UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 42:4 Izobraževalni program osnovne šole 1

/



LATINŠČINA / s prilagojenim predmetnikom za 520 osnovno šolo s slovenskim učnim 2.7

Izobraževalni program osnovne šole /



jezikom na narodno mešanem .8 območju slovenske Istre1

Izobraževalni program osnovne šole

s prilagojenim predmetnikom za

osnovno šolo z italijanskim učnim

jezikom na narodno mešanem

območju slovenske Istre

Izobraževalni program osnovne šole

s prilagojenim predmetnikom za

dvojezične osnovne šole na narodno

mešanem območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Tretje vzgojno-izobraževalno

obdobje



IZBIRNI PREDMET

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: latinščina

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

7. razred 8. razred 9. razred

70 70 64



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Barbara Damjan, ZRSŠ; Robert Čepon, Prva gimnazija Maribor; Maja Gril Juvan, Zavod sv. Stanislava, Škofijska gimnazija Ljubljana; Nataša Homar, Gimnazija Poljane; dr. Andreja Inkret, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Marija Neža Karlin, Zavod sv. Stanislava, Škofijska gimnazija Ljubljana; dr. Jerneja Kavčič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Tea Kranjc, Osnovna šola Prežihovega Voranca; dr. Marko Marinčič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; dr. Bojana Tomc, Zavod sv. Stanislava, Škofijska gimnazija Ljubljana; dr. Janja Žmavc, Pedagoški inštitut Ljubljana

JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_latinscina_2025.pdf





CIP


Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243145987

ISBN 978-961-03-0970-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji, dne 22. 5. 2025 določil učni načrt latinščina za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ..................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

DEDIŠČINA KLASIČNE ANTIKE ................. 12

Dediščina klasične antike ...................... 13

JEZIK ......................................................... 15

Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja ..... 15

Besedoslovje ......................................... 18

KNJIŽEVNOST, KULTURA IN CIVILIZACIJA

.................................................................. 19

Književnost, kultura in civilizacija ......... 20

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 22

Opredelitev predmeta ........................... 22

PRILOGE ............................................... 23





4


2

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

8

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen poučevanja latinščine izhaja iz širokega kulturno-civilizacijskega pomena rimske antike in vpliva, ki ga je latinščina v svoji dolgi in kompleksni zgodovini pridobila kot specifičen jezikovni fenomen.

Latinščina je v prvi vrsti jezikovni medij latinske, širše gledano pa tudi antične kulture, ki je v temelju zaznamovala današnji svet in je njen posrednik skozi zgodovino vse do danes. Iz antike izhajajoča tradicija je ob tem izredno kompleksna. Čeprav so kasnejša obdobja v klasični antiki pogosto videla svoj kulturni temelj, so poti, po katerih so različna kulturna okolja v različnih obdobjih iskala zglede in vir navdiha pri starih Grkih in Rimljanih, zapletene in polne ustvarjalnih nesporazumov. Prav zato je pomembno znanje latinščine, poznavanje književnosti v tem jeziku ter zgodovinskih kontekstov antične kulture nasploh. Vse to lahko – seveda v primernem obsegu in zahtevnosti – učenci usvojijo že na osnovnošolski ravni izobraževanja.

Namen pouka latinščine v osnovni šoli je tako pridobiti osnovno jezikovno znanje latinskega jezika, pridobivanje sposobnosti razumevanja lažjih latinskih besedil, predvsem pa poglobljeno spoznavanje sveta klasične antike in njene dediščine, kar pomembno vpliva na razumevanje jezikov, sodobne kulture in družbenih vrednot, umetnosti in znanosti. Učenci se seznanijo z bogato kulturno zapuščino Rimljanov in Grkov, raziskujejo arheološka najdišča in spomenike, umetniška dela, antične mite in literarna besedila. To znanje povezujejo z odmevi antike v kasnejših obdobjih, pri čemer prepoznavajo trajni vpliv antike na sodobno družbo in kulturo. Učenci prepoznavajo tudi vpliv latinskega jezika na slovenščino in druge moderne jezike, kar vključuje razumevanje izvora strokovnega in vsakdanjega besedišča ter jezikovnih struktur. Učenci spoznavajo latinski jezik kot sistem, kar je pomembno tudi za razumevanje slovenske slovnice in slovnic modernih jezikov. Tako pridobljena znanja obenem omogočajo globlje razumevanje povezav med jezikom, kulturo in zgodovino ter krepijo medkulturno zavest in razvijajo raznojezično zmožnost.

S temeljnimi elementi pouka latinščine – spoznavanjem in raziskovanjem preteklosti in korenin našega sodobnega sveta, spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulturne dediščine, spoznavanjem jezika kot sistema ter sorodnosti med jeziki – učenci pridobivajo znanja in veščine, ki presegajo pouk latinščine v ožjem smislu besede, obenem pa razvijajo zavest o soodvisnosti in prepletenosti pojavov, o katerih se učijo pri različnih šolskih predmetih.





4


2

:

4

1

/

/

/

5

2

0

TEMELJNA VODILA PREDMETA 2

.

7

.

8

1

Učenje latinščine je zasnovano tako, da spodbuja učenčevo radovednost ob raziskovanju tem iz grško-rimske antike, učenci pa hkrati poglabljajo pridobljeno znanje pri drugih predmetih in si tako razširijo pogled na svet oziroma njegovo razumevanje.

Pouk latinščine omogoča medpredmetne povezave, saj dediščina klasične antike prepleta različna področja, od jezikoslovja in književnosti do zgodovine, umetnosti in družboslovja. Poudarja razumevanje vpliva antike na sodobno civilizacijo in njenega trajnega pomena za družbo in družbene vrednote, kulturo, jezik, znanost, umetnost, filozofijo. Učence tako spodbujamo k razmišljanju o vrednosti ohranjanja snovne in nesnovne dediščine ter k njenemu prepoznavanju v lokalnem in širšem okolju.

Poučevanje latinščine kot tujega jezika zaznamuje dejstvo, da latinščina živi na drugačen način kot moderni jeziki in da je v znatni meri na različne načine prisotna tudi v živih jezikih. Pri latinščini zato sistematično opozarjamo na besedišče v drugih jezikih, ki izhaja iz latinščine, obenem pa spodbujamo poglobljeno poznavanje in razumevanje jezikovnih kategorij, s čimer krepimo zavedanje o jeziku kot sistemu. Pomemben poudarek je na prepoznavanju vpliva latinščine na slovenščino in druge evropske jezike. Učenci razvijajo sposobnost prepoznavanja in analize latinskih korenov v sodobnih strokovnih in vsakdanjih izrazih, kar krepi njihovo jezikovno zavest in povečuje jezikovne kompetence, ki so povezane tudi z razvijanjem raznojezične zmožnosti.

Pouk latinščine v veliki meri pomeni pouk o grško-rimski antiki, zato je ključno, da učenci spoznavajo tudi najpomembnejše starogrške kulturno-civilizacijske vzore, ki so pomembno sooblikovali antično civilizacijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

V načrtovanje pouka je treba vključiti medpredmetne povezave, ki vključujejo moderne jezike (slovenščina, germanski in romanski jeziki), književnost, zgodovino, umetnost in znanost (latinska terminologija v biologiji, medicini, pravu ipd.).

Učenci naj utrjujejo in nadgrajujejo znanje v različnih učnih okoljih (npr. v muzejih, galerijah, na arheoloških najdiščih ali v okviru tabora/ekskurzije).

Učitelj naj načrtuje raznolike dejavnosti, ki bodo vsem učencem omogočile, da napredujejo glede na njihove interese in zmožnosti. S sprotnimi povratnimi informacijami, ponavljanjem in utrjevanjem snovi na različne načine bodo učenci znanje usvojili trajneje in začeli povezovati učne vsebine samostojneje.

Učenje latinščine v osnovni šoli je v veliki meri motivacijsko naravnano. Pomembno je, da učenci uvidijo, na kako raznolike načine je antika neločljivo povezana s sodobnim svetom. Le učenci, ki se bodo navdušili nad latinščino, bodo kasneje pripravljeni svoje znanje še nadgraditi.





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


2

:

4

1

/

/

/



DEDIŠČINA KLASIČNE ANTIKE 5202.7.81

OBVEZNO



OPIS TEME

V okviru teme dediščina klasične antike se učenci posvečajo raziskovanju antične snovne in nesnovne dediščine.

Latinščino tako spoznavajo kot jezik, ki sicer nima več maternih govorcev, a je na svojstven način še vedno prisoten v modernih jezikih. Razvijajo zavedanje o vplivu latinščine na moderne jezike in so sposobni prepoznati določene latinske korene v slovenščini, romanskih in germanskih jezikih.

Učenci spoznavajo tudi pomen in tradicijo antične književnosti, civilizacije in kulture (velik poudarek je na grško-rimski mitologiji) in zgodovine vključno z epigrafiko ter arheološkimi najdišči v lokalnem in širšem okolju.

Učenci torej v okviru te teme, ki je integralni del pouka, razvijajo zavedanje o skupnih koreninah evropske civilizacije z vidika jezika, zgodovine in umetnosti.

Raziskovanje dediščine klasične antike jim omogoča vpogled v preteklost in v njeno povezanost s sodobnimi družbenimi pojavi.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dediščina klasične antike je vpeta v vsako uro pouka latinščine, saj je v temelju povezana s poukom jezikovnih vsebin ter poukom književnosti, kulture in civilizacije.

Ob upoštevanju interesov in zmožnosti učencev lahko učitelj določene cilje obravnava podrobneje in različno.

Tema je nadvse primerna za medpredmetno povezovanje z zgodovino, glasbeno in likovno umetnostjo, slovenščino in drugimi modernimi jeziki.

4

2

:

4

1

/

/

DEDIŠČINA KLASIČNE ANTIKE /

5

2

0

2

.

7

.

CILJI 8

1

Učenec:

O: se zaveda navzočnosti latinskega besedišča v slovenščini in drugih jezikih ter vzporednic med skladnjo latinščine in drugih modernih jezikov, vključno s slovenščino, vzorce prepoznava, jih zna osvetliti in jih med seboj primerja;

O: se zaveda latinsko-grškega izvora besedišča različnih področij;

O: zna osvetliti pomen in ozadje pomembnejših latinskih pojmov, rekov in pregovorov ter razume in presoja njihovo rabo v sodobnih kontekstih;



(5.3.5.3)

O: pridobiva osnovno poznavanje epigrafike, kar mu omogoča razumevanje snovne rimske dediščine v lokalnem okolju;

O: spoznava glavna arheološka najdišča in spomenike grško-rimske antike in se zaveda pomena snovne dediščine ter njenega varovanja in ohranjanja;

O: raziskuje in spoznava antično kulturo in umetnost ter njune odmeve v kasnejših obdobjih.



(1.3.2.1 | 5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» prepozna iz latinščine izhajajoče besede v slovenščini in besede latinskega izvora v tujih

modernih jezikih (predvsem v angleščini) in sklepa o pomenu neznanih besed; v omejenem obsegu prepozna iz stare grščine izhajajoče določene besede in tujke v slovenščini;

» najpogostejše latinske pregovore in reke pozna do te mere, da jih zna prevesti in razložiti; zna

uporabiti primeren pregovor ali rek za določeno situacijo;

» prepozna in kratko opiše izvor najpogostejših antičnih (mitoloških) prispodob; zna uporabiti

določeno prispodobo v določeni situaciji oz. na konkretnem primeru;

» prevede preproste latinske napise, pri tem pozna osnovne okrajšave, ki se pojavljajo na

napisih, in razume preprostejše primere latinske epigrafike;

» našteje in opiše glavna rimska arheološka najdišča in spomenike v Sloveniji;

» prepozna in kratko opiše najpogostejše antične mite, ki so podlaga za izbrano literarno,

slikarsko, kiparsko ali glasbeno delo.



4

2

:

4

1

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 pregovor ◦ rek ◦ prispodoba ◦ arheološki ostanki ◦ epigrafika ◦ lapidarij ◦ mit

.

7

.

8

1





4


2

:

4

1

/

/



JEZIK /

5

2

0

2

.

7

.

8

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Osrednji cilj jezikovnega pouka je pridobitev sposobnosti razumevanja enostavnejših latinskih besedil, kar predpostavlja obvladovanje osnovnih slovničnih zakonitosti in poznavanje osnovnega besedišča.

V okviru teme jezik učenci spoznavajo osnovne segmente naslednjih ravni jezikovnega sistema: glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo in besedoslovje.



Latinščina je v okviru jezikovnega pouka predstavljena kot jezik z bogato zgodovinsko, kulturno in jezikovno vrednostjo, ob čemer je ključni poudarek na primerjavi s slovensko slovnico in zavedanju, da iz latinščine izvira velik delež besedišča modernih jezikov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Jezikovno znanje učencem omogoči ne le razumevanje umetno tvorjenih besedil, temveč tudi razumevanje izbranih krajših izvirnih besedil; učenci znajo tako prebrati in razumeti osnovne latinske napise ter sentence in druge ustrezno prilagojene krajše odlomke besedil antičnih avtorjev.

V okviru jezikovnega pouka stalno izpostavljamo dejstvo, da latinščina ni le jezik preteklosti, temveč ključno orodje za razumevanje jezikovne in kulturne dediščine, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju.

Jezikovni pouk latinščine se navezuje tudi na pouk slovenščine in drugih modernih jezikov, saj omogoča medjezikovno primerjavo.



(3.1.3.2) (3.1.3.3) (3.1.2.4)





GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE IN SKLADNJA





CILJI

Učenec:



4

2

:

4

1

/

/

O: / spoznava latinsko abecedo; 52

0

O: 2 razume osnovne razlike med klasično in tradicionalno izgovarjavo ter njune časovne okvire; .7

.

8

O: 1 spoznava slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst;

O: besedne vrste tudi razume in prevaja iz latinščine v slovenščino;

O: spoznava osnovne zakonitosti tvorbe glavnih in neodvisnih stavkov, vključno z besednim redom;

O: spoznava pomen in osnovne funkcije latinskih sklonov, tako da jih prevaja glede na sobesedilo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pozna črke latinske abecede in splošna dejstva o njenem izvoru;

» uporablja tradicionalno latinsko izgovarjavo in časovno umesti obe vrsti izgovarjave;

» samostojno sklanja samostalnike in pridevnike 1. in 2. deklinacije ter analizira oblike in pri tem

pozna najpogostejše izjeme po spolu; pozna pravila za tvorbo samostalnikov 4. in 5. deklinacije; v kontekstu prepozna samostalnike in pridevnike 3. deklinacije;

» prepozna in pozna pravila za tvorbo osebnih, svojilnih, kazalnih (hic, ille), vprašalnih in oziralnih

zaimkov ter jih sklanja in analizira;

» prislove zgolj prepozna v kontekstu obravnavanih besedil na podlagi komentarja;

» prepozna in pozna pravila za tvorbo izbranih predložnih zvez;

» prepozna izbrane veznike;

» pozna glavne števnike od 1 do 20, 100 in 1000; vrstilne števnike od 1 do 10

» sprega in analizira glagole 1., 2., 3. in 4. konjugacije ter nepravilne glagole (esse, posse) v

infinitivu, indikativu in imperativu prezenta aktiva, v indikativu imperfekta in futura I aktiva ter v indikativu perfekta aktiva;

» v latinskem stavku določi stavčne člene in stavek ustrezno prevede;

» pravilno prevede konkretne primere besed in besednih zvez v različnih sklonih (npr. svojilni

genetiv, akuzativ raztezanja, ablativ časa);

» pravilno prevede krajevna imena v različnih sklonih brez predloga (skladnja krajevnih imen).



TERMINI



4

2

:

4

1

/

/

◦ velelnik/imperativ ◦ sedanjik/prezent ◦ imperfekt ◦ futur I ◦ perfekt ◦ osebek/subjekt 52/ ◦ 0 predmet/objekt ◦ povedek ◦ prilastek ◦ prislovno določilo ◦ klasična izgovarjava

2

.

◦ 7 tradicionalna izgovarjava ◦ samoglasnik/vokal ◦ soglasnik/konzonant ◦ dvoglasnik

.

8

◦ 1 besedne vrste (pregibne in nepregibne) ◦ deklinacija/sklanjatev ◦ samostalnik/substantiv

◦ pridevnik/adjektiv ◦ prislov/adverb ◦ zaimek (osebni, svojilni, kazalni, vprašalni, oziralni) ◦ ednina7singular ◦ množina/plural ◦ števnik (glavni, vrstilni) ◦ moški spol/maskulinum ◦ ženski spol/femininum ◦ srednji spol/nevtrum ◦ nominativ/imenovalnik ◦ genetiv/rodilnik ◦ dativ/dajalnik ◦ akuzativ/tožilnik ◦ vokativ/zvalnik ◦ ablativ ◦ konjugacija/spregatev ◦ osnova ◦ končnica ◦ infinitiv/nedoločnik ◦ imperativ/velelnik ◦ prezent/sedanjik ◦ imperfekt ◦ perfekt ◦ futur I ◦ osebek/subjekt ◦ predmet/objekt ◦ povedek ◦ prilastek ◦ prislovno določilo





4


2

:

4

1

/

/

BESEDOSLOVJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: pridobi osnovni besedni zaklad;

O: pri iskanju slovarskih oblik posameznih besed razvija zmožnost rabe različnih pripomočkov;



(4.1.1.1)

O: pri učenju jezikovnih vsebin hkrati spoznava slovnično terminologijo;



(1.1.2.1)

O: razvija sposobnost večjezičnega raziskovanja pomenov besed in pomenskih razmerij med besedami ter prenašanja jezikovnega znanja, pridobljenega pri latinščini, na druge jezike.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pozna temeljno besedišče, tako da razume osnovne latinske besede, lažja prirejena in izvirna

besedila (tj. besedne zveze in stavke) prevaja brez slovarja, zahtevnejša (prirejena in izvirna) ob pomoči komentarja in slovarja;

» v slovarju poišče slovarske oblike in izbere ustrezen pomen;

» uporablja ustrezno latinsko slovnično terminologijo;

» oblikuje pomenske družine latinskih besed, v izpeljankah prepoznava izhodiščne besede,

osnove latinskih besed prepozna tudi v modernih jezikih.



TERMINI

◦ beseda ◦ besedna družina ◦ koren ◦ sopomenka ◦ protipomenka ◦ tujka ◦ izpeljanka ◦ strokovna terminologija





4


2

:

4

1

/

/



KNJIŽEVNOST, KULTURA IN /

5

2

0

2



CIVILIZACIJA .

7

.

8

1



OBVEZNO



OPIS TEME

V okviru teme književnost, kultura in civilizacija učenci pridobijo temeljno znanje o klasičnih avtorjih in delih rimske književnosti ter spoznajo osnovna dejstva in značilnosti antične politične in socialne zgodovine, antične religije in mitologije ter vsakdanjega življenja.

Učenci antično književnost spoznavajo ob branju izbranih literarnih besedil in odlomkov v književnih prevodih, v omejenem obsegu pa tudi v izvirniku. Izbrane literarne motive in teme znajo razpoznati tudi v kasnejših literarnih delih.

Učenci poznavanje dejstev o kulturno-civilizacijskih dosežkih Rima in Grčije poglabljajo z razumevanjem njihovega vpliva na razvoj sodobne evropske kulture.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Tema književnost, kultura in civilizacija učencem omogoča celovit vpogled v bogato zapuščino antičnega sveta in je tesno prepletena s temo dediščina klasične antike in temo jezik.

Učenci raziskujejo različne vidike vsakdanjega življenja v antičnem svetu in jih primerjajo s sedanjostjo. Učenci spoznajo dosežke antičnih civilizacij na različnih področjih in raziskujejo vpliv teh dosežkov na sodobni svet.

Učenci spoznajo izbrane avtorje in literarna dela antičnega Rima in Grčije. Razumejo in interpretirajo krajša antična besedila ter prepoznavajo literarne motive v kasnejših umetniških delih.

Jezikovno znanje jim lahko ob tem omogoči neposrednejši vpogled v izvore antičnih tradicij, ki so pomembno oblikovale evropski kulturni kontekst.

Temo je moč navezati na mnoge druge učne vsebine, v prvi vrsti na pouk zgodovine, slovenščine ter glasbene in likovne umetnosti.





4


2

:

4

1

/

/

/

5

2

2

KNJIŽEVNOST, KULTURA IN CIVILIZACIJA 0

.

7

.

8

1

CILJI

Učenec:

O: raziskuje posamezne kulturno-civilizacijske teme in jih spoznava do take stopnje, da jih lahko opiše in razloži oz. našteje ali navede nekaj značilnih primerov;



(1.3.2.1 | 5.2.3.1)

O: na podlagi pridobljenih informacij analizira in vrednoti kulturno-civilizacijske raznolikosti in podobnosti v preteklosti in sedanjosti;



(2.2.1.2 | 1.1.4.1 | 1.2.2.1 | 5.3.5.3 | 2.2.1.1 | 2.1.1.1 | 2.2.2.1)

O: spoznava zgodovinski kontekst in zvrsti rimske književnosti;

O: spoznava izbrana dejstva o življenju in delu najpomembnejših osebnosti iz rimske zgodovine in književnosti;

O: spoznava grški alfabet in osnovno besedišče ter terminologijo, ki izhaja iz stare grščine;

O: seznanja se z nekaterimi najpomembnejšimi osebnostmi iz grške zgodovine in književnosti;

O: na podlagi jezikovnega znanja in poznavanja drugih področij (civilizacija in kultura, zgodovina, književnost) razume in interpretira izbrana besedila rimske književnosti in izbrane napise.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pozna in kratko opiše nastanek in razvoj rimske države; pozna in navede osnovna dejstva o

najpomembnejših osebnostih iz rimske in grške zgodovine;

» pozna in kratko opiše vsakodnevno življenje v antičnem Rimu ter ga primerja s sedanjostjo;

» pozna in kratko opiše razlike med družbeno sprejemljivim vedenjem v antiki in sodobnem



svetu; (1.2.2.2)

» pozna in kratko opiše antično religijo in mitologijo; prepozna in obrazloži njene odmeve v

kasnejših obdobjih;

» pozna osnovne zvrsti rimske književnosti; pozna in kratko opiše izbrana dejstva o delu in

življenju najpomembnejših rimskih avtorjev;

» pozna in kratko opiše izbrana dejstva o delu in življenju izbranih najpomembnejših grških

avtorjev;

» izkaže razumevanje izbranih krajših izvirnih literarnih besedil in napisov.



4

2

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1

TERMINI 8

◦ pisava ◦ alfabet ◦ proza ◦ poezija ◦ historiografija ◦ govorništvo ◦ roman ◦ strokovna literatura ◦ basen ◦ elegija ◦ ep ◦ tragedija ◦ komedija ◦ lirika ◦ filozofija ◦ epistolografija





4


2

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 8



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

» Usmeritve za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za OŠ in SŠ (ZRSŠ, 2024 -

spletna izdaja)

» Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj (ZRSŠ, 2024 – spletna izdaja)

» Curriculum for excellence: Classical languages

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mpin8b0) pridobljeno: 7. 12. 2024





4


2

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



PRILOGE 8