Do dobrega poslovanja s skupnimi močmi
V Ljubljani so pred dvema letoma ustanovili-pri Viatorju TGZD Taksi in s tem smo do-bili dodatne taksi zmogljivosti, s katerimi pa še vedno nismO rešili vseta naših potreb po tovrstnem prevozu.
Zaradi tega1 in nekaterih dru-gih problerhov tudi nismo najbolj zadovoljni z njihovimi ušlugami, pa naj gre za čas, ko se nam najbolj mudi — taksija pa.od nikoder, ald pa z-a nekatere nevlj-udne voznike. Po drugi strani pa v današ-njem.tempu življenja nimamo časa misliti na težave, ki tasre-jo ta kolekfciv, ki je začel po-slovati' leta 1975 s približno tridesefcinii vozili, brez izkušenj in.z izgubafni..
' Tako je y- prvih devetih me-secih 1976- leba TOZD poslo-val s 500.000 dinarjev izgube. Nekaj več o svojem delu irr kolektivu šo nam povedali; direktor TOZD, Milan Praprot-nik,- komercialni ' direktor, Jo-; že Siiierke. predsednik deiat-skega sveta Emurlaj Abdulga-for, sekret&r ZK Marijan Pe-dar in predsedriik oshovfie Sr-ganizacije sindikata Franc'Bez-jafc.      '    "_;
Realizacija in delitev dohodka
: O problemu poslovanja so delavci TOZD Taksi razpravlja-li v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na zboru de-lavcev ter iskali možnosti za izboljšanje situacije, v kateri so se pokazale vse slabosti ne-učinkovitosti dela.
Tako so novembra in decemb-ra lani pričeM z naaksimalno" izteoriščenostjo delovnih in prostih dni. V tem 6asu je vsak voznik v devefcnajstih dneh delal poprečno 250 ur meseono. Vsiljuje senamvpra-šanje, ali ni voznik delal več kot 12 ur dnevno in to brez poditka, kaT je protizafconito?
Na to vprašanje nam je od-govoril Jože Smerke: »Tudr to se je dogajalo, ampak ne po naši krivdi. Odločno se bori-mo za varnost pri delu, kar potrjuje tudi razpored vseh voznikov in njihov urnik. Dis-ponent je nenehno v kontatetu z vozniki in posebej vodi evi-denco o prihodih tn odhodih na določene relacije. Vse je pofcem odvisno od voznika sa-mega; nekaterim nikoli ni do-volj in želijo čimveč zaslužiti. Zato se dogaja, da voznik ja-vi disponentu vožnjo v škoflji-co, iz škofljice se oglasi, da bo peljal v CS-rosuplje, od-odkoder brez dovoljenja' vozi naprej do Zagreba, čeprav se je njegbv delavnik že iztekel. Nekatert potegnejo dnevno vožnjo tudi v noč, s tem da vozijo na daljše relacije. V tem prdmeru odgovarjajo sa-• mi za vsako moretoitno nesre-čo.
Pri realKŽaciji dohodka je za nas pomembno tisto delo, ki se izvaja po riavodilih dispo-nenta in če voznik želi delati v svojih prostih dnevnih, tistd, . ki delajo v skladu z našimi skupnirai dogovori, dosegajo pozifcivno razmerje med polni-mi. ia praznimi kilometri, kar
porneni~realdziranih 250.000 di-narjev mesečno. Tisti, ki de-lajo. z večjim števitom praznih kilomefcrov, ker se jim ne Iju-bi čakati na določenem mestu na disponentovo naročilo, pa ustvarjajo okrog 10.000 dinar-jev mesečno. Ugotovili srao, da da so tisti, ki dobro delajo še vedno premalo plačani, -tisti pa, ki si ne prizadevajo in malo realizirajo, so z okrog 4200 dinarji mesečnega dohod-ka predobro plačani. Ti se tu-di zavzemajo za delitev os©bne-ga dohodka na osnovi urne postavke. Na to ne.bomo ni-koli pristali, ker bi pomemlo
zavirati   delitev   po   delu,«   je dejal Jože Smerke.
Medsebojni pdnosi
Govorimo o mladem kolek-tivu, kjer je precejšnja fluk-tuacija in medsebojne vezi še niso dovolj trdne. Milan Pra-protnik. difektor TOZD je iz-javil, da je v kolektivu vedno okoli 90 odstobkov tistih, ki so že toliko samoupravno zreli, da se znajo z 2diravo konfron-taoijo mnenj boriti za skup-ne interese. Vedno pa je 10 odstotkov - tistih, ki himajo te-ga interesa in poskušajo de-lovati zaviralno. »Pri tem pa ne inislim na kako organizi-rano skupino, ampak gre za tiste, ki §e nimajo ustaljenih delovnih navad,« je dejal Mi-lan Praprotnik.
Nekaj besed o kadrovski politiki
»O. kadrovski politiki TOZD v.  glavnem   odločajo   delavci
- sami, ki so v odbaru za med-sebojna delovna razmerja. Ve-likokrat se zgodi, da zaradi pomanjkanja voznikov nimajo raožnosti postavljati ostrejšib pogojev. Vsak voznik, ki je sprejet v delovno razmerje je seznanjen z znamenitostmi Lju-bljane in Slovenije, s korekt-nim odnosom do sfcrank, osta-limi posebnostmi svojega po klioa,« je dejal Franc Bezjak. »Pa kljub temu je veliko pri-tožb na njihovo obnašanje. Za-to so v Centrali veseli vsake upravičene pritožbe, ker hofie-jo na osnovi pogovorov in usmerjanj  preprečiti   nekatere
pomanjkljivosti neposlovnega obnašanja. Ena od. karakteristi-čnih pripomb strank, ki pa ni upravičena je, da rvoznik zahte-va za vsako daljšo relacijo ali naročilo za določen -termin, akontacijo. če voznik; vzame večjo vsoto kot akontacijo, jo položi v Centrali. Tega se po-služujejo zaradi ( nekorektnih uporabnikov, ki naročijo tak-si, se peljejo . in nato »izgine jo«. Vsako tako denarno izgubo krije voznik sam.vSo pa upra-vičeno kritizirani; primeri, ko hoče uporabnik naročiti taksj za določen termin prekotaksi-sta. Dogajalo se je, da-je voz-nik -odklonil posredovati to uslugo« .Ali je taksist'doJžan sprejeti naročilo in ga posre-> dovati Centrali? »To mora na-rediti v vsakem prim&ru, ker smo končno tu zaradi strank in ne stranke zaradi nas,« je poudaril Jože Smferke. Stanka
Viator in zasebni sektor
Preden karkoli jrečemo o od-nosu do zasebnega sekfcorja je treba poudariti, da je, po bese-dah Jožeta Sjnerketa; zasebni sektor nujno potreben, ¦ ker je premalo taksijev v Ljubljani, Viatorjevi službj pa daje obču-tek, da niso edini, in da je ne-kdo od njih odvisen, kar bi lah-ko imelo negativne posledice. Gre za zdravo konkurenco, in ne za nekatere nelojalnosti, ki jih včasih doživljajo s strani zasebnikov. Tako se na primer pritožujejo, da ima 17 taksi-stov iz zasebnega sektorja ena-ko rumeno pobarvane avtomo-bile, parkirajo na- njihovih par-kiriščih, »pobirajo« njihove na-ročnike in delajo prekrške, ki so potem pripisani Viatorjevim »ruraenčkom«. če pa bi poslu-&ili zasebnike, bi slišali ničko-Mko raznih pritožb. Obema pa se ni taeba batd zdrave konku-rence, ker še vedno primanjku-je vedje število taksijev in so eia in drugi zelo zaposleni.
Milena Car Drlje