Poštnina plačana v gotovini. Štev. 7.
Posamezna številka stane Din 1.—.
FRONTA
mUm
mu*
iiiik
Uredništvo: Maribor, Koroška ce&ta 5. Upravi: Maribor, Koroška cčsta 1. Naročnina: celoletno Dfo 36.—
v iriestečnd Din 3.—.
-	OUO»	H,
Oglasi po 6erilka. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
žiVeti I
Iz naših delavskih ustnic pride velikokrat pritožba, celo kletev pr^bti vsem ti-ki nas' ne pustijo živeti, ki nam riiš križalajb' vsfega tega, kar potrebujemo za življenje! S kratko besedo jih označujejo kot kapitaliste!
Kapitalist ni tisti, ki ima kaj, saj tako bi bil kapitalist vsak, ki ima kaj'svojega; če tudi bi bil le kapitalist V malem. Ce uporabljamo besedo kapitalist-, mislimo predvsem tistega, ki ima premoženje, s tem premoženjem obratuje s sodelovanjem delavstva, pa tako, da se njegovo premoženje množi na škodo delavčevih praVic. V tem smislu uporabljamo to besedo skoro že kot psovko, posebno, ako'še dodatno zraven besedo prokleti kapitalist !
v resnici smo delavci samo zOper take kapitaliste. Mi vemo, da nekdo mora dati denar na razpolago, da se zida, obratuje itd. Ne stojimo na stališču, da naj daje le država kruh delavstvu, vidimo, da to ni vedno najbolje, ne v boljševiški in ne v kapitalistični državi. Priznavamo tudi Privatno pravico onih, ki imajo premoženje, da istega investirajo v obrate po svoji volji. To je pravica privatne lastnine. Toda privatna lastnina pa ne sega tako daleč, da bi kdo smel svoje zasebno premoženje množiti na tak način, da & tem bližnji, posebno pa tisti, ki mu premoženje množi, škodo trpi. Tu pa so postavljene meje.
Dokler ni bilo med ljudmi materijaliz-ma, ki ga je na eni strani ustvaril liberalni gospodarski red, na drugi strani pa Sa je skuhal znani Marks, ki ga je zanesel y delavske vrste, da sta tako i delodajalec 1 delojemalec oba stroga materijalista in sta v stalnem medsebojnetoi bdju, kdo bo drugega izkoristil, tedaj ni bilo treba delavstvu borbe za dostojno življenje. Delavec je spadal v krog in druHrio svojega mojstra. Bil rnU je enakovreden, živel je z njim, delil z njim uspehe dela in se mu tudi ni bilo bati, kaj bo na starost. Vse je imel zasigurano, ne s paragrafi, ampak ykled splošnega načina življenja, ki je irhelb svoj temelj v veri in zavesti odgovornosti pred Bogom.
Liberalni gospodarski red pa je razmajal zaradi svojega materijalističnega na-ziranja vse to idealno socijalno življenje ™ Pognal v trajrio krizo. Delavec je bil Prepuščen' samemu sebi, da se rešuje, ka-,r ve in zna. Ni čuda, da je v prvi sili PrJ.iel za bilko, za marksizem, ki pa ga ni rešila, ker se je kljub temu potopil v še večjo bedo! Kdor še danes ne uvidi, da je marksizem ravhotako izvir 'istega materi-jahstičnega duha, kakor je kapitalizem, temu moramo reči, da ima QČi slepe, ali Pa da kljub vsemu noče videti resnice. Ako mi sedaj v »Delavski fronti« odpiramo delavstvu oči, vršimo to v interesu delavstva, nas samih, ki smo sledili kresnici-markšizmu, ne pa pravi luči.
Wč kot pol stoletja njim je marksizem pridigpval, da naš bo Odrešil. Več kot pol ujetja smo niu verovali. Kake žrtve je 0Prinašal° delavstvo za marksizem! In državi, kjer je marksizem zmagal, j ča<j aTec Postal — suženj, večji kot svoj i mnrlj ih poganskih državah. To zlo 'je moralo v Rusiji priti, delavci morajo tam znova trpeti in žrtvovati za spoznanje’ vsega delavstva na svetu, da je marksizem — laž, da je novo suženjstvo držav-eJ>a kapitalizma.
Sem star železničar, služil sem Južni že-rfznici. Tedaj smo lastnike zmerjali kot Kapitaliste, ko je država vse prevzela, mo upali, da bo vse bolje, pa vidimo, da ®, sm®li tedanji kapitalisti nas manj iz-wjati, kakor se danes delavec izrablja. aim° zato zoper marksizem, ki hoče, da P°stanemo le državni hlapci, katerim bo h ^tira vsakokratni režim. Naša .J ,bodi, da se vsepovsod doseže jam-°, ^stojnega življenja vsakemu delav-.. ’ ^pdisi v državni bodisi v privatni služ-femeljno jamstvo pa je, če ne bo ka-lL™llstičnega duha, ki je otrok materijama, pač pa bo čut in zavest odgovor-
takn i«Sthi-iki ^eŽejo kruh’ da ga režej° ... ’ n toliko, da moremo živeti! Saj mi
č^1”*- ni^sar dru§ega kot samo: Mi hočemo živeti!
Obsojeni sokrivci
atentata rta našega
i V Aix eh Prbvenče je liila 12. februarja objavljena ob pol 9. UM zvečer sodba glav!riih sokriVčev atentata ria hašega rajnega kralja Aleksandra I. Porotnikom je bilo stavljenih 32 vprašanj. Mijo Kralj, Zvonimir Pospišil ih Ivan Rajič so obsojeni na dosmrtno ječo. Ako predsednik republike Lebrun obsojenih na predlog pravosodnega ministra ne bo pomilostil, in če prizivno sodišče ne zniža kazni, bo trbjica prepeljana na znane Hudičeve otoke v Južno Ameriko.
Mijo Kralj je spremil morilca na kraj atentata. Pospišil in Rajič sta sodelovala pri napadu, ker sta hotela izVršiti atentat v Versaillesu, če bi se bil ponesrečil Kelemenu in Kralju v Marseillu.
kralja Aleksandra I.
Pospišil je izvedel leta 1929 atentat na novinarja Schlegla v Zagrebu. Njegova pajdaša sta bila tedaj obsojena na Smrt in Obešena. Pospišil je pobegnil in je bil pozneje Obsojen v odsotnosti od sodišča za zaščito države v 6eogradu ria smrt. Na Jariki Pusti je bil Pospišil pozneje inštruktor mladim teroristom.
Po razglasitvi zgorajne sodbe je bila še kratka razprava zoper glavne krivce v marsejskem zločinu: dr. Ante Paveliča, polkovnika Ivana Perčeviča in Evgena Kvaternika. Ti organizatorji napada na kralja sb bili in contumaci&m Obsojeni na ”
Na Madfarskem se je pri-pravlfala nova komuni' stična revolucija.
Voditelji so bili zopet — bogati Židje.
~ ...
V	Budimpešti so razkrinkali novo komunistično gnezdo. Policijska uprava je odkrila, da gre za vrhovno edinico Kominterne na Madjarskem. Že nekaj časa so opazovali; da komunistična prppaganda po celi državi močno narašča. Ugotovilo se- je, da jo vodijo posebej izšolani propagandni strokovnjaki, ki so morali priti na Madjarsko iz inozemstva ter so dobivali natančna navodila iz Moskve. Dolgo časa je vodila policija strogo tajno nadzorstvo nad sumljivimi osebami ter slednjič odkrila, da je eden glavnih vodij neki Kiss, ki je pri komurnStiČni.‘revoluciji leta 19Ž0 pod Bela Kunom igral veliko vlogo ter pobegriil v Rusijo. Sedaj se je povrnil nazaj na Madjarsko pod napačnim imenom. Poslal ga je sam Bela Kun, ki vodi v Mo-
skvi poseben oddelek zk Madjarsko. Pri Kissu so našli načrte za propagando boljševizma med Madjari, pa tudi seznam vseh v zairoto zapletenih oseb. Predsednik cele akcije je bil v. Budimpešti šplošhb znani priinarij velikega sanatorija dr. Emil Weii, ki je bil osebni zdravhik mnogih madjarskih velikašev ter saifl zelo bogat. V njegovem sanatoriju so odkrili celo skladišče komunistične literature, kupe ponarejenih potnih listov ter prepise poročil, ki jih je pošiljal s posebnimi kurirji vsak tedeii v Moskvo ter y njih oznanjal napredek komunistične akcije. Vodil je tudi posebno špionažo v vojaških krogih. Aretiranih je zelo veliko uglednih ljudi, večina aretirancev pa je židovske krvi.
Iz
ra) a.
TorgSin" prodajalnlce ukinjene.
Iz Rusije je dospela vest, da je vlada ukinila v vsej državi takozvane »Torgsin-prodajalnice«. To so bile prodajalne, v katerih so lahko inozemci ali domačini kupovali vse, kar so rabili za življenje, plačevali so pa lahko samo ali z valutami, ali pa z zlatimi in srebrnimi dragocenostmi in dragimi kamni. Na eni strani je na ta način Rusija dobivala potom Torgsin-prodajalnic tuje valute, ki jih je za svojo zunanjo trgovino tako krvavo potrebovala, na drugi strani pa so bile te prodajal-nice izredno spretno nastavljena oderuška past, ki je imela namen izvabiti in iztisniti iz ruskega prebivalstva še tiste zadnje dragocenosti, ki jih boljševiki niso
SO zgubili bitko.
Stfaafk v driieivl čile padel v vodo.
Zadružništvo Je tudi za delavca rešitev.
V	nedeljo dne 9. februarja je imela Usnjarska in čevljarska zadruga »Runo« v Tržiču svoj redni občni zbor v Rokodelskem domu. Zdi se nam prav, da omenimo ta dogodek, ker je ta zadruga kažipot delaVStvu, kako si delavstvo zamore samo Ustvarjati svoja podjetja, se osamosvojiti sredi kapitalističnega družabnega rbda in tako svetu dokazati, da je pošplošenje zemških dobrin ali socializacija mogoča brez brutalnih revolucij iri brez kbittUiiističnega nasilja. Zadruga »Runo« nam je jasen dokaz, da je v zadružništvu prava rešitev socialnega vprašanja v industriji, kakor tUdi v obrtih. Pred 11 leti se je ta zadruga rodila s kapitalom 50.000 Din. Najela je staro usnjarsko delavnico, v kateri je zaposlila dva delavca. Podjetje pa se je pričelo razvijati s pomočjo tukajšnje hranilnice. Danes pa poseduje lepo usnjarsko tovarno in zaposluje 50 svbjih članov, to je 45 delavcev in 5 nameščencev. Poleg tega pa ima od zadruge veliko dobrega naša domača čevljarska obrt. Že prve mesece pb'Ustanovitvi zadruge so padle cene raznemu Usnju za 10—20%. Težek udarec je bil za zadrugo, katerega ji je zadala brezobzirna konkurenca. Zadruga pa je le prenesla ta udarec in šla svojo pot dalje. Nasprotniki delavstva in zadružništva so tudi nadalje naskakovali to zadružno podjetje, pa se je do sedaj še vsak ustavil ob zadružnih zidovih. Ta zadrUžni zid pa temelji na delavski in katoliški samozavesti, na poštenem in nesebičnem ter vseskozi marljivem delu svojega članstva.
—	Želeti je, da bi delavstvo prav povsod razmišljalo, kako se osamosvojiti potom zadružništva. Kakor je svoj čas rešilo zadružništvo kmeta iz rOk oderuhov, tako naj reši obrtno-trgovsko-industrijsko zadružništvo naše. delavstvo iž rok brezsrčnega kapitalizma!
mogli s silo oropati. Več kot polovica ruskega prebivalstva je v boljše viškem raju še vedno brez pravic, ki jih uživajo samo stoodstotni komunisti. Ker spadajo med te pravice tudi nakaznice za živila, je bilo brezpravno prebivalstvo navezano na Torgsin-prodajalne. MnOgi ljudje, ki so si iz reVolucije oteli poleg življenja še kake dragocenosti — verižice, prstane — so to zlato znosili v omenjene prodajalnice ter ga zamenjali za živila. V pet ih pol letih, odkar so obstojale Torgsin-prodajalne, je znašal njihov promet 250 milijonov dolarjev. Nad. 60% od tega odpade na dragocenosti, ki jih je rusko prebivalstvo zamenjalo v trgovinah za živila.
Agitatorji iz Moskve so si zadnje mesece izbrali za svoje torišče države Južne Amerike. Menili so, da bo tu, kjer imajo itak vsako leto kako revolucijo, najlažje zanetiti komunistično vstajo, ki bo imela uspeh. Vendar tudi tukaj doživljajo komunisti poraz za porazom. Najprej so jim v Urugvaju razkrinkali boljševiškega konzula kot vodjo prevratnikov ter je moral pobrati z vsem poslaniškim osob-jem šila in kopita in odpotovati nazaj v Moskvo, potem se je ponesrečil štrajk v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu, nato je skrahirala komunistična revolucija v Braziliji, tudi v Venezueli so pravočasno zatrli rovarjenje boljševiških agentov in sedaj je velik štrajk prometnega osobja v državi Čile tik pred zlomom. Ko-
munistični agitatorji so pognali čilenske železničarje v štrajk ter so organizirali tudi sabotažo na železnici. Več težkih železniških nesreč je bilo zaradi tega. To je bilo povod, da jejčitetifeka Vlada odredila,/ da prevzlhie' žel^SMice vojaštvo v sV6jo‘ upravo. Na ta način se je štrajk prometnega osobja, ki je bilo zapeljano od brezvestnih hujskačev, kmalu končal.
Med vladami držav Južne Amerike in to predvsem med Čile, Argentino, Brazilijo in Peru, se vršijo razgovori glede enotnih zakonov, s katerimi bo mogoče pobijati boljševiško propagando. Vse osebe in organizacije, ki delujejo po namig-ljajih Kominterne, bodo zgubile državljanske in socijalne pravice.
Ta čut in to Zavest odgovornosti pa prinaša v ljudi ne hladen paragraf, ampak le krščanstvo, praktično krščanstvo; Naša borba mora zato biti, da uveljavimo v jav-
nem življenju načela praktičnega krščanstva, da se uredi zakonodaja v duhu krščanstva.
I.B.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih sotrud-
nikov.
Kljub obljubam, resolucijam ih anketam, Še vprašanje starostnega zavarovanja naših trgovskih sotrudnikov in so-trudriic ne premakne z mrtve točke. Kdo je tega kriv, ne vemo. Vidi pa se, da neke tajne sile v ozadju z Vsemi močmi delajo na to, da se tako zavarovanje prepreči. Vemo, da je v naši domovini mnogo uvidevnih delodajalcev, ki se ne bi branili, prispevati za pokojninsko zava-rbvahje svbjih trgovskih nameščencev. Toda ti nimajo odločilne besede.
ZavaroVanje se odlaga in preprečuje z različnimi razlogi, . češ, da trgovski so-trudniki in sotrudnice ne opravljajo pisarniških in duševnih opravil, ampak je njih delo zgolj ročno. Da ta razlog ne drži, stoji ria dlani. Umetnost nastopa in kupčija je najmanj tako težka kakor delo korespondenta, ki opravlja pri pisalni mizi to, kar mora trgovski sotrudnik delati vestno za pultom. Za Uspešno delo je treba mnogo duševnega napora. Zadnja leta opažamo pa tudi to, da se stan ; trgovskih,, sptrudnikov rekrutira iz vrst absbiventbv raznih meščanskih trgovskih šol in tečajev. Vsekakor moremo te osebe prišteti k duševnim delavcem zlasti, ker povečini opravljajo tudi pisarniško delo.
Drug razlog, ki se navaja v opravičilp, da trgovski sotrudniki še danes niso pokojninsko zavarovani, je ta, da naše narodno gospodarstvo ne prenese tega novega socijalnega bremena.
O tem je bilo pri nas že mnogo napisanega. Je pa ta razlog od vseh razlogov najslabši, ker celokupno narodno gospodarstvo ni namreč nič manj in nič več obremenjeno, če to zavarovanje obstoja ali ne. Kajti trgovski nameščenci morajo na stara leta tudi živeti in od nekai črpati sredstva za preživljanje. Ta sredstva potekajo iz našega narodnega premože-
Stran 2.
DELAVSKA FRONTA
15. febnlar 1936.
nja (prihranki, podpore, miloščine itd.). Ali ni bolj pravično, bolj primerno in človeško bolj dostojno, da se to vprašanje uredi in sicer tako uredi, da moremo govoriti, da smo kulturni ljudje in kulturna država. Čemu naj občine na stara leta milostno podpirajo ljudi, za katere bi lahko s pomočjo zavarovanja zbrali zadostna sredstva za starostno preskrbo.
Trgovci in njihovi nameščenci tvorijo važno gospodarsko enoto, ki vrši veliko kulturno misijo. Zato je prav, da to važno vprašanje v medsebojnem soglasju rešimo čimprej. Dobro preskrbljen trgovski
nameščenski stan bo trgovstvu samo v korist in lahko smo prepričani, da bodo poslovni uspehi našega trgovstva napredovali daleko preko stroškov za pokojninsko zavarovanje. Ker človek s preskrbljeno eksistenco dela vse drugače kot človek, ki mu grozi temna bodočnost.
Našemu agilnemu Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije toplo priporočamo, da naj se tudi v naprej kot doslej, z vso doslednostjo bori za dobro rešitev tega vprašanja. Le edino močne in neodvisne nameščenske organizacije bodo nekaj dosegle.
Politične vesti.
Regent knez Pavle se je vrnil iz Pariza
nazaj v Belgrad. Pred odhodom iz Pariza je sprejel francoske časnikarje ter jim izjavil, da ostane Jugoslavija neomajna prijateljica Francije. Obe državi druži predvsem želja po miru.
Končno so se znašli zopet v objemu. V Belgradu se je vršila konferenca JNS, kateri so prisostvovali tudi Pohorci z dr. Kramerjem na čelu ter njihovi slovenski nasprotniki dr. Marušič in Pucelj. Vsi skupaj so zložno z Uzunovičem razpravljali, kako bi zakrpali vse luknje na razpadajoči barki JNS, da bi bila zopet zložna za plovbo po nemirnih vodah političnega življenja.
Novo stranko snuje bivši predsednik nekdanjega glavnega odbora zemljorad-niške stranke Rista Djokič. Okrog njega bi se zbrali pred vsem oni pripadniki te stranke, ki niso zadovoljni s sedanjim voditeljem Vojo Lazičem.
Izdelan je banovinski proračun za leto 1936—1937 in ga bo začel obravnavati za dne 17. februarja sklicani banovinski svet. Proračunski predlog znaša Din 97,327.046, dočim je znašal proračun za leto 1935—1936 Din 83,653.260. Razlika je radi tega, ker je bilo več davščin ter dohodkov vsebovanih v proračunih podjetij, kot n. pr. 7.7 milijonov Din dohodkov banovinskega cestnega fonda. Doklade so ostale neizpremenjene 53% k vsem državnim neposrednim davkom in istotako takse in trošarine. Kljub neiz-premenjenim dohodkom bodo izdatki novega proračuna večji, ker zna sedanja banska uprava boljše varčevati in ne razsipava več denarja za nepotrebne stvari, kakor prejšnja. Razveseljivo je, da posveča novi proračun tudi mnogo večjo pozornost velikim socijalnim potrebam.
Grška vladna kriza še vedno ni končana. Kralj je apeliral na stranke, da pozabijo medsebojna nasprotstva ter omogočijo sestavo delovne vlade. Ce se to ne bi posrečilo, bo parlament zopet razpuščen in sledile bodo nove volitve. Nemirno ozračje v Grčiji se kljub kraljevemu prizadevanju še ni zbistrilo, ker so nastala tudi veliko nasprotstva v vojski, ko je hotel kralj sprejeti nazaj v armado bivše upornike in pristaše Venizelosa.
Vprašanje povratka Habsburžanov na avstrijski prestol je zopet odloženo. Obisk nadvojvoda Otona v Parizu, kjer se je sestal z avstrijskim podkanclerjem knezom Starhembergom, so Angleži zelo zamerili. Angleško časopisje piše, da je menda Oton pozabil, da se je zunanja situacija zaradi izbruha vojne v Afriki iz-premenila in da danes ne more več braniti Avstrije Italija, ampak Mala zveza, ki pa je Habsburžanom nasprotna.
Dr. Hodža v Parizu, čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je odpotoval na obisk v Pariz. Vršijo se sedaj tam posvetovanja med francoskimi in čeho-slovaškimi državniki. Njegov obisk spravljajo v zvezo z akcijo, ki jo bo započela Cehoslovaška za tesnejše^ gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Dr. Hodža je izjavil, da se ni posrečilo ustvariti iz politične Male zveze tudi gospodarske enote ter da je treba gospodarsko sodelovanje razširiti predvsem še na Avstrijo in Madžarsko.
V	Nemčiji — kulturni boj. V Monako-vem je tajna nemška policija aretirala voditelja nemških katoliških mladinskih društev msgr. Wolkerja. Aretirala je še okrog 100 voditeljev katoliškega pokreta v Nemčiji. Nov brutalen vdor v katoliške mladinske organizacije je samo nov korak naprej v splošni ofenzici hitlerizma proti krščanstvu. Oblasti so ustavile tudi znano glasilo nemške mladine »Michael«, ki je izhajalo v 300.000 izvodih.
Pakt Francije z boljševiki, ki se sklepa te dni v Parizu, je izzval v celem kulturnem svetu zgražanje. Celo sami francoski socialisti in komunisti so nastopili proti takemu paktu, ki bo Francijo popolnoma privezal na boljševike. Nekateri francoski desničarski časopisi so prinesli zanimivo ozadje te zveze, s katero Sar-rautova vlada tako hiti. S paktom dobi Rusija tudi velikansko francosko posojilo. Ker Francozi nimajo sami toliko denarja, ga bodo najeli v Angliji. Rusija bo začela odplačevati to posojilo šele po petih letih. Vse transakcije posojila bo izvršila židovska banka Seligmann v Parizu, katero vodi sorodnik ministrskega predsednika Sarrauta. Baje pa je pri tej banki močno udeležen tudi sam ministrski predsednik. Lavalova vlada, ki je skušala podpis pakta z boljševiki zavleči, je morala pasti samo zaradi podzemnega rovarjenja moskovskih odposlancev. — Francoski vojaški krogi opozarjajo na nesmisel vojaške pogodbe. Če hoče Rusija priti na pomoč Franciji v slučaju, da bi jo napadla Nemčija, mora to izvršiti samo preko poljskega, češkega, romunskega in madžarskega ozemlja. Jasno je, da te države ne bodo trpele na svojem ozemlju boljševiških rdečih čet.
Vojna v Afriki. Položaj na abesinskih bojiščih je še vedno negotov. Tako abesinska, kakor italijanska vojna poročila javljajo neprestane zmage in nobenih porazov. General Gra-ziani, poveljnik italijanskih čet na južni fronti, se pripravlja na novo ofenzivo ob reki Šebeli. Abesinski poveljnik ras Nasibu ga hoče prehiteti ter je sam začel z ofenzivo, ki je deloma uspela, ker je zavzel zopet več utrjenih postojank ter potisnil Grazianijeve čete nazaj. Pričakovati je na jugu kmalu večje bitke, ker je dobila abesinska armada, ki jo je Graziani vrgel od Dola do Negelija, sedaj zelo močna oja-čenja. — Na severnih frontah se vrSijo ogorčene borbe okrog Makale. Italijani so udarili s protiofenzivo ter so vrgli Abesince zopet iz Makale, katero so pred kratkim že zasedli. V glavnem pa se italijanske akcije omejujejo na obstreljevanje iz zraka, proti kateremu so Abe-sinci brez moči. Zaradi letalskih napadov so Abesinci tudi izpremenili svojo borbeno taktiko. Ne napadajo več po dnevi, ampak samo še po noči, ko letalstvo ne more pomagati italijanski pehoti. Italijani pošiljajo sedaj v Afriko nova ojačenja. Med drugim zbirajo novo armado delavcev, ki naj bi gradili tekom deževne dobe nove ceste, brez katerih se italijanska vojska s svojimi motoriziranimi oddelki ne more kretati.
—	Najtežji problem, ki ga morajo Italijani v Abesiniji premagati, je vprašanje prehrane čet. Italija ima danes na abesinskih bojiščih 400.000 vojakov in 100.000 delavcev, za katere rabi dnevno 6000 ton živil. 1200 tovornih avtomobilov je neprestano na poti, da prevažajo živila in municijo. Zameril se je Italijanom tudi njihov vrhovni komandant v Afriki maršal Badoglio, ker svetuje, naj bi sklenila Italija z Abesinci mir, ker je vojaški položaj italijanske vojske izredno slab in bo vojna Italijo gospodarsko čisto izčrpala. Zaradi tega nameravajo Badoglia odpoklicati ter ga potolažiti z imen6vanjem za vrhovnega armadnega inšpektorja. Vrhovno poveljstvo pa bi v Afriki prevzel general Graziani.
Domače vesti.
V	spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda
ter 14. obletnice kronanja sv. očeta Pija XI. bo v Mariboru v soboto 15. t. m. zvečer v unionski dvorani slavnostna akademija, v nedeljo ob 10. pa v stolnici slovesna služba božja.
Jubilej nadškofa dr. Bauerja. Na svečan način je v torek proslavil zagrebški nadškof dr. Bauer svoj 81. rojstni dan ter ob tej priliki tudi svoj mašniški ter škofovski jubilej. Ves dopoldan so prihajale v škofijski dvorec deputacije raznih verskih, cerkvenih, dobrodelnih ter hrvatskih narodnih organizacij, ki so častitale jubilantu. Zagrebška kulturna društva so mu izročila posebno adreso. Osebno so časti-tali nadškofu ban dr. Kostrenčič, povelj-
nik armade general Jurišič in zagrebški župan dr. Erber. Cerkvene proslave bodo prihodnjo nedeljo, na deželi pa v teku meseca.
Zadrski nadškof umrl. Na dalmatinskem otoku Olibu je umrl svoječasni zadrski nadškof dr. Vinko Pulišič. Italijani so sivolasega nadškofa pregnali iz Zadra ter je preživljal zadnja leta življenja v pokoju v svojem rojstnem kraju.
Ponoven sprejem odpuščenih učiteljev. Prosvetni minister je odredil, da se ponovno sprejmejo zopet učitelji, ki jih je bil JNS režim odpustil iz službe.
Olajšave pri potovanju čez mejo je dovolil naš finančni minister onim, ki bodo do 15. oktobra potovali v tujino na obisk
k sorodnikom, na zdravljenje ter na oddih. Tem ne bo treba predložiti pri prošnji za potni list potrdila o plačanih davkih.
Kako je z javnimi deli. Minister za grad-be dr. Kožulj je izjavil o javnih delih: Dne
1.	februarja je bilo odobrenih načrtov za
297.945.000 Din, izlicitirana vsota za dela, ki so v teku, pa je znašala 169,961.000 Din. Predračunska vsota za mostove in druge objekte znaša 24,972.000 Din, izlicitirana pa 6,062.000 Din, za primorskoturistične ceste predračunska vsota 30 mili j., izlicitirana pa 28,805.000 Din; torej skupno predračunska vsota 352,916.311 Din, izlicitirana pa 201,827.978 Din. Dela na cesti Ljubljana—Delnice, nadalje se grade mostovi in drugi objekti na delih ceste Ljubljana— Maribor—Št. Ilj. V prihodnjih mesecih bodo licitacije za zgradbo cest Ljubljana— Kranj, nadalje na cesti Ljubljana—Maribor—št. Ilj mostovi čez Ložnico in Pesnico. Ves program se izvršuje po uredbi o izvajanju javnih del ter obsega program izdelavo neizdelanih ali neprehodnih delov drž. cest v dolžini 350 km (skupna dolžina drž. cest znaša 9843 km). Minister smatra za potrebno, da se osnuje po zgledu drugih držav poseben cestni fond. Za ta fond bi se zakonito osigurali stalni dohodki za zgradbo cest in mostov. To so ogromne investicije, ki se izvajajo v korist tudi bodočih generacij. Investicijsko posojilo za zgraditev modernih cestišč in velikih mostov bi se sklenilo na podlagi dohodkov od dela carin, trošarin in takse na bencin, gume itd.
Umor na dravskem mostu v Mariboru.
V	sredo opoldne se je pripetil na dravskem mostu v Mariboru dogodek, ki je razburil vse mesto. 451etni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič je pristopil k bivši branjevki Tereziji Konrad, jo brez besede zgrabil za roko ter jo sunil z dolgim mesarskim nožem v prsi. Zgrudila se je na mestu mrtva, Knapič pa je vrgel nož v Dravo ter odšel mirno naprej. Na koncu mosta ga je aretiral stražnik. Knapič je izjavil, da je usmrtil Konradovo iz jeze. Knapičeva mati je bila zavarovana za življenje, ker pa ni mogla več plačevati premij, je odstopila polico Konradovi s pogojiem, da po njeni smrti Izplača sinu Ferdinandu 3000 Din. Knapičeva je res predlani umrla in Konradova je potegnila zavarovalnino, Ferdinandu Knapiču pa ni hotela ničesar izplačati. To ga je tako ujezilo, da je s Konradovo na tako strašen način obračunal.
Nov prostor za tržnico v Mariboru predlagajo mariborski mesarji in sicer zemljišča med Kopališko in Frančiškansko ulico, na katerem stoji Tavčarjeva vila. Na tem zemljišču naj bi se zgradile lesene tržnice, v vili pa bi bili tržni uradi.
Sumijo, da je ubil očeta. Na Kapli je bil aretiran 291etni posestniški sin Anton Kozjek. Sumijo, da je ubil lastnega očeta, ki je že pred 10 meseci skrivnostno izginil od doma ter še do danes niso našli za njim nobene sledi.
Zakaj propada slovensko vinogradništvo? »Slovenec« poroča, da se je uvozilo lani v Maribor 942.300 litrov banaških in dalmatinskih vin. Maribor je pa porabil lani skupaj 1,300.000 litrov vina, v obeh mariborskih okrajih se ga je pridelalo pa
600.000 litrov. Tedaj so spili Mariborčani, ki živijo v osrčju Slovenskih goric, več ba-načana in dalmatinca, kakor domačega vina.
Tujski promet v Sloveniji je bil lani sledeč: Mudilo se je v naših krajih 132.637 tujcev, ki so prenočevali vsega skupaj 768.367 noči. Na prvem mestu je Rogaška Slatina, potem sledi Bled, sledijo druga naša zdravilišča, letovišča in mesta. Tujski promet je bil lansko leto boljši, kakor predlansko.
Ljubljanski želodec. Lani so v Ljubljani porabili: 3,052.000 litrov vina, 23.0501 sadjevca, 678.0001 piva; pojedlo se je 21.135 puranov, gosi in rac, 109.290 piščancev in kokoši, 80.000 kg rib, 13,764.000 jajc,
3.137.000 kg sadja, 7,890.000 kg moke,
384.000 kg riža, 81.000 kg sira, 318.000 kg jedilnega olja, 62.000 kg čokolade, slaščic itd., 78.000 kg kave, 159.000 žitne kave,
5.669.000 kg mleka, 4,858.000 kg krompirja, zelja in repe. Obseg ljubljanskega želodca je po teh številkah sodeč kaj obilen.
Propadanje obrti in trgovine. Iz podatkov trgovske zbornice je razvidno, da §e je število trgovskih in obrtnih obratov v lanskem letu v Sloveniji zmanjšalo za 1800.
Zlato poroko sta slavila Martin in Lujza Šumak iz Zgornjega Krapja pri Ljutomeru. Oba zlatoporočenca sta vzrastla v siromašnih razmerah na kmečki grudi ter si s pridnimi rokami utrla pot v življenje. Kljub pozni starosti sta ohranila krepko zdravje.
Tatovi, ki so pokradli za četrt milijona, so bili te dni obsojeni v Mariboru. Devet obtožencev ima na vesti 43 tatvin in vlomov. Med drugim so izvršili eno največjih tatvin, kar jih je zabeleženih v naši
kriminalni kroniki: Dne 28. julija 1935 so odnesli trgovcu Hermanu v Očeslav-cih 174.000 Din, ki jih je hranil v omari.
Elektrifikacija Litije, ki prizadeva litijskim občanom že leta precejšnje skrbi in jezo, se sedaj resno pripravlja. Litija je imela dosedaj lastno elektriko, ki pa ne obratuje tako, kot bi morala. Sedaj se pripravlja priključek na daljnovod velenjske elektrarne.
Najlepši kraji Gorenjske uničeni. Strahovite posledice viharja, ki je divjal koncem prejšnjega tedna po naših krajih, so najbolj razvidne na Gorenjskem. Cele vasi so opustošene, mnogo hiš je podrtih, sadovnjaki so uničeni, gozdovi ležijo po tleh. Najlepši kraji naše Gorenjske so tako opustošeni, da se bodo posledice te strašne naravne nesreče poznale še veliko let.
Žrtev snežnega viharja. Iz sejma v Grahovem se je vračal domov na Bloke posestnik Jožef Peček. Zašel je ponoči v zamete in zmrznil.
21 požigov na vesti. V zaporih ljubljanskega sodišča imajo krovca Lojz. Štruklja iz Ilovice na ljubljanskem Barju. Mož je zagrešil 21 požigov.
Zanimiva razprava se je pričela pred malim senatom zagrebškega okrožnega sodišča. Zagovarja se devet oseb iz La-sinja, znanih priganjačev bivšega režima, ki so lani na sv. Petra in Pavla praznik na političnem shodu v Banskih Kovačevcih z vzkliki Jevtiču in proti Hrvatom razburili množico, potem pa so potegnili samokrese ter začeli streljati med ljudi. Ranili so 18 oseb. Razprava proti pofovcem bo trajala nad teden dni.
Devet poslopij je uničil požar v Stude-nem pri Postojni. Ogenj je nastal v petek dne 7. t. m. ponoči ter so si ljudje iz gorečih hiš jedva reševali golo življenje. Sedem družin je brez strehe, sedem gospodarstev uničenih.
Zdezmčapsha poročila
Za neprekinjeni delovni čas v kurilnici v Mariboru.
Prometnemu ministru je bila poslana
naslednja prošnja:
Velespoštovani gospod ministeT
Kvalificirani in pomožni delavci k u-ritnice državnih železnic v Mariboru si dovoljujemo zaprositi gospoda ministra, da blagovoli na merodajnem mestu intervenirati, da bi se v naši kurilnici uvedel neprekinjeni delovni čas in sicer od 6.—14. ure, kot se to vrši v delavnici državnih železnic v Mariboru.
Svojo prošnjo utemeljujemo sledeče:
Tozadevne prošnje smo že večkrat vložili službenim potom, vsaka prošnja pa nam je bila odbita z motivacijo, da se neprekinjeni delovni čas ne more dovoliti vsled tekočega popravila pri strojih ekse-kutivne edinice. Navajamo pa, da se je ta neprekinjeni delovni čas uvedel ravno pri tekočih popravilih, medtem, ko za fetoječa obdobna popravila ločeni delovni čas ne pride v poštev. Uprava sama pa bi v zimskem času prihranila na kurjavi, kakor tudi na razsvetljavi.
Nadalje se nahaja približno 50—60% delavcev, ki stanujejo izven mesta Maribora, ker njihovi skromni zaslužki visokih mestnih najemnin ne zmorejo. Taki delavci tudi ne morejo vsled oddaljenosti med opoldanskim odmorom domov, ampak zavžijejo svojo skromno in mrzlo hrano na mestu, kjer so zaposleni.
Prepričani smo, da bode gospod minister uvidel našo skromno prošnjo in na merodajnem mestu izposloval ugodno rešitev, za kar se Vam, gospod minister, že vnaprej zahvaljujemo in beležimo z odličnim spoštovanjem — prizadeti delavci.
Maribor, dne 31. januarja 1936.
Delavnica državnih železnic v Mariboru in dopusti. Ne vemo, oziroma ne moremo razumeti načina dajatve plačanih dopustov delavstva v delavnici državnih železnic v Mariboru, kakor se prakticira sedaj. K nam so se zatekli delavci iz delavnice drž. žel. v sledeči zadevi: Stalni delavci imajo svoj zakoniti letni dopust. Čl. 90 pravilnika o radnicama državnih saobračaj-nih ustanova pravi: »Stalan radnik ima pravo na godišnji odmor sa pripadajučom nadnicom za radne dane.« V oddelku za montažo je prosilo par delavcev za dopust za dneve sobota in pondeljek. Uprava, odnosno oddelek I M, pa jim je vštela tudi nedeljo, ki vendar ni »radni dan«. Iz pravilnika pa je jasno razvidno, da dobi de-
Širite „Delavsko fronto*4!
lavec plačan dopust samo za delavnike. Ker je pa nedelja prost dan, bi s tem izgubil delavec en dan dopusta. Če' se pa misli tako prakticirati, so delavci upravičeni zahtevati, da se jim tista nedelja plača kot plačan dopust.
Smrt veterana krščanskih železničarjev.
V	Ljubljani je umrl g. Martin Novak, blo-kovnik južne železnice v p. Z njim lega v grob zopet eden najstarejših naših krščanskih strokovničarjev, star veteran krščanskega gibanja med železničarji ter soustanovitelj Prometne zveze, kateri je bil zvest ves čas do njenega razpusta pred leti. Bil je tudi vedno zvest našim načelom v političnem življenju, zanesljiv pristaš bivše SLS in sedaj JRZ. Zadnja leta svojega življenja je preživel pri svojem tastu g. obč. svetniku Šaleharju v Podmilščakovi ulici 37a. Dočakal je starost 86 let. Pokoj njegovi blagi duši.
Redni občni zbor društva železniških upokojencev za dravsko banovino bo v nedeljo 16. t. m. ob 2. popoldne v salonu restavracije pri Levu v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16.
ItiVamab
UMIH »lin
ZASTOPNIKI KRŠČANSKEGA DELAVSTVA ODSTRANILI NEVARNOST MEZDNEGA BOJA V TOVARNI DOC-TOR IN DRUD.
V	tovarni Doctor in drug v Mariboru so marksisti izgubili zaupanje delavstva. Pri volitvah obratnih zaupnikov so marksisti dobili od 980 volilcev samo 155 glasov.
Marksistični voditelji so zato menda iz maščevanja pustili delavstvo, naj si samo pomaga, kakor hoče. V tej tovarni se je uvedel nov akordni sistem. Osnovna plača bi bila 22 Din na šiht. Akordni prispevki pa so bili tako majhni, da so sedaj več delali, pa manj zaslužili. Posebna delavska deputacija se je obrnila na JSZ, da naj posreduje. V petek so se od JSZ razdelili letaki med delavstvo predilnice, kateri so zraven drugih povdar-kov vabili delavstvo na sestanek v nedeljo dne 9. t. m. V soboto dne 8. t. m. je ravnatelj tovarne g. Fischer sprejel strokovnega tajnika mariborske JSZ tov. Rozmana Petra, kateri mu je z objasnit-vijo vseh krivic in dokazov, da tu gre za prikrito in sistematično znižanje delavskih mezd in nič drugega, obrazložil stališče predilcev. Prej je bila znižanja deležna sukarna, zdaj je na vrsti motama in tako bi počasi prišli na vrsto prav vsi oddelki in vsi delavci predilnice. V pos-bej sestavljeni spomenici je zahteval za delavstvo:
1. Delavske plače se ne smejo znižati.
2. Naj se za predilnico sklene kolektivna pogodba.
3. Takoj se naj ustavi odpuščanje delavcev ter prepovejo razne grožnje in ši-
kane nad delavstvom, radi nastalega odpora proti znižanju plač in da se je organiziralo v JSZ.
4.	Vzame se naj na znanje, da delavstvo niti JSZ ne želi mezdnega boja, naj prenehajo nad delavstvom od strani pred postavljenih očitki štrajkarstva. Delavstvu naj bodo vse njegove zakonite in eksistenčne pravice.
Po nad enournih razgovorih in pogajanjih je odhajal delavski tajnik tovariš Rozman iz ravnateljeve pisarne z uradnim in pismenim zagotovilom, da ostanejo plače delavstva v predilnici take, kot so bile prej in se ne bodo zmanjšale. Sklenila se bo kolektivna pogodba. Dobil je posebno zagotovilo, da se radi izvajanja pasivne rezistence in strokovne organizacije JSZ nikomur ne bo kaj zgodilo. Bil je dosežen popolen sporazum ln lep uspeh.
TVORNICA VVOSCIINAGG ZAPIRA OBRAT.
1000 ljudi bo na cesti brez kruha.
Tvornica usnja Woschnagg v Šoštanju je največje tovrstno podjetje v Sloveniji. Tvrdka zaposluje stalno okrog 350 delavcev, ki štejejo s svojimi družinskimi člani okrog 1100 ljudi. Dne 8. t. m. je ta tvrdka sporočila svojim delavcem, da bo dne 22. februarja t. 1. obratovanje ustavila in je za ta dan odpovedala službo vsemu delavstvu.
Od 22. februarja bo ostalo v Šoštanju torej preko 1100 ljudi brez kruha. Kaj pomeni to ne samo za vse te družine same, marveč sploh za ves Šoštanj in ves okraj, moremo spoznati šele, če upoštevamo vse pridobitve, ki jih je Šoštanj z okolico vred imel od delavstva. Če računamo, da je vsak delavec, oziroma vsaka delavska družina potrošila mesečno 480 Din, pomeni to, da je delavstvo tvrdke Woschnagg izdalo mesečno 175.000 ali na leto 2,100.000 Din. Ni torej čuda, da je vse mesto in najbližja okolica živela samo od delavstva, ki je bilo zaposleno v Woschnaggovi tovarni za usnje.
Z ustavitvijo tega obrata moremo pričakovati gospodarski propad mesta. Poleg delavstva in njihovih družin bodo seveda najbolj prizadeti obrtniki, za katere je bilo delavstvo najboljši odjemalec.
Kaj je vzrok ustavitvi obrata, je prav za prav težko reči. Kajti tu si stojita nasproti dve dejstvi: prvo je dejstvo, da je podjetje motiviralo ustavitev obrata s splošno krizo, ki je zajela usnjarsko obrt, drugo pa je dejstvo, da so lastniki podjetja še pred nedavnim poklonili športni ekspediciji za Ga-Pa lep znesek. Tedaj pač nikdo ni mogel slutiti, da bi bilo podjetje v slabih gmotnih razmerah in da bi stalo pred ustavitvijo obrata. Moralo je torej priti do sklepa o ustavitvi šele prav pred kratkim in nenadoma. Delavstvo je sklicalo za dne 16. t. m. protestno zborovanje, namerava pa poslati tudi posebno deputacijo v Belgrad.
Šmartno pri Litiji. V tukajšnji usnjami, ki je last g. Pavla Knafliča je bilo izmed 32 zaposlenih delavcev odpovedano delo 21. Delavci, ki so po večini družinski očetje so bili silno razburjeni. Odpoved se utemeljuje s prevelikimi zalogami iz-
delanega blaga, kar je tudi res. Ker ni v našem kraju nikakega drugega zaposlenja za te delavce, se ti sprašujejo, s čim bodo živeli s svojimi družinami. Potrebno bi bilo, da se določi kakšno delo iz bednostnega fonda ali iz drugih sredstev. Merodajni, ki imate v rokah usodo teh delavcev, poskrbite tem ljudem dela za skromno preživljanje njihovih družin.
Jesenice. Tovarno bodo podrli. Kranjska industrijska družba ima med drugimi tovarnami tudi tovarno za izdelovanje elektrodov na Blejski Dobravi pri Jesenicah. 2e dalje časa se govori, da bo družba to tovarno podrla. Pretekli teden je bil res en stavbeni trakt iz železne konstrukcije številčno po kosih zaznamovan in bo prepeljan v tovarno na Jesenice Ali naj bo to pričetek uresničenja govoric zadnjega časa? Tovarna na Dobravi je bila zgrajena med svetovno vojno 1. 1915 in je v času konjunkture zaposlovala do 300 delavcev. Danes je zaposlenih še okrog 100 ljudi, nekaj pa jih je zaposlenih pri stavbenem podjetju »Slograd«, ki jih pa dostikrat zopet posojuje tovarni za različna pomožna dela
—	seveda za polovico manjšo plačo. Železna konstrukcija z Dobrave bo porabljena v jeseniški tovarni za dovršitev obrata za izdelovanje opeke za martinarno. Upamo, da podjetje na Dobravi zaposlenih ljudi ne bo postavilo na cesto, nego jim bo nudilo možnost zaslužka v novozgrajenih obratih.
9Qed
VSI DELAVCI IN DELAVKE,
kateri ste količkaj krščanskega prepričanja, kot zavedni Slovenci, skrbni in dobri očetje svojih družin, ali fantje in mladenke, sinovi in hčere poštenih staršev, ki ste se vzgojili in sodelovali morda v prosvetnih društvih in drugih verskih organizacijah v svoji domači župniji, pa ste se primorani umaknili z domačega kraja ter se za trdi delavski kruhek udinjali tu v tovarnah mesta, je prav tako potrebno in nad vse važno, da se organizirate zopet samo pri krščanski delavski strokovni organizaciji. Ne smelo bi se dogajati, da naši krščanski delavci, zapeljani ali nevedni, podpirajo s svojimi prispevki in talenti krščanstvu nasprotne židovsko-marksistične in fašistične delavske organizacije. Še manj pa bi ne smeli tvoriti ravno hrbtenice tem, iz tujine k nam privlečenim neiskrenim in nedoslednim delavskim pokretom.
Sestanek JSZ v Mariboru. V nedeljo dne 9. L m. so se predilci iz tovarne Doctor in drug v najlepšem številu odzvali vabilu na sestanek, ki se je vršil v prostorih JSZ v Del. zbornici. Kdor ni mogel sam priti, pa je poslal katerega namesto sebe. Polnoštevilno so prišle predvsem predilke, ki so se kot ženske v tej borbi pokazale kot zelo zavedne in odločne braniti svoje pravice. To posebno v motarni, kjer so zraven izvajane pasivne rezistence se takoj vse organizirale v JSZ. Sestanku je predsedoval tovariš Reberšek kot podpredsednik mariborske JSZ. O delavskem položaju v tovarni Doctor in drug, o korakih JSZ za delavske plače in pravice ter o uspehih, ki so se dosegli pri ravnatelju tovarne, je poročal tajnik tov. Rozman. Povdaril je potrebo čuječnosti nad pravkar doseženimi uspehi in pripravljati se je treba za kolektivno pogodbo. Vsi v strokovno organizacijo! Navzoči so bili s poročilom tajnika izredno zadovoljni, strah pred negotovostjo radi znižanega zaslužka se je odvalil vsem od srca. Vsi so se izrekli, da vstopijo v JSZ, tako da bo predilnica Doctor in drug namesto dosedanje rdeče-plave barve dobila čisto novo in belo barvo in delavsko organizacijo, katera še nikdar ni odrekla, niti delavstva zavajala na stranpota, ki ne bi vodila k njegovemu socijalnemu in moralnemu podvigu. Izvolili so se agilni organi-
zacijski zaupniki za vsaki oddelek posebej. 2ivi borba! 2ivi zavedno in organizirano delavstvo!
Šoštanj. V nedeljo dne 9. t. m. smo imeli v našem Prosvetnem domu zanimivo in važno predavanje za delavstvo. Predaval je naš znani socialni delavec g. Smersu Rudolf iz Ljubljane o preganjanju kristjanov v Rusiji in Mehiki. Z močno in prepričevalno besedo nam je orisal rusko revolucijo, strašno preganjanje kristjanov v Rusiji, številne žrtve ruske revolucije in se-dajni bedni položaj ruskega kmeta in delavca. Mimogrede je govornik omenil tudi divjanje komunistov v Avstriji in Španiji. V drugem delu Bvojega predavanja pa je predočil številnim poslušalcem, saj jih je bilo nad 600 oseb, življenje Mehike in prebivalstva v Mehiki, pokazal na svobodomislece in komuniste, ki so roka v roki dvignili meč nad ubogo katoliško ljudstvo in vprizorili tako preganjanje, kakršno so doživeli kvečjemu prvi kristjani v Rimu. Z grozo smo gledali številne slike, ki nam jih je kazal predavatelj, in pomilovali naše nesrečne tovariše. Zapustili pa smo dvorano z eno mogočno tolažbo: da te žrtve niso zaman, da so seme, iz katerega bo vstala nova prenovljena sv. Cerkev in se bodo rodili novi, prečiščeni katoličani, ki bodo sposobni, da ustvarijo nov družabni red, novo, lepo in srečno življenje.
Tragična smrt rudarskega trpina. V
Zagorju je umrl rudar Anton Prašnikar. Pred pol leta ga je zasula zemlja skupaj z njegovim bratom Jožefom, katerega je ubilo, Antonu pa je zlomilo hrbtenico. Ležal je dolgo v ljubljanski bolnici, od koder so ga poslali domov neozdravlje-nega umret. Pokopali so ga poleg njegovega nesrečnega brata Jožefa.
Velenje. 2e 12 let praznuje velenjsko delavstvo delovne dni, a v takem bednem stanju kot je danes, še ni bilo nikdar, odkar premogovnik stoji. Bili so tukaj že razni ravnatelji, a se nobenemu rudarju ni nikdar krivica godila ob času kakih volitev. Vsak ravnatelj je gledal za zboljšanje delavskega in gospodarskega položaja v prvi vrsti ter za razvitje industrije in ni pustil nobenemu inženjerju svojih podrejenih uradnikov, da bi se maščevali nad delavstvom kot se godi danes. Druga napaka je ta, da se v velikih naročilih premog ne proda, ker ima sarajevska direkcija svoje prste vmes. Ce kdo hoče v vagonih naročiti, mora prositi v Sarajevo, če mu ga prodajo, a mora denar naprej poslati in ne velja, da bi velenjski direkciji plačal. Kdor ne pošlje denarja naprej, ta premoga ne dobi, čeprav se na glavo postavi. Sarajevska direkcija se ne zmeni za slovenske pokrajine, če se vse ustavi in vso delavstvo pogine, ker tudi sarajevska direkcija ne trpi nič na zaslužku, če se niti kilogram v Velenju premoga ne proda. Ce bi sarajevsko ravnateljstvo dobivalo plačo le od prodanega premoga ali le od tistih dni, ko se obratuje, bi se vse drugače brigalo za zboljšanje državnih rudnikov.
Hrastnik. Poznamo jih! Pod tem naslovom je znani dopisnik »Delavske politike« objavil 5. t. m. demagoški pamflet na račun »Delavske fron-• te« in krščansko usmerjenih ljudi. V začetku dopisa se postavlja za stanovalca hrastniške kotline ,ob koncu pa že za delavca. Ker je dopis podpisal z imenom »brezposelni delavec«, bi utegnili čitatelji sklepati, da gre našim brezposelnim tako dobro, da hkrati imajo eno stanovanje na Dolu, drugega pa v Hrastniku. Dopisnik je uslužbenec marksističnega konzuma ter ima za današnje čase primemo lepo plačo. Dopisnik pravi, da poznamo črno, rjavo in plavo gospodo, pozabil je omeniti tudi «rdečo« gospodo, h kateri sam pripada in na katere obljube čaka bedno ljudstvo že več deset let, ne samo 17 let. Zato ni čudno, če je ljudstvo izgubilo zaupanje in si mora samozvani gospod sam sebi slavospeve pisati. Naravnost odvratno je, da nas poziva, naj za uboge otroke, matere in tuberkulozne prispevamo, ko vendar ni znano, da bi »rdeči« za sirote kaj iz svojega prispevali kvečjemu, če komu kaj na račun davkoplačevalcev dajo. Vse kričanje o
Kril ln SOTtetsha zveida.
Drama v štirih dejanjih.
Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
7.	prizor:
Prejšnji, Borovlč, Ivan.
(Borovič vstopi, navzoči ob njegovem prihodu vstanejo, nato zopet sedejo. Borovič se dela silno važnega in Se mogočno vsede za sodno mizo, kjer spregovori nekaj besed s Koročo. Ostali stikajo glave skupaj.)
2. MUZIK: Torej je zopet ustreljenih sedemnajst črnosukn ježev ?
BOROVIČ: Kje pa?
2. MUZIK: V Leningradu. (Borovič se razgovarja s
Koročo.)
DELAVEC: Tozadevno poročilo sem prinesel s seboj. Poslušajte, kaj piše o tem poljski list. (Vstane in čita): »Sedemnajst duhovnikov ustreljenih. Toda kaj se briga za to Evropa in ostali svet? — V Kremlju prirejajo brezbožni mesiji predavanja pred obupanimi in izgladovanim ljudstvom o odrešenju sveta, kakor si ga oni zamiš-ijujejo. In vendar bo svet odrešen po mučeni-ških žrtvah neizmerne Rusije, ki je zdaj pogreznjena v globoki molk.« — Kaj rečete k temu?
1. MUZIK: Mnenja so različna. Tudi v naši Rusiji je mnogo ljudi, ki prav tako mislijo.
DELAVEC: Nemara vi sami spadate med nje?
1. MUZIK: Bil bi nor! Mislite, da imam poželenje
sedeti na klopi obtožencev?
3. MUZIK: Danes ni dobro govoriti, kar si mislimo.
2. MUZIK: Mnenja o boljševizmu so vedno bolj zme-
šana. Profesor Berdjajev pravi na primer —
IVAN (vstopi in najavi): Pozor! Slavno sodišče! (Ostane potem stalno pri vratih. Od časa do časa gre ven in prinaša razne akte.)
8. prizor:
Prejšnji, Sbornlk, Gurko.
(Vsi ta hip vstanejo. Sbornik in Gurko se vsedeta k sodni mizi. Pozdravljajo se, listajo v aktih, pišejo opombe, zabavajo se; živahna slika.)
SBORNIK (si prižge cigareto in ponudi tudi Gurku; potem vstane): Ugotovil sem, da so bili prised-niki pravilno sklicani in da so se odzvali. Otvar-jam sodno razpravo proti duhovniku Feodorju Polskemu. Pozivam sodnega slugo, da privede obtoženca. (Ivan odide.) Občinstvo pa prosim, da se vede mirno pri obravnavi, ki bo prav kratka, v nasprotnem slučaju dam prostor za poslu-šavce izprazniti.
9. prizor:
Prejšnji, Feodor, rdeči gardisti.
(Velika tihota in napetost, ko rdeči gardisti privedejo jetnika na obtožno klop. Pri tem more godba rahlo igrati nekaj taktov pesmi o Volgi. Oče Polski s težavo zadržuje nvojo
bolest.)
SBORNIK (govori nekaj časa s prisedniki na desni in levi, kakor tudi z Gurkom, nato lista v aktih, končno se obrne k obtožencu, ki stoji pred njim v duhovniški obleki): Obtoženec Feodor Polski! Vi ste obtoženi, da ste kot duhovnik prezirali sovjetske zakone. Da, tudi to je po pričah dokazano, da ste se v krošnjarja preoblečeni potikali po deželi, da ste mogli delovati v duhu vaše Cerkve. Ali zanikate to?
FEODOR (odločno): Ne.
SBORNIK: Ste poučevali otroke o verstvu?
FEODOR: Da, povsod, kjer so me prosili za to. (Pri teh odkritih odgovorih se vsi za sodno mizo razburjajo in vznemirjajo ter majajo z glavami. Gurko si zapisuje opombe. Borovič odrevenel in ostrmel gleda pred se, v njegovi notranjosti se opaža boj. Jermak opazuje starega Polskega, ki se s težavo premaguje.)
SBORNIK: Ali ste vedeli, da sovjetski zakon prepoveduje poučevati verstvo osebe pod osemanjsti-
-	mi leti?
FEODOR: Da.
SBORNIK: In ste jih kljub temu učili?
FEODOR: Da, kajti božji in cerkveni zakoni so višji.
SBORNIK (strogo): Tu ne velja noben drug zakon kakor sovjetski. Treba vam je voliti, kateremu se hočete pokoriti.
FEODOR: Pokorim se samo božjemu zakonu in zakonu svoje vesti. Ako mi sovjetska oblast ukaže, da moram delati proti svoji vesti, ne bom slušal. (Splošno vznemirjenje in gibanje.) Vest je nad zakonom. Noben zakon, ki je proti človekovi vesti, ne veže.
SBORNIK: Vaša vest nas prav nič ne briga.
FEODOR: Zame ima velik pomen. Vest je zame bolj važna kot elektrika in parni stroji.
SBORNIK (jezljivo ob prižiganju nove cigarete): No, bomo videli. — Ste kedaj pridigali, ne da bi prej predložili svoje pridige vladnemu cenzorju v pogled in odobren je?
FEODOR: Da.
SBORNIK: Kje? Kdaj? Pred kom?
FEODOR: Kjer se mi je nudila priložnost; delal sem to v zasebnih prostorih. Cesto je bilo navzočih do stopetdeset vernikov!
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni romani
—	6
Medtem, ko je stopil od stopnice do stopnice, je Muzard razmišljal o tem, ali je vredno živeti in v odgovor si je rekel:
Ce bi mi kdo rekel, da itte špo'daj na zadnji stopnici čaka konec vsega, bi pohitel, da. bi prej' prišel do koncai
Ko pa je stopil iz hiše in je videl zlati sijaj solnca* SO se mračne misli razpršile. Spomnil še je, da je namenjen k Naimu iri misel na Skorajšnje Sviderije ga-je navdala z veseljem.
Podal se je v smer, odkoder je pričakoval Sole-meja. V daljavi ga je kmalu zagledal.
Soleme je veselo pozdravil Muzardk.
— Če hočeš, — je dejal Muzard — te bom-danes predstavil Naimu.
— Danes! — je vzkliknil' Soleme. Oči so mu zažarele od Veselja.	t
— Da. Kar takoj. S cestno železnico bova v nekaj minutah tam.
Hitela sta proti ndjbližnji postaji cestne železnice. Njune misli so bile pri duhovniku. Težko bi bilo povedkti, kateri izmed obeh je bolj nestrpno čakal na trbHutek svidenja.
— On je armenskega pokolenja ? — je vprašal Soleme prijatelja.
— Da. Stari Jusšiif Naim, ki je v ulici Svetega HBnbrata prodajal predmete iz slbnove kosti, se je bil priselil iz Armenije. Umrl je kot žid. Njegova žena, Naimova babica, ki še živi in je stara okrog sto let, pa je sprejela katoliško vero ih po rijeiierii prizadevanju se je pokatoličariila vsa obitelj. Sthr-kiiio spreobrnenje je bilo nekaj posebriega. Spre-
obrnila še je pod vplivom nekega čudeža, šestnajst let sem bil Star, ko mi je prvič pripovedovala o tem čudežu in dobro se spominjam, da se mi je ob njenem pripovedovanju koža ježila. Sploh1 pa je stara Sara; tako je hamreč starki ime, nekaj izrednega.
Soleme se za MuzardoVo pripovedovanje ni dosti zmenil. Sicer je poslušal, a njegove misli so bile drugod in ko je prijatelj za hip umolknil, mu je dejal:
— Vse mU povej glede mojega razmerja do Ivartkb ih ga prosi, naj s svojim vplivom čimbolj pospeši to stvar, ker več ne morem živeti v tej negotovosti.
— No, no', tako hudo najbrž ni — se je zasmejal Mužard. — všaj videti ti ni, da bi ti bilo življenje v breme.
— Ti se mi posmehuješ, — je tožil Soleme — a verjemi mi, da je ta negotovost v resnici neznosna.
Medtem sta mpža prišpela do postaje. Trenutek potem je prišel tudi voz. Prijatelja sta vstopila in se vsedla.
— Stara je imela dvoje otrok, Joela in Rahelo. Rahela je prevzela očetovo trgovino in jo s svojim možem še sedaj vodi; drugi otrok, duhovnikov Oče, pa je oni znameniti dr. Naim, ki ga je poznal ves Pariz. Bil je ognjevit govornik in je govoril na delavskih zborovanjih o slogi. Popolnost te družine se je začelk s Sabb; nadaljevala se je z dr. Naimom, ki je dolgo časa veljal za najjasnejši zgled nravne lepote; višek pa je dosegla v duhovniku Naimu,; ki ga bova' kmalu videla; ta zasluži, da bi se mu klanjal ves svet.
— Bogoslovci bi rekli, da gre v tem slučaju za napredovanje milosti — je pripomnil Soleme.
— Ni tako — jfe' odvrnil Muzard. — Dr. Naim je bil zašel na kriva pota, Mati ga je bila vzgojila v taki pobožnOšti, da je postal verski sanjač. Veren pa je bil le do petindvajsetega lbta. Potdm pa je pod
vplivom svoje svobodomiselne Okolice zavrgel vero in je pahnil v obup svOjo mater, ženo in Pavla. Postal je tip laične poštenosti, tip oboževatelja človečnosti, ki je čutil potrebe verske resnice. V njem je milost našla brezdno, preko katerega je prešla iz babice na vnuka. Dr. Naim, ki sem še mu v otroških letih divil,- je še danes mož, ki Vzbuja spoštovanje. In njegova žeha je tilriga, Zelo dobra gospa: ena tistih žena ,ki' še o njih j£dvav govori, a ki‘ sb ravno po svoji skromnosti zelo velike; Ona' je dobra žeha, a še boljša mati. Za siria bi' dala vse. Kmalu boš videl, kako lfepo stanovanje rhu je pripravila.
Voz se jb ustaVil. Prijatelja šta izstopila in peš nadaljevala pot proti predihestjU.
— Nekoliko' £em ZrtiedŠii; — j'e’dbjril' SOl^rh^ pri iZstOpu — ker še riišeih bil pri'duhovnikih1 na obisku in rte Vem, kako se je trebk nasproti njlbi vesti.
•Medtem sta prišpela do predmeštja Mohtrehil; izza zelenih tirtov' SO še videle lešehe kOče revnih prebivalcev. Med njimi je stala lesena kapela z niškim zvonikom. Na pročeljii derkve je stal napis': Kristusu Tolažttiku;
Soleme je bil prvič v tem delu merita. Pogled na revne bajte in ubogo leseno cerkvico je vzbujal v njem razne občutke. Še bolj nestrpno.je čakal na trenutek Srečanja z Naihidm, ker je bil radbveden, kakšen mora biti ta človek, ki'se je pfostovoljrtb živ pokopal med tO revščirto. Zatopljen v misli je štopal ob MUzardOvi Strahi ih se je vždrafriil iz zamišljenosti, šele ko se je prijatelj ustavil pred Velikb novo stavbo. Z začudenjem se je zagledal v mogočno, trinadstropno poslopje.
— Evo glej i-r- je dfejal Muzard*— Oh štatiuje v tej hiši, v tretjem nadstropju. Ne Vznemirjaj se; Naim ljubi priprostošt. Ta diihovnik je izreden človek.
(Dalje sledi.)
njih trudu za ubogo ljudstvo obstoji v tekmi z gostilničarji, kateri bo več veselic priredil, na katere zvabijo uboge ljudi, kjer jih pošteno osušijo.
Iz- Ljubljane. Na seji ljubljanskega občinskega sveta- dne 30. januarja 1936 je stavil naš znani socijalni delavec g. Smersu Rudolf zelo umesten predlog, ki bi ga naj uvaževale vse naže občine. Predlog se glasi: Mestna občina naj- prav posebno pažnjo’posveti preskrbi brezposelnih ljubljanskih občanov. Podpore, ki- jih daje socialno političen urad, so pač dobrodošla pomoč tistim brezposelnim, ki jih dobe, toda te podpore so takd malenkostne, da je od njih nemogoče živeti in so podpiranci prisiljeni, da si z beračenjem- priskrbe , zadostnih sredstev. Smatrati moramo to podpiranje samo kot izhod za silo, ker je to podpiranje dvakrat demoralizujoče. Prvič, ker radi majhne višine sili v beračenje, drugič, ker se dajejo podpore namesto dela. Vemo, - da se nahaja mestna občina v težkem gospodarskem položaju. Vemo pa tudi, da ki se z večjim varčevanjem, z revizijo vseh izdatkov našlo še mnogo, mnogo sredstev, s katerimi bi mestna občina mogla ne skino podpirati, ampak tudi zaposliti naše brezposelne občane pri raznih mestnih delih. Zato predlagam, da se podvržejo strogi reviziji vsi iz-’ daiki' in sploh vse gospodarstvo mestne občine ljubljariske, da se vsi nepotrebni izdatki črtajo, da se odpravijo razni brezdelni dohodki in nagrade, ki se dajejo posameznikom iz sredstev mešthega sklada in da se tako prištedena in zbrana sredstva porabijo za izvedbo mestnih del s' pomočjo brezposelnih mestnih občanov. Obenem'predlagam, da naj se pri sestavi bodočega proračuna hieštrie občine ljubljanske gleda zlasti na to, da se s skrajnim štedenjem zagotovi sredstva za zaposlitev — rte samo podpiranje — brezposelnih ljubljanskih občanov.
Viničarski vestnik.
Viničarji po Slovenskih goricah, TUdi viničarji Slov. goric želijo'sodelovati v »Delavski'fronti« in so je tudi veseli, ker bo zastopala njih interese in jih ščitila ob potrebah. Po Sldvenskih goricah so gosto naseljeni viničarji, obdelujejo vinograde, sadonosnike itd. Povečini pa ne opravljajo enaka dela; mnogo je takih viničarjev, ki poleg napornega dela trpijo veliko pdmanjkanje iri revščino. Mnogi opravljajo težka dela’in služijo namesto hlapcev in dekel, mriogi pa dobivajo za to samo hrano. Za delo dobivajo plačo v blagu rt. pr1, s poljskimi pridelki, drvami itd., kar pa konta) za polovico krije njihove potrebe, če bi se to prodalo, bi ostalo kakih 5 Din dnevno.
ZlMŠItbŠFOliTNA' OUMPIJAdA V GA-PA.
Naši fantje so se dobro držali.
IV. zimska olimpijada v Garmisch-PaTterikir-cheriu se- je pričela v- četrtek dne 7. februarja. K otvoritvi, ki je bila v velikem zimskošportnem stadionu, je prišel'nemški kancler Hitler z drugimi visokimi državnimi dostojanstveniki. Nad 50,,Q0O'gledalčev'je prisostvovalo mimohodu športnikov 28 držav, ki se udeležujejo tekmovanj in med katerimi je bilo tudi zastopstvo Jugoslavije. Vsi tekmovalci so položili predpisano olimpijsko'prisego. Naslednjega dhe v petek so se tekme pričele S tekmovanjem: v smuku za ženske in moške; Proga je bila' izpeljana na planini Kreuzjoch v dolžini 3800 m ter z višinsko razliko 960 m. Damska proga je bila za 500 m krajša. V ženskem smuku je odnesla zmago Norvežanka Laila Schou-Nielsen, ki je prehitela nemška konkurentke, od katerih se'je pričakovalo, da bodo zmagale. Sledil je sbrtik moških. Prvo mesto je zasedel Norvežan Birger Ruud. Naši fantje so se v tej tekmi dobro držali. Izmed 74 tekmovalcev je prispel naš Je-
seničan Praček kot 16. na cilj. dop je privozil 30:, žnidart 48., Heim pa jd ptidel ter je izstopil.
— V soboto šo se vršile tekme- v slalomu za dame in moške,- V slalomu je pri ženskah zasedla prvo mesto Nemka Christl Cranz, ,med tekmovalci pa- je žasedčl prVo mfešto ’ Nemec Pfuer. Naš Praček jd prišel' ria 17. mesto, Čop na 22., Žnidar pa na 31. mesto. Obe disciplihi, smuk in slalom, tvorita skupaj enoto za oceno v takozvarii alpski kombinaciji. Na prvo mesto šo se plasikali Nemci, .dlugi. sb Norvežani, potem so Francozi, Italijani,1 Američani in Ahgle-ži. Na-sedmem rfiestu je Jugoslavija, za nami pa so še Čehoslovaki; Poljaki, Romuni, Madžari in drugi. Med 2l narodi zasesti 7, mesto, to je že nekaj! #erti' dah olimpijskih iger, v pon-deljek, dne 10. februarja, se je vršila tekma v olimpijski štafeti 4^10 krti, Startali so zastop-riiki 16 rihrodov: Naša' štafeta V postaVi' Knap, Jakopič, GUStl, Klančnik; Sničilej j«r' zasedla 10. mesto. Na prvem mestu, je Fipskk, druga Norveška, tretja švedska, četrta Itolija, peta-pa je češka. Naši' fantje bodo' še' startali' v norveški kombinaciji, v tekil rti 18 km iri skokih, v teku na 50 km ter v smuških - skokih- ■ Gotovo bodo tudi v' teh disciplinah častno zastopali našo državo.’ — Poleg tekfeVn v smrčanju se vršijo v Ga-Pa sedaj tudi tekmovanja v1 hbkejU1 rta ledu, v katerih vodi Kanada, ki bo gotovo postala olimpijski prvak; potem se vršijo tekme v hitrostnem' Jn umetnem drsanju. V. slednjem. Je šasedil pivb mesto tiuriirijčrin Karli Sch&fer, m'ed tekmovalkami pa Norvežanka Sortja Henie. Med hitrbstnimi drsalci- je prvi- šVed-Balagrund.
Športni drobiž. Preteklo nedeljo je gostoval mariborski SK želežničar v Ljubljani ter je nastopi' pfotitkm^^ SK Iliriji, ki bo nastopala letos' kot slovenski zastopnik v ligiftth tekmah, železničarji,. so Ilirijane gladko porazili s 4U.
— V predtekmi je ljubljanski Hermes porazil zagrebške ŽeiežiiiČaije s 3:2. — V Celju se,je v nedeljo vršila tekma med ISŠK Mariborom in SK Celje. Mariborčani so izgubili tekmo s 6:1. — Celjska kluba Jugoslavija m Atletiki sta igrala neddločerio 3:3. — V Parizu se je vršila' meddržavna tekma med ’ čehošlovaško in Frakcijo, čehoslovaki sCzlriagaJps 3:0.
Samo 5 ali 10'Din. Če zakadiš ali zapiješ mt-sečrio 5’ali‘lO Din, nimšš od tega nič. In če zakadiš ih’zapiješ mesečno 50 ali 100 Din, imaš Od tega ravnotaktjnič. In če bi zakadil ali zapil 500 ali 1000 Din'na mesčc, bi imel od tega
—	nič. če pa se pri Karitas zavaruješ za slučaj smrti' za mesečnih 5 ali 10 Din, glej, kaj boš imel' od tfega. če si star 15—19 let, ko se zavaruješ in bOS'skoz' 20 let plačeval iriesečno 5 Dih, se izplača v slučaju smrti 2330 Din, če boš plačeval mesečno 10 Din, se bo izplačalo 5060. Din. Ce si star 25—29 let in boš plačeval skozi 20 lčt mesečno 5 Din, se bo izplačalo 1990 Din zavarovalnine. Pri plačevanju 10 Din se bo izplačalo ob smrti domačim 3980 Din. Če si'star 35—39 let' M! boš plačeval 5 Din, bo znašala izplačana všota* 1480 Din. Ali po vsem tem more kdo reči, da se'ne more zavarovati, Ker nima dertarja? Mirno lahko rečemo, da’ rti takega človeka, iz-vzemši brezposelne, ki nimajo zaslužka in so na-vežani na' p0dporo drugih. Kdor je zdrav in dela dah za dnem, zasluži toliko, da bo na mesec mogel pogrešati 5, 10 iri še več Din, ki jih bo plačeval za. zavarovanje. ,S tem. neznatnim plačevanjem pa naredil sebi in domačim veliko dobroto, ker bo zagotovil za slučaj smrti za kritje raznih izdatkov večjo ali manjšo vsoto. Zavširo-vanje pri Karitas je najprimernejši način’ Svetinje. Jz vplačevanja neznatnih vsotic zraste po več letih precejšnja vsota. Glede načing zavarovanja ni ričbenih težav, ker ima Karitas skoraj v'všaki župniji zastopnika, pri katerem .se lahko vsakdo oglasi. Pojasnila pa lahko dajo tudi župnijski uradi. V Mariboru (OrožnOva ulica 8) irtia Karitas svojo podružnico, ki je tudi vgrikernd ria razpolago. Pritrgajte si mesečno samo 5 ali 10 Din iri retili'bodete sebe in domače' velike skrbi!
Mali'oglasi. Vsaka beseda samb 50 par. Male oglage-je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Službo i$če izučen. železostrugar in strojni ključavničar, vojaščine prbst, začasno sprejme tudi vsako drugo delo. Dopise pod »Pošten in dober« na upravo »Delavske fronte«:
SBORNIK: Dobro. Cernu treba Več dokazov? Vaše priznanje zadostuje .Vaše duhovniško delovanje je kritika sovjetske vlade iri nepretrgana vrsta protirevblucijonamih dejanj. Vaše omalovaževanje in preziranje zakona presega vse mere.
FEOBOR: Rot kristjan nisem upornik, a svojo vero ljubim riad Vse.
SBORNIK (besno vrže sveženj aktov po mizi): In jaz pljunem na njo, kakor pljuvam na vsako vero! Ni ga zakona razVen zakona sovjetov iri po tem zkkohu motate umreti! (Nemir. Polski se zgrudi. Jermak mu priskoči na pomoč.)
JERMAK: Pazite, očka, ne smete se izdati.
SBORNIK: Kaj pravi rdeči gardist?
JERMAK: Starca je obšla slabost; rekel sem mu, da ga bom spremil Ven. (Jermak in Ivan odvedeta Rolskega.)
SBORNIK (ko nastane mir)’: Razsodba se glasi: Kriv. Obsodba nad jetnikom Feodorjem Polski-jem se izvrši takoj jutri'in sicer s smodnikom in svincem. Kraj eksekucije bo zunaj v gozdu. S tem proglašam, da je sodna razprava zaključena. Odvedite obsojenca! (Usa in Aleški odvedeta Feodorja.)
GURKO (vstajaje): Kot vladni komisar bi v imenu vlade pripomnil k temu še eno besedo: Vsi čini in vsa obsojenčeva dejanja — brez izjeme — imajo značaj očividno protirevolucionarnih namenov in načrtov. Obsojenec zametuje državne zakone in>sluša po njegovi lastni izpovedi le zakone svojega takoimenovanega Boga in svoje vesti. Glavno prizadevanje obsojenčevo je bilo usmerjeno v to, da s svojim delom koristi Cerkvi in škoduje državi. A mi ne priznavamo ne Boga ne vesti. Gospod sodnik Sbornik je po vsej pravici rekel,
da pljunem ria vsako vero in da ni zakona mimo zakona sovjetov. Stroga kazen, prisojena temu dUhdvriiku, bodi vsem v opomin iri svarilo, da naš Zakori-ne pozna šal s tistimi, ki ga prezirajo. Vsi odhajajo, vsak z'driigim občutkom. Sbornik podaja roko Gurku.)
(Zavesa pada.)
ČETRTO DEJANJE.
Gozd kakor v drugem dejanju. V ozadju s smrečjem pokrit pomol, na katerem se v zadnji sceni prikaže Genius.
1. pr i zo r :
Sbornik, Gurko.
(Oba se sprfehajata z rokarrti rta hrbtu in kadeč cigarete počasi • sefti in tja.)
GURKO: Rešriičfio, oktoberska revolucija se je končala s tem, dri, se je delavski razred osvobodil ižpod 'jarma kapitalizma in oblasti veleposestnikov, ni pa se ji posrečilo uničiti vpliv Cerkve.
SBORNIK: Vsaj docela ne. Saj ste še včeraj slišali, kako se je oni mladi duhovnik ponosno in junaško priznal k svoji Cerkvi.
GURKO: In baš v tem tiči nevarnost za nas. Taki duhovniki imajo vpliv na laike in njih vpliv povzroča, da se nam državljani upirajo, nam kljubujejo, in tajno politično proti nam rlijejb in agitirajo.
SBORNIK: Itt vprav proti temu moramo nastopati z drakonskimi obsčdbami.
GURKO: Vlada je to predvidela in je v paragrafu 119 kazenskega zakona prepovedala izrabljati verske predsodke v svrho rušenja sovjetske oblasti.
SBORNIK: Na osnovi tega sem izrekel včeraj ob-
sodbo. — Moralo se je tako zgoditi, dasi je pravzaprav večna škoda,, da moramo uničiti tako mlado žiVljenje. Rako okrfeten, duhovit in neustrašen je ta obsojenec. Kako so mu blestele oči od samega navdušenja, ko se je priznal k svoji'Cerkvi in jo branil.
GURKO: Odkritosrčno rečeno, tudi jaz sem imel isti občutek. In bodiva si povsem odkrita med seboj: Kdo izmed naših bi šel v smrt s takim navdušenjem, kakor ta mladi duhovnik?
SBORNIK: Nikdo. — Naši boljševiki ubogajo vlado
"• iz strahu, kristjani pa ubogajo svojo Cerkev iz navdušenosti. Kaka moč jč v tem skrita! Je to isto vprašanje, katero so si dajali za'Neronovih časov.
GURKO: Človeka bi skoraj zmedlo. — Rimska država je razpadla. Križ je zmagal. Ali se naj isto tudi zdaj ponovi ? Ali' ria j res nčkega dne zajde ponosna zvezda sovjetov, kakor nčkdaj rimski rel? — A to so nepotrebna vprašanja.
SBORNIK (ši prižge ob Gurkovi cigareti): Za časa svojih študij v Bonnu sem slišal nekoč prerokovanje, po katerem..., a ne, bilo bi smešno govoriti o tem.
GURKO: Mislite prerokbo o vrnitvi Rusije k cerkvi?
SBORNIK (se smeje): Da.
GURKO: Tudi mi smo se temu smejali, a... nemogoče to ni. Treba je premisliti, da si bo sila, ki navdušuje svoje privržence, da tako junaško izpovedujejo Svojo vero, kakor dela to ta Cerkev, osvojila riekoč ves svet.
SBORNIK: Primer, kako zna duhovna sila v malerti nase prikleniti, sem doživel včeraj pri občinskem predstojniku Boroviču. Bil je Vendar naš pri-sednik pri sodbi.
(Konec sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru'(Albin Hrovatin).