ¦ vrednostni in koli~inski dele` opravljenih raziskav v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, ¦ število agencij, s katerimi je podjetje sodelovalo (v letu 2004 in v obdobju 2003-2004), ¦ vrste naro~enih raziskav ter ¦ usmerjenost naro~nika glede partnerskih odnosov. Prou~evala sem tudi delovno mesto ter zna~ilnosti zaposlenih (predvsem izkušnje in u~enje), ki delajo v odnosih s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami, in sicer: ¦ delovno dobo v podjetju, ¦ delovno dobo v stikih s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami, ¦ število agencij, s katerimi so sodelovali v karieri, ter ¦ njihovo lastno oceno o poznavanju panoge (merjeno z lestvico avtorjev Coulter in Coulter (2003)). 4 Rezultati raziskave 4.1 Značilnosti vzorca Strukturo naro~nikov glede na dejavnost sem ugotavljala na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti. Najve~ podjetij je iz dejavnosti poslovnih storitev, predelovalnih dejavnosti in trgovine (tabela 1). Sledijo finan~ni posredniki, promet in zveze (sem spadajo tudi telekomunikacije in turizem) ter ponudniki drugih javnih skupnih in osebnih storitev, zastopana pa so še podjetja iz javne uprave, oskrbe z elektriko, plinom in vodo, gostinstva in izobra`evanja. Po velikosti (številu zaposlenih) prevladujejo podjetja s 101 do 500 zaposlenimi (tabela 1), katerim sledijo podjetja, ki imajo 16 do 50 zaposlenih. ^e bi gledali mala podjetja do 50 zaposlenih, bi le-teh bilo kar 40,7 %. Velikih podjetij (nad 1000) je dobra desetina, slaba desetina pa je podjetij s 501 do 1000 zaposlenimi. Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso številka 4, julij-avgust 2007 Med anketiranimi mo~no prevladujejo osebe s kon~ano visoko šolo oziroma univerzo (72,0 %), tem sledijo anketiranci, ki imajo dokon~an magisterij ali doktorat (17,3 %), anketirancev s srednjo (3,3 %) in višjo šolo (7,3 %) pa je manj. Zaklju~imo lahko, da so odgovorni na delovnih mestih za tr`enjske raziskave visoko izobra`eni. Po starosti v vzorcu prevladujejo osebe, stare od 31 do 40 let (54,0 %), sledijo pa jim osebe, stare do 30 let (32,0 %) ter starejši od 40 let (14,0 %). Rezultati ka`ejo, da na teh delovnih mestih delajo prete`no mladi ljudje. Po spolu so prevladovale `enske, katerih je bilo med anketiranimi slabi dve tretjini (66,0 %). 4.2 Zna~ilnosti nakupnega vedenja naro~nikov raziskav Najprej sem ugotavljala število opravljenih raziskav v prou~evanih podjetjih. Glede na število opravljenih razi- skav v letu 2004 (tabela 2) je najve~ takih podjetij, ki so opravila dve do tri raziskave (27,5 %), sledijo podjetja s štiri do sedem (26,8 %) in eno raziskavo (24,8 %), ter podjetja, ki so naro~ila ve~ kot osem raziskav (20,8 %). Povpre~no število opravljenih raziskav za leto 2004 (izra~unano iz negrupiranih podatkov) je 5,2. Rezultati tudi ka`ejo, da ve~ja podjetja v absolutnem merilu v pov-pre~ju ve~ raziskujejo (stopnja zna~ilnosti hi-kvadrat preizkusa med velikostnima skupinama podjetij z do 100 zaposlenimi in ve~ kot 100 zaposlenimi je 0,026). Na drugi strani med dejavnostmi glede števila opravljenih raziskav v letu 2004 ni statisti~no zna~ilnih razlik (? = 0,05). Od v letu 2004 izvedenih raziskav so podjetja v pov-pre~ju z zunanjimi izvajalci izvedla 82,4 % raziskav, glede na izdatke za raziskave pa je vrednostni dele` projektov opravljenih v sodelovanju z zunanjimi izvajalci 89,7 %. Iz poglobljenih pogovorov izhaja, da je razlog za razliko v tem, da se zunaj naro~ajo ve~ji projekti ter tudi v tem, da številna podjetja stroškov raziskav, ki jih opravljajo sama, Tabela 2: Število opravljenih raziskav v letu 2004 glede na število zaposlenih Število raziskav Število zaposlenih 1-100 101+ SKUPAJ 0-1 22 (27,2 %) 15 (22,1 %) 37 (24,8 %) 2-3 22 (27,2 %) 19 (27,9 %) 41 (27,5 %) 4-7 27 (33,3 %) 13 (19,1 %) 40 (26,8 %) 8+ 10 (12,3 %) 21 (30,9 %) 31 (20,8 %) SKUPAJ 81 (100,0 %) 68 (100,0 %) 149 (100,0 %) sploh ne vrednotijo posebej. Glede na dejavnost med podjetji ni bilo razlik. Statisti~no zna~ilne razlike (P = 0,040) obstajajo med velikostnima razredoma le glede vrednostnega dele`a raziskav, ki jih naro~ajo pri zunanjih izvajalcih. Manjša podjetja (do 100 zaposlenih) so v pov-pre~ju naro~ila 93,0 %, ve~ja (101 in ve~ zaposlenih) pa 85,6 % raziskav pri zunanjih izvajalcih. Po vrstah raziskav, ki so jih v zadnjih dveh letih naro~ali pri tr`enjskoraziskovalnih agencijah v slovenskem prostoru, izstopajo raziskave posebej prilagojene naro~niku, katere je naro~ilo ve~ kot štiri petine anketiranih podjetij (tabela 3). Sledijo medijske raziskave, ve~naro~niške raziskave blagovnih znamk ter paneli. ^etrtina podjetij se odlo~a za pano`ne raziskave, malo manj kot ~etrtina pa za naro~anje podatkov iz omnibus anket. Velika ve~ina podjetij torej naro~a raziskave, kjer je potrebno sodelovanje in usklajevanje s tr`enjskorazi-skovalno agencijo. Potem, ko podjetje za~ne naro~ati dolo~eno vrsto raziskav (ko torej opravi prvi nakup po klasifikaciji vrst nakupov Robinsona et al. (1967)), gre najve~krat za prilagojen ponovni nakup (kjer izstopajo raziskave posebej prilagojene naro~niku) ali takojšen ponovni nakup (standardizirane raziskave, kot so medijske raziskave, paneli, itd.). Glede odnosov z agencijami rezultati ka`ejo, da se najve~ naro~nikov odlo~a za partnerski odnos, vendar Tabela 3: Dele`i naro~nikov, ki so naro~ali navedene raziskave v zadnjih dveh letih Vrste raziskav Frekvenca Dele` (v %) Raziskave posebej prilagojene naro~niku 124 82,7 Medijske raziskave 80 53,3 Ve~naro~niške raziskave BZ 52 34,7 Paneli 51 34,0 Pano`ne raziskave 38 25,3 Omnibus ankete 34 22,7 Drugo 2 1,3 A 107 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso številka 4, julij-avgust 2007 ob~asno poiš~ejo ponudbe tudi drugje (44,3 %), kar je bilo pri~akovati `e na podlagi izvedenih poglobljenih pogovorov. Kot partnerski odnos predstavniki podjetij ve~inoma razumejo dolgoro~en odnos, poleg tega so ga v poglobljenih pogovorih opisovali tudi kot odnos, v katerem sta obe strani v odnosu enakovredni, intenzivno komunicirata, sodelujeta, se prilagajata ter si pomagata. Iz poglobljenih pogovorov tudi izhaja, da se podjetja za partnerske oziroma dolgoro~ne odnose odlo~ajo predvsem zato, da bi zagotovila primerljivost podatkov po letih. Tretjina naro~nikov raziskav (33,6 %) se odlo~a za partnerski odnos in ne iš~e ponudb drugje, dobra petina (22,1 %) pa v ve~ini primerov za vsako raziskavo iš~e novo agencijo (se obnašajo transakcijsko). Zadnji primeri so posebej prisotni, kadar pravila dru`be narekujejo takšno politiko naro~anja raziskav oziroma v javnih ustanovah, kjer so zahtevani razpisi. naro~ili zadnjo raziskavo. Od vseh tr`enjskih raziskav, ki so jih v letu 2004 opravili v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, povpre~ni vrednostni dele` raziskav, ki so jih opravile te agencije, znaša 76,1 %. Podobne ugotovitve izhajajo tudi iz poglobljenih pogovorov z naro~niki. Na podlagi tega lahko sklepamo, da ima ve~ina podjetij eno agencijo, s katero opravijo ve~ino raziskav, kamor spadajo predvsem raziskave po meri naro~nika. Preostanek, to je standardizirane raziskave, pa naro~ijo pri drugih ponudnikih, ki le-te ponujajo. 4.3 Delovno mesto in zna~ilnosti zaposlenih, ki delajo s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami V nadaljevanju sem ugotavljala delovno mesto in zna~il-nosti zaposlenih, ki delajo s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami. Glede na delovno mesto je med sodelujo~imi v raziskavi najve~ vodij oddelkov, sledijo zaposleni, ki so del vodilnega managementa, strokovni sodelavci, produktni vodje oziroma vodje blagovnih znamk ter ostali, ki se v predlagano klasifikacijo niso mogli uvrstiti (tabela 5). Pri manjših podjetjih je ta funkcija najve~krat v domeni vo- Glede na število agencij, s katerimi je podjetje sodelovalo v letih 2003–04 (dveletno obdobje je bilo izbrano, ker se nekatere ve~naro~niške raziskave izvajajo enkrat na vsaki dve leti), prevladujejo podjetja, ki so sodelovala z dvema agencijama (tabela 4), sledijo pa podjetja, ki so sodelovala z eno agencijo. ^e to primerjamo z letom 2004, je opaziti prehod naro~nikov na manj agencij. Tokrat prevladujejo naro~niki, ki so sodelovali le z eno agencijo, sledijo pa podjetja, ki so sodelovala z dvema. V letu 2004 je bilo tudi nekaj takšnih podjetij, ki niso sodelovala z zunanjimi izvajalci. Tudi izra~un aritmeti~ne sredine iz negru-piranih podatkov ka`e, da so podjetja zmanjšala število agencij, s katerimi sodelujejo.V letih 2003–2004 so podjetja v povpre~ju sodelovala z 2,3, v letu 2004 pa le z 1,9 agencijami. Razlika je statisti~no zna~ilna pri zanemarljivi stopnji zna~ilnosti (P = 0,0000). Anketirane sem tudi vprašala, kolikšen vrednostni dele` raziskav je za njih opravila agencija, pri kateri so dilnega managementa (33,3 %), sledijo pa vodje oddelkov (29,6 %) ter produktni vodje oziroma vodje blagovnih znamk (18,5 %), dobra desetina pa je strokovnih sodelavcev (12,3 %). Na drugi strani je v podjetjih, ki imajo ve~ kot 100 zaposlenih, ta funkcija skoraj v polovici podjetij v domeni vodij oddelkov (49,3 %), sledijo strokovni sodelavci (24,6 %) ter zaposleni v vodilnem managementu (18,8 %). Glede števila oseb, ki pri naro~niku poleg responden-ta delajo z agencijo, je najve~ (24,7 %) takih podjetij, kjer delata poleg respondenta še dve osebi, sledijo podjetja, kjer dela še ena oseba (22,7 %), tri osebe (16,7 %), 12,7 % pa je takih podjetij, kjer dela le respondent sam. Ravno tako ve~ oseb dela tudi na strani agencije, kjer prevladujejo odnosi z dvema kontaktnima osebama (46,3 %), sledijo odnosi z eno (20,8 %) ter s tremi (18,1 %) kontaktnimi osebami. V povpre~ju na strani naro~nika poleg res-pondenta delajo še 2,4 osebe, prav tako pa v povpre~ju respondent v agenciji dela z 2,4 osebami. Gre torej za odnose, kjer na vsaki strani sodeluje ve~ oseb. Povpre~na delovna doba anketiranih v prou~evanem podjetju je 5,7 let (standardni odklon 4,5). Te rezultate lahko primerjamo z rezultati glede delovne dobe v stikih s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami, ki je 6,8 let (standardni odklon 5,1). Na podlagi primerjave med aritme- Tabela 4: Število agencij, s katerimi so podjetja sodelovala glede na obdobje Število agencij Obdobje 2003-2004 2004 0 0 (0,0 %) 8 (5,4 %) 1 46 (30,9 %) 58 (39,2 %) 2 52 (34,9 %) 40 (27,0 %) 3 27 (18,1 %) 28 (18,9 %) 4 13 (8,7 %) 10 (6,8 %) 5+ 11 (7,4 %) 4 (2,7 %) SKUPAJ 149 (100,0 %) 148 (100,0 %) A108 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso številka 4, julij-avgust 2007 Tabela 5: Delovno mesto respondenta glede na število zaposlenih v podjetju Delovno mesto Število zaposlenih 1-100 101+ SKUPAJ Del vodilnega managementa 27 (33,3 %) 13 (18,8 %) 40 (26,7 %) Vodja oddelka 24 (29,6 %) 34 (49,3 %) 58 (38,7 %) Produktni vodja/ vodja blagovne znamke 15 (18,5 %) 0 (0,0 %) 15 (10,0 %) Strokovni sodelavec 10 (12,3 %) 17 (24,6 %) 27 (18,0 %) Drugo 5 (6,2 %) 5 (7,2 %) 10 (6,7 %) SKUPAJ 81 (100,0 %) 69 (100,0 %) 150 (100,0 %) ti~nima sredinama (stopnja zna~ilnosti P = 0,015) lahko zaklju~imo, da so anketiranci izkušnje pred trenutno zaposlitvijo nabirali `e v drugih podjetjih. Povpre~no število agencij, s katerimi so anketirani delali v ~asu svoje poklicne kariere, je 4,4 (standardni odklon 2,7). Glede na te rezultate imajo zaposleni zadostne izkušnje, vendar v nasprotju s tem sami v povpre~ju razmeroma nizko ocenjujejo svoje poznavanje panoge (tabela 6). Anketiranci so v povpre~ju na trditve o poznavanju panoge odgovarjali z ocenami na pozitivni strani lestvice, vendar blizu nevtralni vrednosti (4). Za enostavnejše preverjanje razlik med anketiranci sem oblikovala sestavljeno spremenljivko »poznavanje panoge« (seštevek vseh treh merjenih spremenljivk deljeno s številom spremenljivk). Pri preverjanju povezav z drugimi spremenljivkami ni statisti~no zna~il-nih razlik v poznavanju panoge glede na starost respon-dentov in izobrazbo. Statisti~no zna~ilne razlike med res-pondenti se ka`ejo v letih izkušenj z delom z raziskovalnimi agencijami (P = 0,006).Testiranje razlik po posameznih parih skupin ka`e, da zaposleni, ki imajo 11 let ali ve~ delovnih izkušenj z agencijami, višje ocenjujejo svoje poznavanje panoge (aritmeti~na sredina 5,2) kot zaposleni, ki imajo do dveh let delovnih izkušenj (aritmeti~na sredina 3,9), kar je razumljivo. Prav tako se ka`ejo statisti~no zna~ilne razlike pri poznavanju panoge glede na število agencij, s katerimi so respondenti delali v ~asu kariere (P = 0,000). Tisti, ki imajo izkušnje s sedmimi ali ve~ agencijami, višje ocenjujejo svoje poznavanje panoge (aritme-ti~na sredina 5,6) kot tisti, ki imajo izkušnje z eno do dvema (aritmeti~na sredina 3,7), tremi do štirimi (aritmeti~na sredina 4,6) in petimi do šestimi agencijami (aritmeti~na sredina 5,0). Na drugi strani pa so tisti, ki imajo izkušnje z eno do dvema agencijama, slabše ocenili svoje poznavanje panoge kot tisti, ki imajo izkušnje s tremi do štirimi oziroma petimi do šestimi agencijami. 5 Sklep Predstavljena raziskava daje pregled nad zna~ilnostmi naro~nikov tr`enjskih raziskav in njihovega nakupnega vedenja. Predstavljeno je predvsem preteklo naro~anje tr-`enjskih raziskav ter zna~ilnosti podjetja in posameznikov, ki lahko vplivajo na nakupno vedenje organizacij. Od sestavin modela avtorjev Webster in Wind (1972) sem analizirala izbrane lastnosti podjetij in posameznikov. V sklopu lastnosti podjetij in zna~ilnosti njihovega preteklega nakupnega vedenja ugotavljam, da ve~ja podjetja v absolutnem merilu v povpre~ju ve~ raziskujejo, pri tem pa manjša podjetja naro~ajo relativno ve~ji dele` svojih raziskav (gledano od njihovih celotnih sredstev za raziskave) pri zunanjih izvajalcih. To je razumljivo, saj si ne morejo privoš~iti oddelka ali osebe, ki bi bila zadol`ena prete`no za tr`enjske raziskave. Ugotavljam, da najve~ji dele` podjetij pri zunanjih izvajalcih naro~a raziskave, posebej prilagojene naro~niku, tem sledijo medijske raziskave, ve~naro~niške raziskave blagovnih znamk in paneli. Ve~ je torej naro~anja takih raziskav, ki zahtevajo prilagojen ponovni nakup kot tistih, kjer gre za takojšen ponovni nakup. Ugotavljam tudi, da so sicer podjetja naklonjena partnerskim odnosom, vendar niso naklonjena ekskluziv-nosti. Najve~ podjetij sicer gradi partnerstva, vendar ob~asno pridobi tudi ponudbe drugih agencij.Ve~ina podjetij ima eno agencijo, s katero opravi ve~ino raziskav, preostanek, kamor spadajo predvsem standardizirane raziskave, pa naro~i pri drugih ponudnikih, ki le-te ponujajo. Rezultati ka`ejo, da v odnosih na obeh straneh sodeluje ve~ ljudi. Pri manjših podjetjih so odnosi s tr`enjsko-raziskovalnimi agencijami predvsem v domeni vodilnega managementa in vodij oddelkov, pri ve~jih pa so za to od- Tabela 6: Samoocena poznavanja panoge anketiranih Trditev Povprečje Std. odklon Moji kolegi bi me opisali kot poznavalca tr`enjskora-ziskovalnih agencij. 4,7 1,6 Veliko vem o ponudnikih tr`enjskih raziskav. 4,7 1,4 Dobro sem seznanjen/a s storitvami tr`enjskorazisko-valnih agencij. 4,6 1,4 Poznavanje panoge (Cronbach a = 0,91) 4,7 1,4 Lestvica: 1 = sploh ne dr`i, 7 = povsem dr`i. A 109 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso {tevilka 4, julij-avgust 2007 govorni vodje oddelkov in strokovni sodelavci. V sklopu lastnosti posameznikov ugotavljam, da le-ti v sedanjem podjetju delajo povpre~no 5,7 let, izkušnje v odnosih s tr-`enjskoraziskovalnimi agencijami pa so prej nabirali `e v drugih podjetjih. Povpre~no so delali `e s štirimi agencijami, vendar kljub temu sami relativno slabo ocenjujejo svoje poznavanje panoge. Ti rezultati ka`ejo neke vrste paradoks, saj zaposleni kljub relativno bogatim delovnim izkušnjam na tem podro~ju zelo nizko ocenjujejo svoje znanje. V nadaljevanju podajam predloge za prakso, lo~eno za ponudnike in naro~nike tr`enjskih raziskav. Ponudnikom tr`enjskih raziskav predstavljeni rezultati dajejo sliko o stanju na strani naro~nikov tr`enjskega raziskovanja in jim tako pomagajo bolje spoznati njihov trg.Agencijam predlagam tesno sodelovanje in grajenje odnosov z obsto-je~imi naro~niki, saj rezultati ka`ejo, da so naro~niki ve~inoma naklonjeni partnerskim odnosom in da v pov-pre~ju tri ~etrtine svojih raziskav opravijo z eno agencijo. Prav tako naro~niki zmanjšujejo število agencij, s katerimi sodelujejo. Razlog za prehod na manjše število agencij je lahko tudi v tem, da agencije dodajajo vedno ve~ji nabor raziskav v svojo ponudbo. Ob tem pa se morajo agencije zavedati, da so naro~niki racionalni kupci, ki so sicer naklonjeni vzpostavljanju partnerskih odnosov, vendar ob~asno preverjajo, kaj lahko dobijo pri drugih ponudnikih. Pri raziskavah, ki so prilagojene naro~niku, in ki jih podjetja v najve~ji meri naro~ajo, gre za prilagojen ponovni nakup, pri standardiziranih raziskavah pa za takojšen ponovni nakup. Ve~inoma torej naro~niki pridobijo ponudbe konkuren~nih agencij, preden se odlo~ijo za nakup. Agencije morajo tako vseskozi skrbeti za kakovostno izvedbo raziskav in konkuren~ne cene le-teh. Naro~niki morajo videti, da jim nakup raziskave pri dolo~eni agenciji prinaša ve~jo vrednost kot nakup pri konkurentu. Agencije naj tudi namenijo posebno pozornost prepoznavanju in odzivanju na zna~ilnosti in potrebe posameznikov, ki so pri naro~niku vpleteni v odnos in v proces izbora agencije. Predstavniki agencij se morajo zavedati, da imajo v razli~no velikih podjetjih nasproti sogovornike z razli~nimi pristojnostmi in funkcijami v podjetju. Zato je treba preu~iti vlogo posameznikov v nakupnem procesu, npr. kdo ima nadzor nad tokom informacij, kdo je glavni pogajalec, kdo je pobudnik za naro~ilo raziskave … skratka strukturo nakupnega središ~a in nakupne vloge posameznikov, ~esar ta raziskava ni zajela in kar predstavlja mo`nost za prihodnje raziskovanje. Agencije naj bi za boljše sodelovanje z naro~nikom poznale tudi notranje cilje razli~nih oddelkov pri naro~niku kot tudi korporativne cilje podjetja. Na podlagi rezultatov raziskave podajam tudi predloge za vodstva podjetij naro~nikov. Rezultati ka`ejo, da zaposleni pri naro~nikih slabo poznajo panogo tr`enjskih raziskav. Razlog je lahko v tem, da je v ve~ini primerov skrb za naro~anje tr`enjskih raziskav v rokah zaposlenega, ki se poleg tega ukvarja še s celotnim tr`enjem ali pa tr`enjskim komuniciranjem, in mu predstavljajo raziskave le en del nalog. Kljub temu pa je kot za vsako podro~je dela potrebno dobro poznavanje ponudnikov in njihovih storitev. Zato je za racionalnejše odlo~anje za raziskave in za u~inkovito naro~anje raziskav treba izboljšati poznavanje panoge zaposlenih, ki delajo s tr`enjskoraziskovalnimi agencijami. Slabo poznavanje panoge namre~ vodi tudi do višjega zaznanega tveganja v nakupni situaciji, ki je predvsem posledica negotovosti. Posamezniki lahko izkusijo negotovost glede razpolo`ljivih alternativ, glede izidov razli~nih alternativ in glede odziva drugih oseb na izide razli~nih alternative (Webster in Wind, 1972). Za naro~nike je verjetno najenostavnejši na~in za zmanjševanje tveganja delo z agencijo, ki jo `e poznajo. To je lahko en razlog za zvestobo enemu ponudniku v organizacijskem nakupnem vedenju. Vendar tako vedenje ni racionalno. Za racionalnejše odlo~anje o nakupu raziskav naro~nikom svetujem poglobljeno iskanje in zbiranje informacij o razli~nih tr`enjskoraziskovalnih agencijah in njihovih ponudbah. Informacije lahko zbirajo prek spletnih strani, na razli~nih organiziranih strokovnih sre~anjih oziroma preko svojih kolegov, ki delajo na podobnih delovnih mestih v drugih podjetjih. Na tak na~in bodo lahko zmanjšali negotovost pri odlo~anju o ponudnikih tr`enj-skih raziskav in se racionalnejše odlo~ali o nakupu raziskav. 6 Literatura Axelsson, B. & Wynstra, F. (2002). Buying business services, J. Wiley, Chichester. Boughton, P. D., Nowak, L. & Washburn, J. (1996). A decision model for marketing research relationship choices, Journal of Services Marketing, 6 (1): 56–69. Coutler, K. S. & Coutler, R. A. (2003). The effects of industry knowledge on the development of trust in service relationships, International Journal of Research in Marketing, 20 (1): 31–43. DeRose, L. J. (1987). Bids alone are not enough, Purchasing World, 31 (11): 64. Donnelly, M., Van't Hull, S. & Will, V. (2000). Assessing the quality of service provided by market research agencies, Total Quality Management, 11 (4/5&6): S490–S500. Dosje MM: velika knjiga slovenskega oglaševanja. Ljubljana: Delo, 2005. Ford, D. (1998). Two decades of interaction, relationships and networks. Network dynamics in international marketing. Uredil: Ford, D. Oxford: Pergamon. Grönroos, C. (1979). An applied theory for marketing industrial services, Industrial Marketing Management, 8 (1): 45–55. Gummesson E. (1978). Toward a theory of professional service marketing, Industrial Marketing Management, 7 (2): 89–95. Hair, J. F., Jr., Bush, R. P. & Ortinau, D. J. (2003). Marketing research, McGraw-Hill/Irvin, New York. Halinen, A. (1997). Relationship marketing in professional servi-ces:A study of agency–client dynamics in the advertising sector, Routledge, London. Hayes, M. H., Jenster, P. V. & Aaby, N.-E. (1996). Business marketing: A global perspective, Irwin, Chicago. Hutt, M. D. & Speh, T. W. (2004). Business marketing management: A strategic view of industrial and organizational markets, Hartcourt, Orlando (FL). A110 Organizacija, letnik 40 Predlogi za prakso {tevilka 4, julij-avgust 2007 Jan~i~, M. (2005). Agencije v letu 2004, Marketing Magazin, 25 (285): 8-13. Johnston, W. J. & Lewin, J. E. (1996). Organizational buying behavior: Toward an integrative framework, Journal of Business Research, 35 (1): 1–15. Kdo je? Ljubljana: iGV, dru`ba za poslovne informacije, 2004. Lichtenthal, D. J. & Shani, D. (2000). Fostering client-agency relationships: A business buying perspective, Journal of Business Research, 49 (3): 213–228. Möller, K. & Wilson, D. T. (2001). Business marketing. The IEBM encyclopaedia of marketing. Uredila: Möller, K. & Wilson, D. T. London: Thomson Learning. Palmer, A. (1998). Principles of services marketing, McGraw-Hill, Maidenhead. Peters, B. (1994). Ama–arf study reveals industry trends, Marketing News, 28 (12): 14–15. Robinson, P. J., Faris, C. W. & Wind, Y. (1967). Industrial Buying and Creative Marketing, Allyn & Bacon, Boston. Van Weele,A. J. (1998). Nabavni management : Analiza, planiranje in praksa, Gospodarski vestnik, Ljubljana. Webster, F. E. & Wind, Y. (1972). A General Model for Understanding Organizational Buying Behavior, Journal of Marketing, 36 (2): 12–19. Barbara Čater je zaposlena kot asistentka za podro~je tr`enja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2001 je kon~ala MBA študij na univerzi Drury v Springfieldu (Missouri), leta 2006 pa je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala s podro~ja poslovodenja in organizacije. Njena glavna raziskovalna podro~ja so tr`enjski odnosi, profesionalne storitve in medorganizacijsko tr`enje. A 111