Natis 12.000.  Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
Stvo in upravitelj stvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
izhaja  vsaki    drugi    petek, tiran z dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
Msi se ne vračajo in se rnorajo Ijedo pondeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati.
r. 15.
Posamezua Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K  1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: J stran K 82.-, </« strani K 16.-V* strani K 8.—, % strani K 4.— '/„ strani K 2.—, V« strani K. 1,— Pri večkratnem oznani lu posebno znižana cena.
V Ptuju v nedeljo dne 28. julija 1901.
II. letnik.
Proč od Gradca.
Vsak izobražen Slovenec more se sra-[ati, ako bere neumne laži, katere neki icijonalni" listi ubogemu kmetu trobijo mi upamo na   podporo   vseh   poštenih lij ako mi proti klerikalnim lažnjivcem topimo. Tako piše nek od Boga zaver-li lažnjivec  v   „Fihposu":   mi  moramo iroč od Gradca",  da   nam potem ne  bo [treba plačevati za GradČane. No, to je pa vendar prevez! Gradec plača deželnih lad  en   miljon kron  in  dobi od tega rja 20.000 kron  za teater,  druzega Gradec ne potrebuje nobenih subvencij, fcenega  reguliranja   rek,   nobenih   cest, benih   predujemov   (foršusov)   za vino-idstvo; ali vsakdo, kdor tam živi in plane davek, plačati mora 40 odstotkov delnih doklad in doklade od žganja,   vina
Staro kresalo.
I Vojak Irabre primarširal je po cesti: ena, dve! ena, H Imel je tornistro na hrbtu in sablico na strani Iti on je bil v vojski in gre domov.
Na cesti srečal je staro copernico; bila je zona, spodnja čeljust visela ji je ravno do popka. k mu reče: „Dober večer, Imbre! kako imaš lepo Ko in veliko tornistro! Ti si pravi vojak! Ti naj m toliko denarja, kolikor ga kočeš!"
Ii sHvala lepa, ti stara copernica!" odgovori ji Imbre. t BLi vidiš to veliko drevo tukaj ?" pravi coper-p kazaje na drevo, ki jima je stalo ob strani. ko je znotraj čisto votlo; tu je moraš preplezati krha. tam boš zapazil eno luknjo skoz katero se pas spustiti doli in tako prideš globoko do dna. Iti bodem štrik okoli pasa privezala, da te, ako me ■i&š, zopet potegnem nazaj!" I „Kaj pa naj počnem tu doli v drevesu?" vpraša Ik I BPo denarje!" pravi copernica.  „Vedi, ko prideš
in pive itd. posebej. To je pri vseh večjih mestih tako. Dunaj plača več kot polovico vseh deželnih doklad na Spodnjem Avstrijskem in ne dobi tudi nič zato. Naj se torej nobeden slovenski kmet ne pusti nalagati, da gre njegov krvavo zasluženi denar v Gradec; vendar Žalostno je dosti, da nas bogati ljudje nav (rornjeui Štajerskem tako malo podpirajo. Štajerska dežela bi med tem, ko je letos dala za vinograde 160.000 kron, prav žiher brez nevarnosti dala podpore 500000 kron. Ker mora vlada tudi enaki del plačati, imeli bi potem na razpolago en miljon. Ravno tako je pri regulaciji rek in drugih razmerah, kjer bi naši poslanci v deželnem zboru tako dolgo mogli špetakel delati, da bi nemški gospodje odprli svoje denarnice.
Naši poslanci pa   so   prestrahopetljivi in preleni. da bi sploh se peljali v Gradec
do dna drevesa, takoj bodeš v veliki dvorani; tu je vse razsvetljeno, ker gori čez sto svetilnic. Potem zagledal bodeš troje vrat! Zamoreš jih odpreti, ključ tiči v njih. Greš li v prvo sobo, zagledal boš v sredini na tleh veliko kišto, na njej sedi en pes; on ima par očij, ki sta tako veliki kakor dve repi, vendar zato te ni treba skrbeti! Jaz ti dam moj plavi predpasnik katerega razprostri po tleh, potem pojdi hitro, vzemi psa, ga postavi na moj predpasnik, odpri kišto in in vzemi iz nje denarja kolikor hočeš; je sam kafer. Hočeš pa li rajši imeti srebro, moraš iti v zraven ležečo sobo; ali tam sedi pes, ki ima par očes, tako velikih kakor mlinska kolesa; to te pa naj ne obotavlja. Posadi ga na moj predpasnik in vzemi d^nar! Ako pa morebiti hočeš imeti zlato, ga znaš tudi dobiti kolikor ga hočeš, kolikor ga nesti zamoreš, ako greš v tretjo sobo. Ali pes, ki sedi na kišti z zlatom, ima tudi dvoje očij, od katerih je vsako tako veliko kot turn. Verjemi mi, to je pravi pes; ali zaradi tega se ti tudi ni treba nič bati. Postavi ga na moj predpasnik, ne stori ti nič, in vzemi iz kište zlata kolikor hočeš!"

in tudi takrat, ko so v deželnem zboru sedeli,   niso  imeli   korajže svojih  ust malo
boli široko odpreti.
_______________*_______________________
Cesar Jožef II- o posvetni duhovščini.
V enem svojih uvodnih člankov pisal je „Rod.", naprednjaški list, med drugim te-le odstavke^
Že sto let je tega, kar je zatisnil oči nepozab-ljivi cesar Jožef II. ta največji dobrotnik kmets-kega stanu, ki se ga tudi slovenski krnet spominja hvaležnega srca, ker ga je oprostil iz sužnosti. Prej so kmeta postavljali v eno vrsto z živino, cesar Jožef pa je razbil verige sužnosti, v katere je bil kmet vkovan in je iz kmeta-sužnja naredil prostega, samostojnega človeka.
Vsak pošten človek mora priznati, da je imel nepozabni cesar Jožef gorko srce za kmeta, in da se je z vsemi močmi trudil, da bi kmetskemn stanu pomagal na noge. In glejte tndi cesar Jožef je bil neizprosen sovražnik vseh tistih duhovnikov, ki se vtikajo v posvetne zadeve, tudi cesar Jožef je spoznal, da se mora kmeta osvoboditi duhovniškega jerobstva v vseh posvetnik rečeh.
Imeli bomo še priložnost govoriti o tistih ukazih, ki jih je izdal cesar Jožef, da naredi konec izsesa-vanju ljudstva od strani takratne duhovščine. Danes naj le navedemo, kako je cesar Jožef mislil o politi-kujoči duhovščini.
Ko je umrla pobožna cesarica Marija Terezija, ki je bila prva rekla, da cerkev nima v šoli nič iskati, in da je šola stvar države, je postal njen sin Jožef II. cesar. Mladi cesar Jožef je tedaj pisal francoskemu ministru Šoazelju tako-le:
„Posvetni veljavi duhovščine se mora konec narediti. Duhovniki imajo nalogo, skrbeti za naše iz-veličanje   na  onem  svetu;   tistih duhovnikov,   ki se
nTo bi ne bilo slabo!" reče Imbre. „Ali kaj pa naj tebi dam, stara copernica, kajti nekaj moraš imeti ti tudi?u
„Nič", se odreže copernica, »niti enega groša jaz nočem! Za mene vzemi ti samo eno staro kresalo, katero je moja stara mati notri pozabila, ko je zadnjo-krat tam notri bila!"
nNo privezi mi toraj štrik za pas!"   dovoli Imbre.
„ Tukaj je", pravi ona, in tukaj moj plavi predpasnik. "
Potem splezal je vojak na drevo, pusti se spustiti v ljuknjo in že stoji, kakor je povedala copernica, doli v veliki dvorani, kjer je gorelo veliko lamp. Odpre prva #rata. Uh! tu sedi pes, ki ima velike oči kakor repa in ga debelo zazija.
„Ti si fejst kerlc! si misli Imbre, ga postavi na copernični predpasnik in vzeme toliko kufrastega denarja, kolikor ga je v žepe natlačiti zamogel, potem kišto zapre, postavi psa gor in gre v drugo sobo. Resnično, tukaj sedi zopet pes, ki pa ima tako velike oči, kakor dva mlinska kolesa.
toliko pehajo, da bi že na tem svetu gospodarili, j ne maram/
Dva meseca pozneje je cesar Jožef pisal nad škofu solnograškemu grofa Koloredu tako-le:
Strast, predsodki in duševna sužnost mora; nehati. Duhovniki — ki se vtikajo v posvetne stva — so najmanj koristni pač pa najbolj nevarni ljudj Jaz hočem vse lenuhe, pred katerimi ljudstvo p klekuje spremeniti v koristne ljudi.
Leta 1781. je pisal cesar Jožef kardinala Hrzan v Rim:
„Jaz hočem odpraviti iz cerkve kar v cerkev spada. Duhovnikov, ki se vtikajo v posvetne reči, j ne trpim in bom ljudstvo tacih   duhovnikov oprosti Ti duhovniki so ljudstvo zapeljali v tako  malikovav stvo, da Boga že več ne pozna, ampak   pričakuje nj šenja od kipov raznih svetnikov/
Tako je veliki cesar Jožef sodil o duhovniki ki se vtikajo v posvetne reči. Pa cesar Jožef je tu skrbel, da so njegovi nazori prišli v veljavo. Le 1782, je izdal na vse sodnije in na vse deželne vi k našemu cesarstvu spadajočih kronovin ukaz, s k terim ukazom je duhovnikom strogo prepovedal vtj kati se v posvetne reči.
V tem ukazu je cesar rekel, da je   Kristus določil delokrog apostelnov. Duhovniki   so nasledni apostelnov.   Neumno bi bilo,   je pisal cesar Jožef, bi kdo rekel, da imajo nasledniki apostelnov večje p vice,   kakor jih je Kristus apostelnom sam dal.  Kri stus, tako je dejal cesar Jožef, je določil apostelno samo dnhovska  opravila in sicer 1. razlaganje eva gelja, 2. opravljanje službe božje, 3. podeljevanje z kramentov in   4. oskrbovanje cerkve.   Cesar Jožef z ozirom na to ukazal,   da   se morajo  vsi duhovni natančno po tem ravnati,   in da se nimajo čisto ni vtikati v posvetne reči. Takratni papež je priznal iz rečno da ima cesar popolnoma prav.
Pol stoletja in delj je ostalo tako, kakor je od
]
„Ti pa me rajši   ne   glej'4,   pravi vojak,   „bi znale očesi   boleti!"   ter  ga zopet postavi na pi pašnik.   Ali ko pa je zagledal v^kišti toliko srebernej denarje, vrže ves kuirasti denar od sebe in polni žep| in tornistro s samim srebrom. Sedaj gre še v tretj(| sobo. Tu je bilo strašno! Pes imel je   res   dve veliki očesi kakor turn, ki so se mu vrteli   po g kakor dva mlinska kolesa.
„Dober večer!" ga pozdravi srečni Imbre in vzdigne svojo kapico, kajti  takega  psa preje še koli ni videl; ali ko ga je nekaj časa natančneje oj zoval, si misli:  ,,Dosti je!" postavi ga na tla in odpr kišto.   Huj, tolik kup samega zlata!   On bi zamoj celo mesto,   ves »Gospodarjev   fihpos"   in zraven cel6 ta stari   ptujski   turn   kupiti.   Ja,   to je vem enkrat samo pravo zlato! Sedaj je zalučal vrli Iml ves srebern  denar,   kar ga je napolnil   v svoje in tornistro proč in napolnil zato   zlata,  ja napol je z njim ne samo žepe in tornistro, pač pa   tadij kapo in črevlje in še v zavezane  hlačnice ga je basal, da je komaj hodil.   No,   pa saj ima   dem
I cesar Jožef. Duhovščina se ni vtikala v posvetne kri, in tako je vladal v cerkvenih rečeh mir. Cer-K je lepo razvijala, vera ni pešala, in dnhov-Bo bili spoštovani. Ko pa se je cesarja Jožefa bi pozabil, ko se je duhovščina zopet začela vtikati ■sretne stvari  in se pehati, da bi povsod odloče-
fjin gospodovala, so nastali zopet boji. Premisli, slovenski kmet, kar je pisal in nkazal ^jvečji dobrotnik cesar Jožef II. in spoznal boš, ■storiš dobro delo, če duhovnika ne poslušaš, kadar Bka v posvetne stvari.
Vojna v Južni Afriki.
\h Bloeinfonteina, glavnega mesta Oranja, poro-I da bi bili Buri 10. t. m. južno Bloemfonteina ij ujeli angleško policijsko četo. Vršil se je hud [t katerem so bile na obeh straneh znatne izgube. leži so se le z največjo težavo rešili. Ta boj do-jje, da niso Angelži niti sredi Oranja, blizu glav-fmesta gospodarji dežele. Buri hodijo sem ter b napadajo angleške čete, ki so večinoma le ob piskih progah, v notranjih delih dežele pa An-nimajo nikjer obstanka. Vojni minister Brodrick ^bornici izjavil, da ni istina, da se velik del vojske ice iz južne Afrike domov, in da se vojna začne |d? način. Potemtakem je resnično samo to, da ^gleži v Transvaalu umaknejo le na omenjen fed Dnrbanom, Maritzburgum in Johannesburgom, kraj velik del Transvaala izroče zopet Buxom. nljivo je potem, da je angleška vlada slabe volje iervozno išče sredstev, ki bi končali vojno Čim |fWeekly Dispatch" poroča, daje sklenil v sredo ■erski svet lotiti se najenergičnejŠih sredstev, da ■pesi konec vojne. Kitchener izda novo prokla-jo, ki pozove Bure, naj se udajo nemudoma, si-iim koofiscirajo premoženje, ter jih kot navadne ■rje obesi in postreli.   Pri katerih pa ta strašna
k je zopet svoje delo kakor prej opravil in skozi po luknjo copernici zaklical: „Potegni me se-pr ti copernica stara, gor bo šlo malo težje, jaz Isto brej.
hli imaš kresalo tudi?" ga vpraša ona. »Safe* pravi on, „to sem pa pozabil." Hitro po-pesalo in copernica ga potegne gor in glej, zopet pl na cesti, težek in debel kakor bi imel povreči [cekine jutri.
tedaj vpraša Imbre baburo, kaj misli ona s kre-l .To ti ni nič mar", ga zavrne ona.   »Dobil si
(k meni pa daj kresilo!" ,Ah kaj!" zarezi se on.  „Povej mi takoj,  zakaj [rabiti kresalo, ali pa ti razkoljem s sabljo bu-
■e!" prosi baba; ali v tistem hipu pa je že ■a tleh, strese on ves denar v*predpasnik, spravi lin se poda proti mestu.
■ vojaka prostaka postal je kavalir. Pripovedo-■e mu je o vsem lepem razkošnem mestnem ne. Zvedel je pa tudi o kralju in njegovi lepi
■ princezinji.
grožnja ne zaleže, pa naj vpliva ljubeznjivost in potrpežljivost angleških dam, katere pošlje Kitchener z »milimi darovi" v taborišče Burov. Ker so Buri poštenjaki in pobožni možje trdne morale in kreme-nite zvestobe, se tem ljubeznivim Angležinjam ni bati posebne nesreče, a tudi ne nadejati posebnega uspeha. Ljubeznivost Angležinj naj opravi pri Burih to, česar brutalna barbarščina Angležev ne zmore! Ali česa se imajo Buri nadejati, če se udajo, je povedal premier-minister sir Gordon Sprigg: Angleži prenapolnijo Transvaal in Oranje s svojimi priseljenci, da bodo Buri kmalu v manjši v lastni domovini! Angleži lažejo, ker slikajo burske čete kot razcapane tolpe brez organizacije, orožja in obleke. Resnica je marveč, da so Buri organiziranejši kot Angleži, in da imajo vsega dosti, ker si znajo dobiti orožja in živil pri Angležih. Buri prihajajo celo prav pred Pretorijo in odvajajo Živino! Nedavno se je vršil boj z Bari toli blizu Pre-torije, da se je videl iz mesta ogenj pušk! Kitchener je sporočil v London, da usnuje troje kolon konjenikov in pešcev, s katerimi bo zasledoval neprestano troje oddelkov Burov. Zasledovati jih hoče do zadnjega in uničiti poslednjega moža. Burom primanjkuje zdravnikov, zato jih umira primeroma več kakor Angležev, ki imajo zdravnikov dovolj. V taborišču ujetnikov, kjer je okoli 80.000 burskih mož, žensk in otrok, je samo v juniju umrlo 777 oseb, dočim so izgubili Angleži med 220.000 mož 467 mož — z vštetimi padlimi!
London 24. julija. Kitchener javlja iz Pretorije, da so Buri iz Kapstadta došli vlak z živili, orožjem in municijo napadli, ga izpraznili in potem užgali. 4 _angleški vojaki so bili ubiti,  18 je bilo ranjenih.
Razne stvari,
,.Fihpos" se silno jezi in pravi, da mu je dal to lepo ime »Štajerc". Mi mu v tolažbo povemo, da si ni ,,Stajerc" izmislil tega priimka, paČpa nam ga je povedal
„Kje bi se jo lahko videlo?" je vprašal.
„Nje se ne more videti!" dobil je odgovor. Ona stanuje v gradu iz kufra, ki je ves s zidovjem in turmi obdan. Nikdo razun kralja ne sme k njej, ker je prerokovano, da bode ona enega čisto prostega vojaka v zakon dobila, kar pa kralj nikakor privoliti ne more/
Jaz bi jo pa vendar rad videl! si misli vojak, ali zato sploh ni mogoče dobiti dovoljenja in živel je veselo dalje, obiskaval teatre, se vozil v kraljev vrt ter dajal tam ubožcem denarje, kar je od njega bilo lepo; vedel je še iz prejšnih časov sem, kako je, če človek nima groša pod palcem. On bil je bogat, kupil si lepo obleko in pridobil mnogo prijateljev, ki so mu vsi rekli, da je najboljši Človek, plemenit mož in to je Imbretu ngajalo. Ali ker je vsaki dan denarje le ven dajal, a nič dohodkov imel, se je njegova kaša polagoma izpraznila, ostala sta mu samo še dva groša. Odpovedati se je mogel vsemu dobremu življenju in zapustiti lepe sobe ter se preseliti v prosto kamrico daleč gori pod streho, kjer si je moral sam čevlje krtačiti in knofe šivati.
trd slovenski kmet iz ptujskega okraja, ko si je prišel naročit .,Štajerca". Rekel je: Pred dar dnevi hotel sem gnati kravo in tele najsejem. Moj, v šolo hodeči otrok, ki sem ga poslal po živinska lista, mi je prinesel pa samo enega, ker enega je zgubil. Ali prinesel je vendar dve reči seboj in rekel, da so mu to drugo listino dali gospod kaplan. Jaz vzamem in si mislirn: eh, saj je vse en zlodej, za kravo imam itak živinski list, za tele bo pa menda že dober tak ,.Fihpos" kakor je „N. Dom."
Iz Slivnice pri Celji. Jeznoriti zidar Č . . . . ima eno črešnjevo drevo, iz katerega je pa že vse čresnje obral. Dne 7. julija zvečer šli so pa trije fantje iz slivniške okolice na to črešnjo, vedoči, da se bode lastnik, ki se za vsako malenkost rad jezi, zaradi-tega grozno jezil. In res, ko je zapazil fante na drevesu, primahal jo je ves v penah s svetilnico v roki iz hiše in hajdi na drevo fante doli gonit. Na drevesu pa se mu je huda godila, ker opekel si je obe roki s svojo svetilnico. Zaradi te poškodbe šel je fante tožit na sodnijo. Ker druge škode ni imel, ker čresnje ni niti ene gori bilo, zaradi listja pa sodnija ni hotela tožbe gor vzeti, ni toraj opravil nič in sedaj smeji se mu cela vas. Prav se mu godi.
Eden izmed porednežev.
MnogOStranski talent „S1. N." poroča: Mej klerikalci so talenti, ki res zaslužijo občudovanje. Tak mož — velik magnat, član cerkvenega konkurenčnega odbora, član okrajnega zastopa in srečni imetelj raznih družin dostojanstev — živi na južnem Štajerskem (v kozjanskem okraju,) tam blizu, kjer rešuje vero slavnoznani dr. Jankovič. Dotični magnat zna vse in razume vse. Ni je stvari, da bi je on ne zmogel. Zdaj je začel izvrševati celo — babištvo. Pred kratkim je rodila njegova žena. Poklical je babico in ji rekel: n Drugo sem že vse sam opravil, h krstu pa vendar ne morem sam otroka nesti; storite mi torai vi to prijaznost". Babica pa mu  je   odgororila:   „Ce  ste
Enkrat v času tega samskega življenja postala je zvečer v njegovi sobi jako gosta tema in ni si imel s čim fajfice zažgati; domislil pa si je stare copemice in tistega starega kresala. Šel je ponj. Vkresnil je in glej! Ko se je prva iskrica vtrenila, odprla so se vrata in v njegovo sobo plane pes, tisti pes, ki je imel oči tako velike kakor dve repe in ga vpraša:  „Gospod, kaj zapovedujete?"
„Kaj je to?" gleda vojak. To pa je že lušno kresalo, če zamorem tako dobiti vse, kar hočem! „Preskrbi mi nekaj denarja", zapovedal je psu. Komaj je pes to slišal je že zginil in zopet prišel in držal v svojem gobcu veliko mošnjo polno denarja.
No sedaj je vojak vedel, kakšno čudno moč ima njegovo kresalo. Vkresal je enkrat, prišel je pes, ki je sedel na kišti s kufrom, vkresal je dvakrat, prišel je tisti, ki je imel srebern denar in vkresal trikrat, prišel je tisti pes, ki je imel zlato. Tako se je vojak preselil zopet v lepe sobe, v lepi obleki in takoj so ga njegovi znanci zopet spoznali in ga veliko ob-rajtali.
drugo vse sami opravili, pa še h krstu sami nesil — Kdo je potem otroka h krstu nesel, tega ne vej
Sv. birma pri Sv. Vidu. Knezoškof Napoi došel je 7. t. m. v Sv. Vid podelit sv. birmo. vhodu lepo ozaljšane vasi, sprejet je bil knezoa po gospodu župniku Ernst-u in občinskem zasil pod vodstvom obč. predstojnika gosp. SošteričJ med pokanjem topičev in zvonenjem spremljen v rovž. Zvečer priredila se je po prizadevanju g ol predstojnika baklada, katere se je udeležilo čez j oseb. Knezoškof, ki je sprevod z baklami pn koval pred žnpniščem, bil je vidno ginjen in jej udeleževalcev počastil z nagovorom. V pondeljen julija posetil je knezoškofa namestniški svetovi grof Attems. Pri tej priložnosti ogledal: si jej spremstvu g. Šošteriča c. kr. poštni urad, žandan kasarno in šolo, in se prav pohvalno izrekel o tam razloženih šolskih risarijah.
Na ptujski sejem dne 17. julija se je prignj 68 konjev, 165 volov, 240 krav, 270 komadov drobi in 349 prašičev. — Večina prignane živine bila j] ptujskega in mariborskega okraja, manje iz hrvaški kraja. Ker je bil sejem po zunanjih trgovcih moj obiskan, razprodalo se je hitro in odposlale soj večje partije v Trient, Svitavo, Gradec, Nemški \A Dunaj, Leoben, Trst in Maribor. —Prihodnji sviJ sejem bo 31. julija; prihodnji kramarski, živinski lesni sejem (letni sejem) bo 5. avgusta; 7. avga pa zopet svinjski sejem. — Ker se prižene žil vsekakor samo lepe pasme, pričakovati je za j hodnje sejme mnogobrojnega obiska, ki se pravi poroča.
Mi potrebujemo več uradov, piše »Fihpos"] Mariboru ali Celji naj se ustanovi vlada za Spol Štajersko, kjer bodejo potem gospodje dr. JurtelaJ Ploj, dr. Pipuš in dr. Dečko postali ministri. K i treba pa je še 200 drugih uradnikov in to bol dosedajšni pisači gospodov advokatov. Za vsako m
Enkrat pa je premišljeval: „Vendar mora n posebnega biti, da bi se ona princezinja ne m pred oči dobiti. Ona da je prav lepa; ali kaj to. magati more, če bo zmirom v gradu pod tistimi ti sedela! Ali bi je res ne mogel videti? Kje je par kresalo? Vkresnil je enkrat, in pes z očmi, veli kakor repa, stal je pred njim.
„Je sicer pozno ponoči, ali jaz bi srčno ra^ del princezijo vsaj en trenotek!"
Pes je zginil, in prej ko je Imbre mogel i o tem misliti, bil je že pes s princezinjo pred i Ona je sedela na pasjem hrbtu in spala, ter bila j ljubezniva, da je vsakdo videti mogel, da je pri] zinja; Vojak se ni mogel zdržati, da bi je ne w bil, saj on je bil le vrl vojak.
Nato je zletel pes s princezinjo nazaj; alia je zdanilo, prišla   sta kralj in kraljica in princ« jima pripoveduje kako je sanjala o enem psu in ei vojaku. Ona da je sedela na psu in vojak jo je ljubil.
„To bi bila pa res lepa komedija!"   prav«
_ 5 —
tvo, za dr. Ploja, dr. Pipuša, dr. Dečkota i. t. d. se bode posebna palača in pri vratih bo stal z visokim cilindrom in z dolgo gorjačo v rokah, le kmete proč podil, če bodejo gospode s ka-prošnjami hoteli nadlegovati. In vse sknpaj ne loštalo niti enega vinarja — pravi „Fihpostt, kajti potrebovali bodejo v Gradcn 200 uradnikov jj, ako se bodejo vsi postopači v Maribora ali v to službo nastavili, — palače bodejo pa poli kar iz popendekelna in starih „Fihposov". — pa bojimo, da bodemo potem še 500 ekseku-več potrebovali, da bodejo zamogli davke iz-wati.
Vurberg. Po nakijučbi sem dobil 4. številko „Go-rjevega" sinčka v roke. Tam je citati, da si je iercK namislil različnih   stvari,  da bi   očrnil tu-provizorja pred svetom ter da z izmišljenimi icami človeku čast krade.   Z lažmi, pravi, da nail  nŠtajerc"   duhovnike.   Ne   bom ponavljal,   kar § v 13. štev.   „Štajerca"  pisal, a potrjujem še en-l, da je provizorjevo postopanje takšno, kakor sem [opisal.   Ako je g. provizorju na tem ležeče, da bi [je v cerkvo zahajali, zakaj je dal okna zabiti, ker ne zahaja skorej nikgo več na oratorij.   Ker ne nikjer nič odprto biti, trpijo ljudje grozno vročino irkvi. Dalje tudi omenim  ter   vprašam,   ali je to in v šoli   primerno,   ako deklicam reče,   da ne ejo na črešnjo iti?   Zakaj ne?   —   S tem   še  le Ae opozarja na reči, na katere poprej ne mislijo. iin „Gospodar" pa  se  zopet repenči,   češ,   da je fejerc" grdo opsoval   tukajšnega provizorja ter ga lorekoč postavil   na   laž.   Ta   svetohiinec,   namreč »v. Gospodar", toraj zahteva od otroka,  da mora |prej vam verjeti nego očetu.   Ali mislite, da smo i&\ ljudje res tak zabiti, da bi verjeli, da je vsaka »da iz vaših ust resnična? Ali je zavolj tega smrtni citati »Štajerca*, ker ga ni slovenskega duhov-ki bi ne bil njegov nasprotnik, — kakor   piše f Mi nismo proti veri,   pač pa smo proti   predrz-jm tudi vaše vrste.   Naj se gospod provizor ravna [katekizemu str. 84, vprašanje 342, zadnja vrsta, n — Cbodemo v miru živeli.
Prihodnjo noč naj ena dvornih dam pri postelji ;inje čuva,   da bo videla, ali so to sanje ali je drugega, je odredil kralj.
V Imbretn pojavila se je zopet želja videti 1 lepo
! acezinjo, poklical je psa, ki je zopet šel po prin-
I injo, ter jo hitro nesel   svojemu zapovednikn;   ali
■ tthofdama je ravno tako hitro tekla za psom in prin-
J    injo.  Ivo je tedaj videla, v kateri hiši sta zginila,
le mislila: Aha, zdaj vem kje da je in brž napra-
s kredo na vrata križ. Šla je doniov in se vlegla
wteljo, ali tudi pes je prišel s princezinjo.   Ko se
s vrnil k svojemu vojaku,  zapazil je na vratih,
je stanoval, bel križ, vzel košček krede, ter delal
po vseh vratih celega mesta. To je bilo modro
eno.   ker   hdfclama sedaj   ni mogla   najti   prave
ker križi bili so narejeni po vseh vratih.
(Konec prihodiyifi.)
Nesreča pri streljanju proti toči zgodila se je 5, t, m. v občini Bcdlašek v Halozah. Viničarja France in Anton Hren imela sta med streljanjem odprto posodo, v katerej je bilo kakega pol kilograma smodnika shranjenega dober meter od strelišča oddaljeno. Pri strelu je skočila iskra iz topa v posodo in ga užgala. Viničarja zadobila sta pri eksploziciji težke poškodbe po obrazu in rokah tako, da so ju mogli odpeljati v ptujsko bolnišnico."
Iz Št. Ilja pod Gradičem se nam piše sledeče pismo: „V Slov. Gospodarju" od dne 13. p. m. nek dopisnik kvasi, da smo mi imeli pri zadni občinski volitvi silno agitacijo, kar pa ni res, dopisnik laže, kakor nSlov. Gospodar", — Bgliha vkup štriha" — mi nismo agitirali, agitrala je le naša nasprotna stranka, ktera je povabila volilce iz drugih občin na pomoč, kar nam ni bilo potreba. Dopisnik dalje laže, da so odborniki večinoma naročniki „Slov. Gospodarja", pa so samo trije, drugi beremo „Štajerca" in smo si volili žnpana naše stranke, kar je neke nam zagrizene nasprotnike tako razburilo, da je nastal tako silen kreg, da smo rse grile z občinskih predalov spodili in se je pokazalo, da mi nismo  smeti.
Št. ILjčan.
Iz Loperšič pri Ormožu. Dragi slovenski kmet! Ako odpreš svoje oči malo dalje kakor si bil navajen dosedaj, sprevidel bodeš, da tebi od dneva do dneva revščina in sovraštvo le oo* tebi nasprotne stranke raste. Ako pa imaš še kje kakega prijatelja, pa ti še tistega tvoji priliznjenci, ki so ti najhujši sovražniki, zadušijo. Ne zahtevam, da bi mogel ravno meni verjeti, ampak stavim ti pred oči le, že davno pretekle zgodbe. Pomisli: Kdo je izdal našega odrešenika Kristusa? Kdo je najbolj vpil: „proč ž njim!" „križaj ga!" in kdo je najbolj vpil: „smrti je vreden!"? Potem pa se povprašaj: kaj je zakrivil On, da so ž Njim ravnali najgrozovitejše? Najmanjše krivice ne bodeš našel nad Njim, a vendar so ga križali. On ni prišel na svet, da bi enega proti drugemu puntal; ni prišel, da bi komu njegovo krivično življenje očital, ali ga zaradi tega zavrgel. On je oznanjeval le zgolj ljnbezen in delil milosti, pa vendar je zavoljo svoje ljubezni mogel prestati najgrozovitejšo smrt. — Da, dragi moj! Kaj pa je storil naš slovenski „Štajerc"? Ali ni njegov pravi namen le kmečkemu stanu v vseh rečeh pomagati in mu dobro svetovati? Ali on ne skrbi po očetovski za kmete, da bi zamogli svoje pridelke v najboljšo ceno prodati? On nam naznani trgovce ali kupce iz drugih krajev in celo iz tujih dežel, kakor je to storil lansko jesen zaradi vina in sadja. Njemu gre zasluga da smo lansko leto vino po tako precej visoki ceni prodati zamogli. In tako bode se potrudil tudi v prihodnosti. On si tudi prizadeva kmetski stan podučiti v tistih rečeh, v katerih so mu drudi stanovi nevošljivi. On si prizadeva, da bi se ljudstvo zjedinilo in ljubilo. — Niso krivi naši nevolji samo davki, slabe letine itd, krivi so največ naši hujskači, ki hujskajo enega proti drugemu, da že človok ne ve več kako bi koga pozdravil Ce koga pozdraviš  nemški,   te sovraži Slovenec,   če pa
— 6 —
koga slovenski, te sovraži Nemec. Naš namen pa je: vsak človek bodi svoboden; daj otroke v šolo kamor ti kaže, in daj ga kolikor in katerekoli jezike učiti hočeš. Več jezikov bodemo Slovenci znali, več bodemo veljali. Kar komu ni napoti pri peresn, naj ne brani se pri plugu.                                                Zadravec.
Šmarje pri Jelšah 22. julija. Shod »Slovenskega kmetskega društva" v Pristovi izvršil se je sijajno in v najlepšem redu. Navzočih nad 300 kmetov. Duhovniki priredili v treh farah procesije, da se shod ne bi posrečil. Ob prihodu kmetov iz sosednih občin se je streljalo. Ob cesti postavljen slavolok z napisom: „Cast zavednim kmetom". Govorili kmetje Jože Kre-gar, Jakob Vrečko in Jakob Zdolšek. Navdušenje mej kmeti velikansko. Društvenega predsednika Jakoba Zdolšeka, po domače Suca iz Ponikve so kmetje dvignili na rame. Po kmetih stavljene in utemeljevane resulocije za ustanovitev kmetijske šole v Šmarju, za določitev kmetov-kandidatov pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah, za vpeljavo splošne, tajne in direktne volilne pravice in za pomnoženje poslanskih mandatov v kmetskih občinah, za prireditev shodaslovenskih štajerskih kmetov in ustanovitev napredne slovenske kmetske stranke so bile soglasno sprejete. Soglasno se je tudi v resoluciji obsodila abstinenčna politika slovenskih štajerskih poslancev. Kmetje so zahtevali, da pridejo poslanci med svoje volilce in prirede ljudske shode med kmeti in ne zaupne shode med gospodi v mestih. Kmet gre na dan.
Iz Teharjev. Radi bi še naznanili, kako se še kaj na Teharjih godi. Najprej moramo povedati, da je nek dopisnik povabil na Teharje „BrivcaB, pa tudi v Store ga je poslal. Ali ubogega „Brivca" je le zapeljal, ker v Storeh bo malo zaslužil, pri nas se pa znamo sami dobro briti; zato pa svetujemo temu gospodu, naj poprej svojega „iha, iha-taa (dopisnika) obrije, kteri je že od samih lažij ves zaraščen. Zdi se nam, da bi poznali tega dopisnika, pa kaj bi mu zamerili, saj že njegova pisava kaže, da je na pol divji in se mu pošteno blede, ko hoče nas smešiti z železnim turnom. No, pa ko bi ravno treba bilo, ne manjkalo bi nam železa, pa tudi otrobov zmoremo toliko kupiti, da bi lahko „Brivčevegau osla zraven prašičev zredili. Mi mu pa zapojemo:
Visoki ti plemič, Obrekljivi pisač; Le glej, da ne uide           *
Ti srajca iz hlač.
Pa še nekaj novega: Neki mož blizu Teharjev prišel je zvečer vinjen domov; žena ga krega, da bo vse denarje pri Slovencih zapravil. Kar se mož zadere: „Živijo!u žena pa še glasnejše: „HajI!tt In tako je on vedno vpil „živijo", ona pa „hajla ter se tako dolgo vrstila, da sta začela eden drugega pridno otepati, na kar je „živijoa prijel „hajloK za vrat in jo silil, da more reči „živijo", ali ona se je le svojega držala in vpila „hajl". To je res bila domača vojska, ki bi je ne bilo treba. Kdo pa je vse te neumnosti kriv ? Tisti nestrpni hujskači, ki sklicujejo shode, pa nemir med ljudstvo sejejo, da sosed soseda,
brat, brata sovraži. Že se ne sliši na Teharjih dt kot vedne tožbe.   Kdo pa od tožb vleče dobitki tudi že sami skusili. Kolikokrat se zgodi, da so It in kmetski fantje kaznovani, ko se skušajo za s] ščino; tisti pa, ki so jih k temu napeljali, se pest smejijo, ker pri tožbah veliko zaslužijo. — bode pa na Teharjih volitev župana,   tega pa vemo povedati,   ker naši   nasprotniki   hočejo z skozi zid.
Zunanje novice.
Morilka proti svoji VOlji.   Iz Stanislava javil da je prišla nedavno k tamošnji sodniji babica )m ter je izpovedala, da je umorila proti svoji volji dete. Pred par dnevi sta se namreč pripeljala 1 dva gospoda v zaprti kočiji ter jo vzela seboj I kemu porodu. Šele na poti je opazila babica, da i gospoda krinki na obrazn, Tudi njej sta zavezali da ne bi videla v kteri smeri se vozi.   Ko se je rodilo,  sta   stopila   gospoda z nabitima revolver pred babico ter sta zahtevala, naj vrže otroka rečo peč. Zagrozila sta jej, da jo sicer gotovo usti V prvem strahu je babica res storila, ker sta z vala gospoda, a pekla jo je potem tako vest, \ se je sama prijavila sodišču.
Pogumna žena. V Reki Detni pri Novgorod je kopala nedavno več ljudij. Nakrat se je u neka žena potapljati. Na vsej obali je nastal st vik in vpitje a nihče se ni upal iti utapljajoči a pomoč. V istem trenotku se je pripeljala mimo gospa C. J. Syrkina. Skočila je vkljub svoji svilnatii mahoma s kočije na breg in z brega v vodo. I se je dolgo z valovi, a naposled je vendar le utapljajočo se ženo, ki se je sicer onesvestila. je v kratkem času zbudila iz omedlevice.
Zrakoplov (balon) s krmilom. 12. t. m. so do
Parižani velikansko začudenje.   Nad seboj v zral nakrat začuli nekak ropot velikega  avtomobila. ločili so tudi visoko nad eedoj zrakoplov* ki je obliko cigare, pod njim pa je visela lahka ko^ai tej košari sta sedela dva moška, ki sta vodila z plov na desno in levo, naprej in nazaj, kakor se je zljubilo.   Izumitelj tega zrakoplova je mlad in Santos D urno nt, kateri je hotel najprvo sam p siti, ali se mu je iznajdba popolnoma posrečil&B koplov goni motor s petrolejem, vodi ga pa Dni s pomočjo vrvi. Vse se je srečno izvršilo, jedenm je odtrgala leva vrv,   ako je Dumont to   popra« vodil   svoj   zrakoplov   še  dvakrat  okrog  Eifelj« stolpa in potem nazaj   prav   na  isto   mesto, km šel zrakoplov v zrak.  13. t. m. so poskusili zrakJ iznova; ali vožnja se ni docela  posrečila,  kerjfl hud  veter.   Ako  se  tretjič  posreči,   dobi  mM 100.000 frankov nagrade,   katere  je razpisal m nik tvornice Henry Deutsch de la Meurthe. Francoz s tremi ženami. Te dni se je nm
jal pred sodiščem v Parizu neki Lament Man« mnogoženstva in tatvine. Prvikrat se je oženil l.fl S svojo prvo ženo je imel sina.   Potem jo je M
■ter se poročil civilno z neko bogato vdovo. Toda ■rjednem leta se je tudi te naveličal, začel je raz-fcerje z delavko Madeleino Julijo, katero je tndi po-Irocil. V svojem tretjem zakona je imel Mane dva T otroka.  Obtoženec je pred sodiščem prav resno zatr-
l^jml. da bi se bil oženil še četrtič   in   petič ako ga
n4ne bi bili  zaprli radi tatvine ter prišli tako   na sled
vc|rsem njegovim zločinom.
Raj ženstva je gotovo Alaska. Tam pride po Brinjem ljudskem štetju na 100 oseb 72 moških in lie 28 žensk. Zato pa ni tam nič doraslih samic, tudi
■ Barih devic ne. Dekel in kuharic primanjkuje silno, ker
9 pe vse takoj pomože.
Poroka med dvema dekletoma. Iz Madrida poroka rajo, da sta se učiteljici Marcella Gorcia-Ybaosova in K Elisa Sanchez Loriigova nenaravno ljubili. Končno Hi hoteli biti poročeni. Gorcia-Ybaosova se je oblekla 8r moško obleko ter dobila krstni list na tujo ime. ^■tahovnik, ki naj bi ju poročil, pa je slutil, da je s*fl navidezni ženin dekle. Poklical je policijo, ki je dala ^linina šiloma zdravniško preiskati. Tedaj sejepoka-■tala resnica. Ženina in nevesto so raprli.
V Dunav je skočil, ker ga niso vzeli k vojakom. 22. p. m. so našli v Dunavn pri Hainburgu ■ortvega 201etnega čevljarskega pomočnika Roberta ■arnerja z Dunaja. Madi mož je hotel postati na vsak win vojak, a ker ga niso marali, je bil tako žalosten, ■a je skočil radi tega v Dnnav. Na Rudolfovem mostu ■je pustil svojo delavsko knjižico in palico.
Krvava Ijllbavna drama. Iz Catanije brzojavljajo : ■Dadi   baron Benedetto   Guzzardi,   sin   siciljanskega fcijonarja, je spremil v h6tel tu gostujočo angleško ■wsoneto Neli Austin.   Na stopnjicah  hotela   pa ju I čakal njen ljubimec,   policijski komisar   Krisafi iz ■eapolja. Komisar in baron sta se sprla, komisar je ■otel skočiti na mladega milionarja, v istem hipu pa Wt baron ustrelil iz revolverja, in komisar se je zgrnil mrtev na tla.   Barona je hotelo ljudstvo, katerega ♦ je nabralo   nakrat   ogromno,   kar linčati.    Barona Vo zaprli, zkušal je uiti, a se mu ni pozrečilo.
Šola za zločince.    Iz Neapolja je došla uprav ne-fcjetna vest, da so razkrili v bljižnji vasi Fuorigotti plo šolo za zločince,  katera je   imela svoje nčitelje ravnatelja. Vsi so dobivali redno plačo ter so po-jvali v prvi vrsti svoje učence,   kako treba krasti. ubogljive dijake  so tudi  kaznovali.   Pred   kratkim pretepel   neki   učitelj   prav    neusmiljeno   svojega |nca; ta pa se je maščeval nad njim s tem, da je al vso šolo zločincev. Sedaj je že vsa družba v ječi. Ženo za 40.000 kron prodal. Nedavno je moral ter P. iz šestega okraja na Dunaju   v zapor,   ker Vsled svoje lehkomišljenosti zakrivil krido. Njegova & pa je šla mej tem časom k svoji omoženi sestri [deželo. Ko je P. prestal  svojo  kazen, je bil poboma brez denarja; naznanil je svoji ženi, da pride pjej. Mesto nje pa ga je pričakoval na  kolodvoru Glognici tuj gospod,   ki se  je predstavil  P-ju kot t posestnik ter mu ponudil 40.000 kron, ako mu pusti svojo soprogo, češ,   da se  je zaljubil vanjo jbi se rad poročil ž njo. Ubožani zlatarje bil strašno
ogorčen nad toliko nemoralnostjo svoje soproge in njenega čestilca, vrnil se je na Dunaj ter zahteval od žene, da pride k njemu. Ker ni imel denarja, se mu je jako slabo godilo, in ko mu je posestnik iznova ponudil 40000 kron za Ženo, jih je sprejel. 40000 kron dobiti, pa še žene iznebiti se, ni ravno napačna kupčija, si je mislil.
Izredna ženska. Nedavno je umrla v mali vasi pri Wabsterju v državi Massachusetts starka 80 let, ki se je pisala Mary Abott. Kot dekle je šla na vojno, bila je ranjena ter je uživala poslej vojaško pokojnino. Sezidala in iztesala si je sama celo hišico. Oblečena kot moški je zidala, klesala in tesarila docela sama ter si zgolj, s svojimi močnimi rokami zgradila hišo. Ko je čutila, da bo kmalo umrla, si je kupila sama grob, si izklesala nagrobni kamen ter plačala grobokopu naprej. Tako je umrla ta samosvoja in neodvisna ženska, stara 80 let. Ostala je vse življenje dekle!
Konji s slamniki. Iz Antverpa poročajo, da so začeli tamošnji kočijaži, kakor parižki, pokrivati svoje konje s slamniki, da jih obvarujejo solnčne vročine. Slamnik ima napravljeni dve luknji, da ste konjevi ušesi prosti, privezan pa je konju pod vratom. Ko so se pokazali konji prvikrat s slamniki na glavi, so vzbudili voliko smeha in veselja mej mladino. A ker pogine mnogo konj radi solnčarice, je prav mogoče, da se bode ta novoupeljana moda obdržala.
BlCiklist in tiger. Znani francoski kolesar Rosny z dvema tovarišema je napravil izlet na malajske otoke, kjer je poznal posestnika plantaže, van de Ouvelandta. Dasiravno je gostitelj svoje francoske goste svaril, naj ne izletajo predaleč v okolico, ker se po ondotnih goščah nahajajo tigri, je šel Rosny vendar le s svojim kolesom na izprehod. Kolesaril pa ni dolgo, kajti cesta je postala kmalu zelo slaba. Zato je Rosny vozil kolo poleg sebe. Nakrat pa je nedaleč sebe zagledal ogromnega tigra, ki je pil vodo. Kolesar je bil brez orožja, zato se je zavedal, da ga more rešiti le kolo. Hitro ga je toraj zasedel in vozil kar je mogel naglo. Tiger pa ga je takoj ugledal ter udri skokoma za njim. Radi slabe ceste bi bil kolesar malone izgubljen. Že je slišal tikoma za seboj hropanje tigra, ali takrat se je začela dobra cesta in Rosny je špertal na vso moč, ter vozil kakor blisk. Še le blizu plantaže in spričo krika ljudij, se je tiger ustavil in se vrnil. Rosny pa se je nezavesten zgrudil gostitelju v naročje.
Brat in sestra. Iz Budimpešte javljajo, da se je spri tamošnji jurist Somlyo s svojo sestro Ilko. Tekom prepira je potegnilo dekle iz žepa revolver, ter se ustrelilo v glavo. Ko je Somlyo to videl, je odprl okno, ter je skočil z druzega nadstropja na cesto. Pobil se je smrtnonevarno.
Tragedija Parižanke. Za pariške razstave se je produciral v Palais de la danse tudi neki pristni Indijec Cenecena Panikia; vanj se je zaljubila krasna modi-stinja Amandina Balle. Indijec je ostal radi nje še pozneje v Parizu, kjer je dobil službo vratarja. Živela sta drav srečno z modistinjo,  nakrat pa se je lotila
Panikia vroča želja po svoji domovini. Prosil je angleškega konzula v Parizu, da bi ga dal prepeljati nazaj v. Indijo. Pred kratkim je dobil. Indijec karto. A odpotovati ni hotel sam, temveč seboj je hotel imeti tudi svojo ljubico. A ta ga ni hotela spremljati. češ, da ne mara iti k divjakom. Na predvečer raz-stanka je napravil Indijec odhodnico; povabil je še prijatelico svoje drago, katero je začel iznova -prositi in ji prigovarjati, naj gre ž njim v domovino. Ko ga ni hotela uslišati, je potegnil nož iz žepa ter ga porinil svoji ljubici v prša. Modistinja je kmalu umrla. redarstvo pa je jako teško branilo morilca razjarjenega ljudstva, ki se je hotelo osvetiti.
Strašna nesreča, se je dogodila te dni pri Ba-denu. 37letna posestnica in branjevka Terezija Lampel se je vozila s svojim možem na težko otovorjenem vozu na Dunaj na trg. Mej potjo so se splašili konji, ter so začeli strašno drveti. Žena je padla z voza, konji so jo vlekli več metrov naprej po cesti. Prišla je pod kolesa, katera so jej spodnji život popolnoma zmečkala. Lampel je bila v blagoslovljenem stanu. Prepeljali so jo v bolnišnico, a je na potu umrla.
Ganljiva bratska ljubezen. I. Gyorkiju, delavcu neke velike tvornice v ogerskem mestu Torokbecsein je umrla nedavno 4letna hčerka. Njen Gletni bratec jo je tako ljubil, da se ni hotel premakniti od odra, kjer je ležala. Klical jo je, budil, a ker se ni oglasila je strašno jokal. Ljudje so ga šiloma odtrgali od mrtve sestrice, prebil je namreč dan in noč pri njej, ne da bi kaj pil ali jedel. Ko so dejali deklico v krsto, se je bratec zgrudil na tla in je umrl. Od žalosti mu je počilo srce.
Kuhinja ruskega carja. Oprava carjeve kuhinje ne stane nič manj kot poldrugi milion kron. Posamezne posode za kuhanje veljajo po 1000 kron, jedna posoda, v kateri se kuhajo ribe, pa celo 3000 kron. Drugo posodje, katero je ostalo večinoma še iz dobe carice Katarine, je vredno 200 tisoč kron. V kuhinji jo večinoma vse iz marmorja, zlata in srebra. Šef kuhinje ima 150.000 kron na leto, njegovi namestniki pa po 30.000 kron. Dela v kuhinji 267 ljudi.
Pohabljevanje Otrok. Iz Petrograda poročajo, da je našla ondi policija družbo beračev, ki so otroke pohabljali, da so ž njimi uspešneje beračili. Lopovi so iztaknili nekemu otroku obe očesi in mu odrezali jezik! Ko so nedavno zaprli nekega berača s takim pohatoVjsvAifi otrokom, se je vzxedeAo za zločince tet so jih zaprli. Baje so berači pohabili več otrok.
Soprogo ustrelil. Nedavno se je dogodila v Zo-ljanah na Hrvatskem velika nesreča. Nekega dne je pregledaval podjetnik gozdnih del, Dragotin Svjetličič, svoj revolver, in sicer v sobi, v kateri je bila tudi njegova žena Eva. Nakrat se je revolver sprožil in žena se je zgrudila mrtva na tla.
Likulske pojedine. „Figarou poročajo o velikanskih in dragocenih pojedinah evropskih in ameriških bogatinov, kateri dajo samo za jed in pijačo često-krat več, kakor porabi skromna rodbina leta in leta za vse svoje potrebe. Dati 5000 frankov za obed, piti vina po 100 frankov steklenica jim je prava ma-
lenkost. Neki obed kateremu je prisostovalo 12 os med njimi tudi velski princ, je veljal 21a funtov šl lingov. Najbolj pa se je v tem odlikoval kralj Mil Dal je v Parizu pojedino za 10.000 frankov. A] tej pojedini je bilo le — pet oseb. Samo cvetlici katerimi je bila dotična soba okrašena, so velj 4000 frankov.
Zmagoviti Angleži. Kitchener: Kaj ste zaplet gospod polkovnik? — Polkovnik: Ne dosti; v zaj sceni farmi sem našel zaboj sira. Zal, da je^bili poln črvov. — Kitchener: Nič ne de, brzojavimt London sledeče: „Buri so pregnani s svojih trd| pozicij. Polkovnik Green je zaplenil več tisoč s živalij."
Gospodarske stvari. Znaki dobre mlečnosti.
Koža naj bode fina, porastena z mehko, s^ dlako, na vratu fino nabrana.
Glava naj bode fina, dolga pa zmerno širokjj
Vime bodi veliko in čveterooglato. Po teleta! kravi vime sega skoraj do zadnjih stranij stegenJ tudi proti popkn naj daleč sega. Zelo je želeti, skozi kožo na vimenu prosevajo žile. Pred mq mora biti virne veliko, obsežno, po molži pa ohlapj Velike mlečne žile so dober znak mlečnosti, ker | žejo, da iz vimena odteka mnogo krvi, da mu je m toraj tudi mnogo dotekati. Isti pomen imajo ( spodnje mlečne jamice, reža v trebušni koži, sfc ktero gre mlečna žila v trebušno votlino. VeliH teh jamic je odvisna od množine krvi, ki se a pretaka. Spodnje mlečne jamice so tudi vsled t* važne, ker se tudi tedaj vidijo, če krave ne mola Sicer pa je velikost mlečnih žil le omenjene vredni kot znak mlečnosti. Lahko je namreč mogoče, da kri, ki odteka iz vimena, služila za kaj dragega,] pa zastaja po mlečnih žilah, in se zato napno. I
Za dober znak mlečnosti smatrajo tndi dal proč stoječa rebra. Ta kažejo, da je okostje fino,! so vretenca dolga, kar navadno nahajamo pri^poi dorastlih živalih.
Zgornje mlečne jamice — to so globelicel obeh straneh repove korenine — se morajo prifl rih molznicah razločno čutiti. Take globelfce, kil nahajajo pri mnogih mlečnih pasmah, kažejo, daj koža fina^ da je malo mišic. Na mlečno ogld danes ne dajo več mnogo.
Znake dobre mlečnosti pa morajo imeti 1 biki. Semkaj spada:
1.) bolj ženska vnajnost živali z majhno, nel široko glavo,
2.) 'fini, lahki rogovi,
3.) fina, mehka, na vratu nabrana koža,
4.) dobro razviti sesci pred mošnjo.             I
Znaki slabe mlečnosti pri kravah pa so: a podobna vnajnost, velika, težka, biku podobna m z močnimi rogmi, debel vrat s čvrsto, močno m okorna plečA., debele, okorne, okrogle noge in maji ozko, zelo dlakavo vime.
I
Prezgodnje vpreganje žrebet.
O Škodljivosti vpveganja žrebet se je že mnogo
i|pisalo in govorilo. Tudi „Der Pferdefreund" je vzel Iv poslednjem Času to vprašanje zopet v pretres ter [je pisal:
Mnogi konjerejci delajo napako, da svoja žrebeta I prezgodaj vpregajo, da bi prej imeli dobiček od njih.
iTZival — tako si domišljujejo   — si  vsaj služi  svojo [klajo, in njena klaja hodi ceneje. Ta domišljija pa je [napačna:   pričakovani   dobiček   se le pogostoma pre-jrže v občutljivo izgubo.  Kakor je znano, raste žrebe I v prvem letu svojega življenja najbolj   na   visokost,
)l?eč nego v vseh nasljednih štirih letih skupaj. V tem fcasu se oves ne sme hraniti: žival mora dobivati do-■volj krepke hrane. Od drugega leta naprej, ko žrebe ■počasneje raste, se mu razvijajo zlasti notranji organi lin noge: v tretjem letu pa, da se konj poljedelcu Biovolj razvije, se mora doklada krepke klaje za toliko I zmanjšati, da žrebe ne postane predebelo, sicer bi I bila vzreja predraga, kajti žival še ne sme delati. Pa I tudi trileten konj se še ne sme smatrati za popol-I noma razvitega; le poleg matere se že sme učiti vožnje, I da so navadi ubogljivosti in pokorščine. Sme pa oprav-I ijati le lahka dela. nikakor pa težkih, ker je voljan aS in ognjen.
Škoda, ki vsled tega nastane, se kmalu pokaže,
■ [dasiravno je   konjerejec   noče opaziti.   Žival   zaostane
9   t svojem razvoju;  noge. zlasti skočne kosti, odrevene
H lin žival izgubi mnogo na svoji   vrednosti.   Pomisliti je
H [treba,   da  konj   doraste še   le v   petem   letu; če   ga
I poprej rabimo za težko delo, se ne more prav razviti,
I začne prezgodaj   hirati,   zlasti   noge   se   pokvarijo in
>z I žival jo taka.   kakor bi bila  že   stara.   Od  mladega
■a| konja se toraj   pred četrtim letom  ne  sme zahtevati
I premnogo,   naj   si tudi   svoje  klaje  ne zasluži. Žival
^Bo poznej  dokaj   več vredna ter   bo   z  daljšo   porab-
iBnostjo bogato poplačala prizanašanje v mladosti. Mladi
MH konji naj se  rabijo pred vsem le lahko vprego in tudi
I ravna naj se z njimi  prizanesljivo in   mirno;   čuvajo
I naj se surovega pretepavanja ter naj se kaznujejo le
■ takrat, kadar to z nepokorščino zares zaslužijo.
Kako konje varujemo muh.
Konje varujemo muh z raznimi sredstvi:  1.) Jako
^HHobra je  mešanica   65   gramov   „asa   foedita"   z   0'3
sel litra vinskega jesiha  in   0'5 litra vode.   —  2.) Kali-
jel jevo olje.  Samo  nekaj  kapljic se  pomaže  po  nosu,
ilol očeh in ušesih  ter po   trebuhu in   drugih občutljivih
I delih, pa pomaga gotovo in trajno. Kalijevo olje je ^^fcdestilovanega brinja, močno diši  in malo  velja. —
13.) Stanjšana tobakova voda: 1 del tobaka skuhaj v ^B5 delih vode, in s to umivaj konja. — 4.) Stanjšan
I bencin, stanjšan petrolej, neočiščena karbolna kislina
■ posebno dobro   branijo  muham   v ušesa;   prevečkrat I pa vendav ne kaže mazati z njimi  po enem mestu,
I I ker peko. — 5.) Nadalje je vredno omeniti orehovke, J to je voda zelenega   orehovega   listja.   Orehovo listje aval ali tudi zelona orehova robkovina se v jesihu skuha, ^Hin potem se žival s to tekočino umije,  pa je ver dnij mol ne bodo nadlegovale muhe.  — 6.) Zmeša se enoliko I delov jelenorožnega olja,  neočiščene karbolne kisline
in petroleja; s to zmesjo se dlaka konjem (ali tudi vprežnim volom) namoči po mestih, kamor posebno rade sedajo muhe, in muhe pa komarji se bodo živali ogibali. — 7.) Dobro se rabi tudi naslednje mazilo: Vzemi aloje, kolokvinte, volovjega žolča in dišeče rutice, vsake reči po enoliko, prekuhaj vse v olju in precedi. Konja namazi zjutraj znotraj po ušesih, okoli očij in po drugih mestih, kamor sedajo muhe. — 8.) Naposled priporočajo naftalin kot branilo proti muham. Vzemi naftalina, v špiritu raztopljenega. in prilij mu toliko vode. da bode 5 odstotkov naftalina v njej.
Za vprežno živino, ki dela po hostnih senožetih in po zemlji, porasteni z grmičjem, koder so posebno rade muhe, je razen omenjenih sredstev dobro, če se ji denejo kapice na ušesa ter se odene z gosto mušjo mrežo. Odprte rane, na ktere muhe posebno rade sedajo ter vanje pokladajo jajčka, naj se namažejo s terpetinovim oljem, s karabolno kislino ali s smrdečim živalskim oljem. Kadar mrčes živino, hudo pikne, da močno oteče in jo zelo Jxtli, se bolečina jako pomanjša s temale sredstvoma: Mesto, kjer je mrčes pičil, se namaže z rjavo tobačno žlindro iz pipe. Ogljikovokisli amonijak se spoji s strupeno kislino pika ter takoj pomanjša bolečine. Ali se pa na pičeno mesto nakaplja salmijaka, kteri ima tudi amonijak v sebi; amonijak se spoji z . mraveljsko kislino, ki povzroča bolečine pika.
Prirezovanje volovskih parkljev.
Kakor konjem kopita, treba je volom večkrat prirezati parklje. Ker so goveji parklji bolj mehki kakor konjska kopita in se tudi obrabijo, je neobhodno potrebno, da jih podkujemo, ako hočemo, da bode goved po trdih tleh laže vozila. Oba goveja parklja skupaj sta podobna konjskemu kopitu. Vsak parkelj za se ima pa stransko in notranjo steno in podplat. Vsak parkelj je zakrivljen od spredaj na znotraj, podplata pa sta ploščnata. Kakor se širi kopito, širita se tudi parklja. To se najbolj godi vsled hoje, pri kteri se širi tudi precep med parkljema. Stranska parkljeva stena je obokana in je debelejša kakor navpično stoječa, nekoliko zavita notranja stena. Zadnja parklja sta daljša in tanjša kakor prednja. Parkljev rog posebno hitro raste v hlevu ter postane mehak in dro-bljiv. Večkrat se pripeti, da se parklja prekrižata; zato se pa morata skrajšati. Tu pa nastane vprašanje, za koliko naj ju  skrajšamo.
Pripomniti moramo, da parklja tvorita, ako stojita pravilno drug poleg drugega, malone krog. Ako toraj hočemo parklje na koncih prirezati, moramo skrbeti, da živina stopi na trdno podlago. Ako hočemo parklje podkovati, moramo za vsak parkelj napraviti posebno, primerno podkev, na kterega jo hočemo pribiti. Ker bi pa ta podkev premalo držala, ker se na notranji rob zaradi pod rogom ležeče žil-nate plasti ne zabije nič žrebljev, se pa od notranjega roba bolj proti prednjemu koncu kvišku potegne tanek jezik, ki gre tikoma notranje parkljeve stene kvišku in se potem ob zunanji steni zakrivi ali pri-pogne.
— 10 —
Imam kravo, ki ima kmalu storiti, pa še vedno dobro molze. Ali je res, da brejim kravam dolga molža škoduje? Breja krava mora razen tega, da sebe redi, še dajati mleko in rediti tele. Za tvoritev sadu v svojem telesu potrebuje jako veliko krvi, ktero dela iz krme in sicer temveč, kolikor bolj se sad razvija. Ce je pa krava prisiljena dajati veliko krvi, za tvorjenje mleka, je oškodovan mladič, zato take krave skote slabotna teleta in ob prihodnji brejosti postanejo slabe molznice. Ce se pri breji kravi mleko ne posuši samo pričeti je vsaj 6 tednov pred rokom z molžo prijen-jevati, in sicer počasi, ker hipno prenehanje more po-vzočiti bolezni v vimenu. Ce se je molzlo po trikrat na dan, molze naj se potem le dvakrat, in slednjič enkrat. Štiri tedne pred rokom naj pa krava suha stoji.
Ali je škodljivo jahati brejo kobilo, na pr. kadar se vodi na sprehod? Ali ima to lahko slabe posledice za žrebe in ali je res, kakor nekteri trdijo, da postane žrebe vsled ježe sedlasto ? Jahanje breje kobile zadnje mesece gotovo ni koristno in je to odločno treba opustiti. Tako početje more celo povzročiti zvrženje. Da bi pa žrebe prišlo vsled ježe sedlasto na svet pa ni res.
Loterijske številke.
Trst, dne 13. julija:    24,    52,      4,    38,    30. Gradec, dne 20. julija: 88,    12,    2,',    82,    51.
Blaginja otrok je največja skrb vsem roditeljem in od-gojiteljem. Jako preprosta sta pomočka, s katerima se pospešuje in zagotavlja ta blaginja: kolikor mogoče veliko gibanja odločujejo vsakdanje potrebe in navade. Zjutraj in popoldne je mleko pač najboljša pijača toda ne malokdaj se upre otroku in tudi ga ne more vselej uživati dalje časa. Imamo pa naravnost izborno primes: Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ki je močno pripravljena in dodana mleku, vzorna vsakdanja pijača glede prijetnega, čimdalje bolj pryajocega okusa, zdravstvenega učinka in krepitve. To pa ne samo za otroke, ampak za vsakogar, zlasti tudi za ženske, za ljudi, ki bolehajo na živcih in želodcu i. t. d.; za vse te je treba pomirajoče obenem redilne pyače. Te prednosti Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pozna danes ves svet. Sedaj jo že rabyo v največ družinah kot primes zrnati kavi; saj uničuje kvarne posledice kave ter jej daje milejši in prijetnejši okus. Zategadelj je ne bi smela pogrešati več nobena družinska miza; zakaj v sebi združuje na nepresežen način priljubljeni vonj zrnate kave s sladovimi svojstvi, tako dobrodejnimi za zdravje. Cesar si mora skrbna gospodinja le želeti pri vsak dan rabljenem živilu; zdravje, dober okus in prihranek, vse to doseza, ako rabi Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo.
Lepo trsno kolje
prodaja                                    267
F. Schosteritsch pri Sv. Vidu niže Ptuja. n kovaška in eden sedlarski učenec se sprejmejo
v učenje.
FRANC STELCER,   sedlar in preprogar
v Leitersbergu, posta Maribor.            267
Učiti se želi
14V»letni   čvrti deček   trgovine  z  mešanim   blagom. Ponudbe naj se pošiljajo  upravništvu „Štajerca". 266
D
af

100 litrov 20 kron,
če   se  ga  kupi   več,  je   ceneje.
Sadno kletarstvo jo$. Pall0$ y Cel«
Fritz Rasch
trgovina s knjigai «8g|| in papirjem |
T7-  Celji
priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalni^
potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolentiarov
zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah.;
Išče se učenec
za manufaklurno trgovino, z Uudsko-šolsko izobrazbo in, slovenskega ter vsaj deloma nemškega jezika zmožen. Prosil iz dežele imajo prednost. Maks Wegschaider v P tuji. ■■
V najem se da
mala štacuna v dobrem kraju na več let ali tudi ni manj.   Ponndbe   naj  se  pošiljajo pod   šifro:   „H. Radgona (Radkersbnrg).                     >^
Ženiti se želi |
25 let stari fant. dosluženi dragonski cetovodja, ki ima vrednosti 20.000 med tem 5000 gld. gotovine, na Spodnjem Stajarskem. z nevesto, ki m vsaj 2000 gld., je lepe postave,  in ne čez 30 let stara,   in se razume! vsem kmetijgkem gospodinjstvu. Ponudbe z priloženo fotografijo in prai" imenom  naj  se  pošljejo  do  1.   septembra  pod   imenom   «   Efpa | bodnost • na upravniStvo ^Štajerca".
H 1 S Si ^tev- l(> v Zaverči
s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, se da v najem ev(. tuel pod ugodnimi razmerami proda; ona stoji ob cesti Ptu Varaždin, je tedaj za kakega penzijonista, trgovca ali obrtni! jako prikladna. Vprašanja naj se pošljejo: 264 Franz Freiensfeld,   Celovec, Freidenbergerstrasse Nr.
Oskrbništvo  Podlehni
pri  Ptuju                          2M
(Verwaltnng Lichtenegg der steirm. Sparcasse bei Pettaj
# kupuje v večji tnnožiniseno inotavo.
an .i o q i j v h   ui  n. f n i <j  a  i u j h S r f h jj
!Asr-a m u e | g   -mi
a iqop as aai q 09 pgod od 'q qq ouibs *?f[aA.
### iPHup&iBouifi tso

Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne  4.   maja;   dne  4.  junija; dne  25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28.  oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se raznn
kramarskih in živinskih sejmov,
__              ob jednem tudi
10f  konjski sejmi  ~W$
8 prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem števila tudi tuji, da cel6 inozemski ___________________kupci.                                   45
MMM Zaradi družinskih
razmer *M*i>;bbtMiMH&*^*itM
se eno, v najlepši legi ležeče dobro vzdržovano vinogradniško posestvo, obstoječe iz circa 7 oralov trsja, od katerega je že čez 1 oral zasajenegaz novimi, dohodke nosečimi, ameri-kanskimt trtami; čez 1 oral sadnega vrta s krmo in pašo, čez 10 oralov gozda, 2 vinifiarij, 1 male hiše (Herrenhaus) z dvema sobama, kuhinje, kleti, preše, živinskega in prašičjega hleva, kalnice za ste(jo in strelne postaje, 3 komade živine; vse v najboljšem stanju je v Gorci (Gorzaberg) fare sv. Trojica v Halozah ležeče, s pohištvom skupaj ali na drobno, po prav nizki ceni takoj proda. Vprašati je pri lastniku
J. Pobeschin=u
v Mariboru! Tegethoffstrasse 35. w
H. M0RELLY
poprej Franc Petrowitsch
slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami)
v Ptuji
naznanja slavnemu občinstvu,   da  se je   prestavil  iz
ogerske   ulice   (Ungarthorgasse)   k   veliki   cerkvi
Bahnhofgasse  št.  5  poleg gostilne g.  Knaus-a
(Judennatzl)
in priporoča svojo obilno založeno zalogo
najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči firnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fiadrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v   to stroko spadajoče stvari
vse frišno blago in po najnižji
•                                                       177
ceni.
Trgovina z farbami
* 1 S0RK0 *
Ptuj, Herrengasse 10,
zraven hdteia „0sterberger".
Prodaja vse vrste suhih farb, kakor oljnate barvo v vseh sencah. Dalje jako dober firnež z močnim leskom in se posuši v šestih ali osmih urah. Prav dobre
in cenene lake za mizarje in sedlarje. Politurlak emajl-lakfarbe, lak in biks za tla, zlato, srebrno in bakreno bronco z zraven spadajočo tinkturo, za pozlačenje romon, kipov itd. Selak in kerpejca. Vsakovrstne pinzelne za malati, žtrihati, linirati in za zidarje. Ščetke za grundirati itd.
—® Karbolineum. ©—
Dalje prav dobre in po ceni krtače za obleko, čevlje, konje, glavo, za tla, glaže in krtače za bikaat tla. Prašilnike, gobe za šolske table, vse po čudovito nizkih cenah.
Firnež pri odjemanju najmanje en
sod od 100 kil 86 kron franko na vsako
železnično postajo.
Prevzamejo se vsakovrstna malarska in slikarska dela in po ceni ter solidno izvršijo.             252
Ml: MraneggeP,
kamnoseški in stadbenski mojster, v Mariboru, graška cesta
prt kolodvoru
priporoča svojo veliko zalogo
nagrobnik spomenikov
iz vsakovrstnega mannora.
Izdelovanje   nagrobnih   kamnov   in   predelovanje
starih kamnov in napisov. Zaloga   in   izdelovanje  mlinskih   kamnov in
kamnov in kamnov za žrmle.
213-
mmmmm&mmmmm®mm*m
••••••••••
'"* Rf   O^Wt      f*.
m
mestna
ranilnt ca
o eciji.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; renfni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42.
3.   Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 51/3°/0 nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi  oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.   Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.     Kreditno in posojilno društvo «Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5Vs%  nimi obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
Brata Uray
poprej M. Thurmann usojata  se,   cenjeno   občinstvo   opozarjati na
posebno znamenito zalogo strojev:
mlatilnic, Wei (kupje)
za rezanico, kakor tudi
traome, žtltzni&te šine,
stavbinske okove (Baubeschlage), pocinjeni železni pleh, strešna lepenka (Dachpappe), judendorfski roman- in portland-cement, rinasti pleh, motike in lopate najboljše vrste i. t. d. Vse to po izredno nizkih cenah.
Za izvrstno
kvaliteto najinih kos
prevzameva
vsako garancijo
in v  slučaju,   da bi
imela   katera   kako
napako, jo
brez zadržka za-zamenjeva.
231
i
Vinogradniško posestvo 1
obstoječe iz 2 oralov trsja, 8 oralov mladega I gozda, 4 oralov travnikov, njiv in sadnega vrta z pri-1 bližno 250 sadnimi drevesi, I hiše. I hleva, I poslopja I za prešo. 2 kuhinj in orodjem, se za 8000 kron proda. I
Vinograd je prav dobro obdelan, ima prav lepo I lego in daje na leto 10—12 polovnjakov dobrega I vina. Vse to posestvo drži se sknpaj in leži pol ure od I lokalne železnicne postaje Sv. Duh-Loče na Spod. I Štajerskem. — Vprašanja naj se pošiljajo g. nadučiteljn I
Frideriku Lang v Vojniku pri Celji.
2«
±±±*±*±±±*±*±±
Nakupovanje.
Prašiče za pitati in zrejene   prašiče,   vsakovrstno pitano govedo kakor tudi prašiče   za  rejo  in   pitance,j lepo govedo za rejo ter vole za zaklati od 11 me-terskih centov težjih, kupuje vsaki dan
Franc Blaschitz    I
na   Bregu   pri    Ptuju, za moravske sladkorne faprike.
Plačuje najvišje cene.
-i
— 13 —


„S ta j ere"
j izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu.
Štajerc stane za   celo  leto  s pošto  vred samo
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto
vred.
Naslov: „Upratfteli$tw Štajerca v* Ptuju."
Kot najlepša birmska darila priporoča
"lmiitnniRr1
veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah
W. BLANKE v Ptuju
Glapni trg   •   •   •   *   *   Unflertborgasse
nasproti mestne iupne cerkve.                                  nasproti veliki vojašnici.
Doktorja pi. Trnktfczyja
iS mnogo let Izvrstno preskuiena zdravila,   rodilna in dietetiona   sredstva, priporočen* v stotinah zahvalnlo, priporoča In razpoillja
lekarna Trnkoczy v Ijubljani, Kranjsko.
najceneje se dobivalo, ce so naroča po poStt v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan tako] poilljajo na vse strani sveta s povratno poito s poitnlm povzotjem,
tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za itedilne gospodinje, dojenčke,  otroke,  nervozne,   okrevajoče,   slabotneie,  malo-
krvne, bletlične, ra vsakega bolnika, sploh t* vsakega se namesto  brezmoene,   rai-
dražujoče kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnk6ozyjcv
KakaO    Sladni   Čai    PviP°roči» kot tečno, krepilno, rdravo  in najceneje —■*»*»»*         «■*■**      »-»»j   f,ran,\nn srt^ivo.  Kolje kol sladna kava. Zavojček
(1'4 kilo vsebine) 40 h,  14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6ozyJa
ŽGlodečne    ^P'J'0*- I*l>°rno sredstvo xa   iclodec.   Deluje pomirjujoče, kre-ri'1""   bolest utciujoče. tek vzbujajoče, čisti IclodcC iapospeiuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOfflice     odvajalne, felodeo Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka-O            *   k<ar se to česiokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoce. je to
sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe,   napenjanja   itd.    Skuti; 42 h, sest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukreno kroglic«, škatla 80 h, tri škatle 2 K.
Pisni      PUučnl  in kaSlJev SOk ali zeliščni  Sirup,  prirejen   z   lahko   raxtvarljiviin n             *    aunenim   Železom,   utcinjc  knsclj,  raztvarja  sliz,   lajša  bol    in   kalcij,
vibuja tek in tvori kri. Slcklcnica 1 K 12 h, pol lucata 5 K.
DrPTnilni   "" l"'0V CU9t (GIchl(JBl»t) priporočljiv je kot boli   utelujoče,   Iaj!a-
J^^^■■'occ drgnenje v križu, rokah in  nogah,   kot novo poživljajoče drg-
ie tH> dulecm hodu 1H težkem delu, Steklenica 1 K. Sest steklenic 4 K 50 h.
Varstvena   znamka.
Tinktura za kurja očesa,
preskuieno sredstvo proti bolestnim^ Kurjim Očesom, bradavicam, roienici, iuljetn in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zroIj namazati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 50 h. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd obrnjena na vzdrževanje xorave In krepke živine, opozarjamo iste poisbno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkoczja
101
/,iviTl«lri    red'lnl prašek za notranjo rabo pri T.                 fc""«>- volih m konjih,   že blizu
50 let t najboljšim uspehom oporablj«van, kadar krave nočejo irett, in da se zboljSujc mleko. Zavojček z navodilom glede uporubc 1 K, pet zavojčkov tam« + K.
PraŠičil   red',ni m krmilni praiek.  Varstve-__1-—.^^j^— no in dieietično sredstvo  za prašiče.  Za notranjo rabo, sluzi za tvorbo mesa in
tolsčc. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor I Zeli kdo samo eden kos od teh sredstov,   torej se tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem pošlje.
vantvcnu znamka.
••••MGMMMaee®
IgP Malo posestvo -gf
z il|t orala vinograda, T. orala travnika, hišo za stanovanje Z hlevi, 10 minut od železnične postaje Sv. Duh-Lo6e se za 1150 gld. proda. 300 gld. pustijo se lahko ležati. Vprašanja naj se pošiljajo posestniku Rudolfu Reich, Weiz pri Gradcu.       25*
n*nnuxu***XM***u*nu*xn
Prodaja in prevzetje
vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri
KARL ACKERMANN-U, urarju
trgovina   z   urami,   zlatnino,   srebrnino   in   optičnim blagom v Ptuju  v gledališkem poslopju.   182
Lekarnarja A,f hieny-ja balzam
z zeleno nunsko varstveno znamko  12 malih'ali 6 velikih steklenic K4 - poštnine prosto.
A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane
2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini
A. TMerry-jeva lekarna „pri Angelju" v Pregradi
pri Rogatec-Slatina.
Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1
Budapešta: lekarna J. v. Torok in dr. Egger.
Zagreb: lekarna S. Miltelbach.
Na drobno dobiva se  poovsod.     137
šeiger»jeva
trgovina z knJ1<jaml in pisalnimi 'potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo najcečo zaloga molitvenih in SolsfcUi knjig in ljudskih (narodnih) spisov.            20/f.
' I ^t^tfVaTVl 71 ±*% O   z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-
II  I i£ vJ VIII d               sami in mineralno vodo.                  g
-= TRAUN & STI6ER v Celji. =- 2<
:«$:
— 14 —
Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. pos-tno-hranilničnem
uradu.
vlad, državnega mesta
<0>tu/
Mestni denarni zavod.
i
Giro konto pri
podružnici arst.
ogersk. banke
v Gradcu,
TI
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure,
priporoča se glede vsakega med hranilTrične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občenie t
avst. ogersko
banko.
n
Ravnateljstvo.
1KB
R
i 1900
azglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v
jJflT* Letni sejmi: *"&^l
(Kramarški, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra.
|HJ* Konjski in goveji sejmi:
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemsi prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker  se vršč v  dotičnih  tednib zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
Svinjski sejmi:
Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
P0T Tedenski sejmi; Tgfcflg             3
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perutnino,
Ob zgoraj navedenih dn6h prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov, letev (lat)   trsnega kolja i. t. d.                   Žuna
Mestni urad t Ptnji.                                          j    Ollllg.
za želodec
ose balzam| Praško domačo mazilo
iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |#--------------------
je £e več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbu-
nočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka.   Pre-
»vljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepcuje in
obdrzuje v pravem teku.
Velika steklenica 2 K, mala I K.
K" Po pošti razpošilja se vsak dan. "3MJ
Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala
[steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pušicah a 35 In 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako   se   vpoSlje  naprej  gld.   1-58,   se  pošljejo  4/t   pušice,   ali   za | gld. 1-68 6/2 pušic, ah za gld.  230 6/1  pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
H VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo  zraven   stoječo po-U stavno   deponovano   var-stveno znamko.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu'
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.

Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem,
___    v Celju pri M. Rauscher-jii in Otlo Schwarzl-u; v Slovenskem
mBmammmmmmmmmBEgn&Bmamammmmmmmm
potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a, |_Gradcji_p2iJjuj^^xa-Ui_Jn^                                 v Radgoni.         101
Pozor gospodarji!
„Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre.
»Gloria" zacimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje,  Oisti  kri, zboljšuje in množi mleko.
»Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
»Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje Izlooenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1-20, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobbodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2 —, 100 kg. K 22 — iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: V. kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4'—.
Rusko patentovano mazilo za usnje po */» kg K 1-10,  1 kg K 2-—, 5 kg K 8.—.
Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40, 100 kg 24---,
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
■•* Občuje se slovenski. *4M  99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah.
10OOOO
Pozor!
Za samoizdelovauje domačega icslba rabi se ,.jedilna esenca". 37« kg. te esence na 100 litrov vode, da Izmten dopelesig.   Kg. 70 kr.
fiflE* Za lOŽi? preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr.; ta vsebina s 5 litri vode pomešana. da 5 litrov izvrstnega domaČega je-siha
Pridno, pošteno in trezno
majersko družino
(Maierleute)
katera se razume tudi  z živinorejo, sprejme se s 15 novembrom.   Prosilci   predstavijo   naj   se   osebno   pri
________W. Blanke v Ptuju.____________
j Meščanska parna žaga.
i Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
; zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-
žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-
________________bati i. t. d.__________________3°
A d.  Hoohegerja
glavno zastopstvo marienfeldske (vomica motorjev Id lokomobil
(Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrlk)
Dunaj VIII 2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje mestne železnice nJosefstSdterstrasse."
Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo 3 petrolejem, bencinom,
špriitom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza.
Gonilni stroški ene konjske moči za eno
____________I       uro samo 4 do 6 vinarjev!!
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ^H        106
\ W 0 L F,   drogerija v Mariboru. Herrengasse štev. 17
Pazi naj se tme flrroo.
829
S t y r i a~b ž C i k I j i (Fahrrader)" danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata
brata Slawitsch v Ptuju.
Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno.        204
Kdor namerava kupiti nagrobne kamene
naj obišče kamnoseško podjetje
J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a)| 3W"* tam se nahaja čez 100 izgotovljenih. novih nagrobnih kamenov
po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje!                                                         Strogo solidna in lepa dela!1
Najizvrstnejši in priznano najboljši
na
'-:»        2-,        3-
4-rezala,
plugi iz jekla
U««np   za travnike in mah. razdeljene in lyl clllC                        diagonalne,
poljski vaiarji, obročasti in iz gladke plehovine,
stroji za sejanje »Agricola",
stroji za košnjo in žetev, ■ mZ°i^tell°
f/rabtfe za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za padjo  in grozdje, stroji za obiranje grozdja,
stroje za  rezanico,
na   valjčkih   in  z   mazljlvimi   tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40°/* moči.
Mline za debelo moko, reznice za  repo,
ctt*f*li 1€k tX\\z\\\W%  patentovanimi valjčnimi,   okroglimi 3*.l UjiAci iiiitlLllljn ma2|jivjmi tečaji na rok0(   navita|
in za na par.
TT-f "t-g=»l 1     fkllTIlPi        za naPre8° 1 do 6 Sivinčet
Najnovejši mlini za čiščenje žita  triierji za roškani* turiice.
Samolvorne patentovane
brizgalnice za pokonča-
vanje  grenkulje in  trtne
uši
„Syphonia",
prenesljive
štedilne peči,
parniki za krmo,
preše za seno in slamo
na roko,   pritrdljive in za
prepeljati, kakor tudi   vse druge   poljedelske  stroje  izdeljuje ga.antovano   po
Ustanovljene l&7'4*
Dunaj,
najnovejši in pripoznano najboljši napravi
Mayfarth & Go.
C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par.
II1!  Taborstrasse št 71.                  7~',} M"™™-
Odlikovana s črez 450 zlatimi,  arebernlmi   In bronastimi Svetinami na vieh večjih razstavah. Ilustrovani katalogi in mnoga piiznanska pisma brezplaino — Zastopniki in prodajalci ae tadi sprejmo.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
ke
Josef Ospaltl
M it    Awmr    Awmr
zlatar,   srebrar,   optiker in   trgovina  z urami   v PTUJU *4.*4.4.-4.-
j priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj-
solidnejših   dragotin,   zlatnine,   srebrnine in blago   kristofle kinežkega srebra,
vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Zdravniških predprflft, stekla za
brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, a ras meter,  zdravniške maksi-
maltermometre, vodne  vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, osakoorstne  klOSternCUburike page  ta
tekočine, za pino, žganie, molt itd. po različnih cenah.- — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih Švicarskih žepnih ur, zlatih, srebrnih, tula in nikclnastib, samo dobrega Izdelka najboljših firm in mark proti petletni garanciji po naizmerneiilh cenah. — Vsakovrstni
lišp, ure,  stare srebrne in rimske bronaste denarje, starovino. pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo,  sprejema  pO najvišjih
cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela,   ki se vsakomur
popolno- zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrše.                                                                                                                    219

G. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poftland-cemcnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalef nadkriljajoit dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5.          m
Dobre ure in po ceni
proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in  razpo-i šilja
Kari flckermanit,
urar, trgovina s zlatnino,  srebernino  in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju.
Dobre nikelnaste remontoir-ure
od gl. 3.50 višje.
Dobre sreberne remontoir-ure od
gl. 5.50 višje.
Dobre praoe zlate remontoir-ure
od gl. 15.— višje.
Dobre stenske ure z btiem
od gl. 2.50 višje.
Dobre pcndel-ure z bitjem ur od
gl. 6.50 višje.
Pristne   sreberne   verižice od I
gl. 1.20 višje.
Pristne sreberne poročne prsta«,
par od gl. —.80 višje.
nikelnaste ure, budilke od *l,
2.— višje.
Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi r» v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.