3554 AA
60100200
OSREDNJA KMJUHILh p J' . 1 26
66001 KOPER
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.....
Abb. postale I gruppo	letina 51)0 IIF
Lelo XXXIX. Št. 152 (11.568)
TRST, četrtek, 30. junija 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evroni.
Od jutri
Primorski dnevnik v novem formatu
Primorski dnevnik bo jutri Izšel v popolnoma novi obliki. Izšel bo v novem manjšem formatu, na dvanajstih straneh z novo, modernejšo obliko, bolj iprilagojeri zahtevami našega časa.
Stari tiskarski stroji so namreč odslužili in uvedli smo novo modernejšo tehniko tiskanja časopisa, zaradi česar so od včeraj slike mnogo bolj jasne in čiste, toda izhajamo z grdim velikim belim robom, saj so mere uporabljenega papirja že nove, zunanja podoba pa stara. Modernejša tehnika pa omogoča tudi novo obliko, za kar smo se složno odločili v u-redništvu in upravi.
Nova oblika zahteva več dela, priprave so bile obsežne in so potekale sporedno z naporno volilno kampanjo, med katero smo izdali v nedeljo ob škvadri-stičnih napadih posebno številko, nedeljo prej pa posebno poskusno izdajo na dvanajstih straneh.
Nova oblika je velik napor za še bogatejšo vsebino, pomeni trud celotne redakcije, da bo Primorski dnevnik še bolj «naš», da bo še v večji meri o-dražal delo, življenje, žalost in veselje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da bo glasnik naših zahtev, organizator našega boja za boljše dni.
UREDNIŠTVO
SEJA POLITIČNEGA URADA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DEMOKRISTJANI ZDRUŽENI OKROG DE MITE UGOTAVLJAJO, ZAKAJ SO BILI PORAŽENI
Zaenkrat še ni govora o «rezanju glav», ampak vsi govorijo o «kolektivni odgovornosti Spadolini že postavlja svojo kandidaturo za predsednika tristrankarske vlade KD- PSI -PRI
Ciriaco De Mita je zaskrbljen
(Telefoto AP)
v strankinem vodstvu ne v politični
.........................................................mmimunimi....im............................mmmi j Soglašali pa so. da bo treba
delati bolj «kolegialno in torej posvečati večjo pažnio notranji opoziciji. Predsednik KD Piccoli je poudaril. da je na včerajšnji seji prišel do izraza duh enotnosti, Gava 'e dejal, da je dosedanja politična linija po njegovem mneniu pravilna in da ie edina perspektiva za bodočo vlado obnovitev petstrankar-ske koaliciie. Podta jnik Mazzotta ie govoril o skupni odgovornosti in delal. da ne bo nihče iskal grešnih kozlov. Končno je De Mita v javni
RIM — Celotna krščanska demokracija je združena okrog tajnika De Mite, ki je sicer že mislil na odstop, vendar je mnenja večine in manjšine v stranki, naj ostane na svojem mestu. To je politična vsebina včerajšnjega sestanka glavnih voditeljev KD, ki je trajal skoraj 4 ure. Skratka, volilnega poraza ni mogoče pripisati samo tajniku, saj
je bila politična linija izraz soglasja —---------
v stranki in ostaja torej kolegialna odgovornost vseh.
Krščanska demokracija, veliki poraženec zadnjih volitev bo torej skušala predvsem poglobiti vzroke volilnega neuspeha. Predvideli so vrsto srečanj na pokrajinski ravni, ki bodo v tem tednu, prihodnji teden pa se bo sestalo strankino vodstvo, ki bo moralo poglobiti analizo volilnih izidov. KD torej pripravlja učinkovito terapijo, da bi ponovno pridobila svoje volivce. To so včeraj potrdili Mazzotta, Piccoli in Bi-saglia, medtem ko je Forlani, voditelj notranje strankine opozicije že povedal, da noče «rezanja glav*.
Po drugi strani bi bil v tem trenutku nesmiseln tudi izreden kongres.
Sicer pa je De Mita novinarjem izrecno dejal, da mora še enkrat o-sebno oceniti, če je primemo, da o-stane strankin tajnik ali ne. Poudariti pa je treba, da so vsi voditelji KD po včerajšnjem sestanku potrdili, da je šlo za «mimo» sejo in da ni pričakovati velikih sprememb ne
La voce repubblicana, pa Spadolini ne govori več o političnih formulah, ampak o zavezništvu s KD, ki je še vedno stranka relativne večine, in s PSI kot s pomembno in nenadomestljivo politično silo. Skratka, republikanci so zelo agilni: počutijo se kot edini pravi zmagovalci na volitvah in skušali bodo od tega čim več odnesti.
R. G.
ČILSKI ODPOR PROTI PINOCHETU
Sindikalni voditelji rudarjev rudnikov bakra so skupaj z drugimi sindikalnimi voditelji napovedali za 14. julij že tretji «dan protesta« proti Pinochetovi diktaturi	(Telefoto AP)
OCENA SINDIKATA 0 VOLILNIH IZIDIH
Zavrnjen poskus zaostritve pritiska na delovne sloje
Danes zopet delodajalci in sindikat kovinarjev pri ministru za delo
INTERVJU OB 4. JULIJU, DNEVU BORCA
Ribiiiio revolucionarni tradiciji in o obrambni vlogi vojske v SFRJ
Armade v svetu veliki sloni, ki mnogo jedo in malo prispevajo k napredku človeštva
BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič je v intervjuju za «Narodno armijo» in «Fronb> ob 4. juliju, dnevu borca, dejal:
— Tisti, ki ne razume surove vojne poti in ustvarjanja naše narodnoosvobodilne vojske, bo težko doumel tudi današnjo vlogo in značaj JLA. Njena pot je pot naše revolucije. Ustvarjali so jo kmetje, delavci, narodna inteligenca, pripadniki vseh naših narodov in narodnosti. Razvijala se je v oboroženo
nedvoumno da bi
RIM — Volilni izidi dokazujejo propad poskusa, jih spremenili v referendum o sistemu odnosov med sindikati in de-•odajalci, da bi uveljavili logiko spopada namesto iskanja sporazuma, ker so volivci tako pojmovanje zasitili. Ta je osrednja ocena enotne sindikalne zveze, ki jo je včeraj Rjavilo o volitvah tajništvo CGIL -ClSL - UIL v uradnem sporočilu. V njem poudarja, da je sindikat med volilno kampanjo dokazal svojo enotnost in avtonomijo, navzlic Postopnemu zaostrovanju polemičnih tonov med strankami in da je Prispeval k aktivni participaciji delavcev.
Sindikat nato poudarja, da se se-
daj ne smejo kopičiti politične težave za sestavo nove vlade z ohranitvijo zaostrenih družbenih odnosov. Zato mora stara vlada spoštovati sprejete obveze glede pospeševanja pogajanj za obnovitev delovnih pogodb v skladu s sporazumom o ceni dela z dne 22. januarja, kar je pogoj za nemoten začetek nove zakonodajne dobe, s priznanjem vloge sindikata med prenovitvenimi silami italijanske družbe. Sindikat je pripravljen storiti svoje, se nadaljuje nota, toda Fanfanije-va vlada mora takoj uresničiti sprejete obveznosti, drugače bi prevzela odgovornost za zaostritev sindikalnih bojev, na katero bi bili delavci prisiljeni v prihodnjih tednih.
s PERSPEKTIVO «ODBOROV P0DJETJA»
Preokret pri odnosih med IRI in sindikati
RIM — Brez velikega hrupa se v Italiji pripravlja nekaj povsem novega v odnosih med sindikati in delodajalci, za sedaj sicer le za državna podjetja, čemur bi pa verjetip mogle slediti podobne pobude tudi v zasebni industriji, zlasti pn večjih obratih. Na sedežu združenja največjih državnih podjetij se je na včerajšnjem sestanku med novim predsednikom Prodijem in zveznimi tajniki enotne sindikalne zveze Lettierijem. Colombom in Galbuse-ro izoblikovala zamisel o ustanovitvi posebnih paritetnih »odborov podjetja* v posameznih obratih, katerih mnenje bi bilo obvezno (dasi ne obvezujoče) pri glavnih izbirah proizvodne politike.
Da ne gre zgolj za «preblisk», ampak za pobudo s trdno perspektivo dokazuje dejstvo, da se bo ožja mešana delovna skupina izvedencev sestala že 11. julija, da pripravi osnutek sporazuma. Paritetni odbori naj bi delovali na ravni posameznih obratov finančnih družb in koncema IRI. ter tudi na teritorialni ravni, kjer je večja koncentracija državnih tovarn (Genova, Neapelj in po vsem videzu tudi Trst). Obvezno bi morah dajati mnenja o strategiji podjetij, organizaciji dela, delovnem času, dopolnilni blagajni, predčasnih upokojitvah, mobilnosti delovne sile med različnimi podjetji iste družbe, nagrajevanju produktivnosti m razsojanju
glede malih sindikalnih sporov.	.......
Sindikati so pobudo ocenili kot preokret v industrijskih odnosih toda so zanikali, da K: 6,r> 7fl uvaiani nemškem zgledu.
bi šlo za uvajanje «soupravljanja» po
Novo vlado pa opozarja, da država potrebuje novo gospodarsko politiko, ki naj postavi kot prvi smoter boj proti brezposelnosti, s postopno odpravo inflacije.
Minister za delo Scotti je, resnici na ljubo, takoj ustregel pozivu in je, sicer neuradno, sprejel že včeraj tako zastopnika združenja zasebnih kovinarskih industrijcev Mortil-lara, kot tudi predstavnike sindikata FLM, da skuša ugotoviti koliko je še možno zbližati stališča pred današnjo «uradno» obnovitvijo križnih pogajanj na ministrstvu. Včeraj se je tudi sestalo tajništvo kovinarskega sindikata, v katerem so še ločena mnenja glede taktike: sprejeti ali ne postopek sklepanja ne-kakršnih «predpogodb» po posameznih strokah ali podjetjih. Največja ovira za sporazum pa ostaja slej ko prej, tudi po razočaranjih, ki ji jih je prinesel volilni izid, Feder-meccanica. Delodajalci so včeraj izdali sporočilo, v katerem poudarjajo, da jih otežene politične razmere celo nagibajo k večji nepopustljivosti in v bistvu ponavljajo svoja toga stališča o skrajšanju delovnega časa, o plačilnih poviških in o ureditvi staležev.
Ob taki trmi je torej toliko bolj upravičena zahteva, ki jo je včeraj ponovil generalni tajnik CGIL Lu-ciano Lama, naj izpolni danes Scotti poverjeno mu nalogo, da predloži svoj kompromisni predlog za sklenitev pogodbe kovinarjev, ki naj bo «dokončen». Če bi delodajalci zavrnili tudi tak kompromis, je poudaril Lama, bi sindikati potrdili že napovedano splošno vsedržavno stavko sredi julija. Za današnje srečanje pri Scottiju vlada- torej veliko pričakovanje, manjše pa je upanje na njegov ugoden potek in uspešen zaključek.
izjavi poudari!, da si KD predvsem Vl° delavskega razreda in naroda prizadeva, da bi razumela, kaj se uresničevanje revolucionarnih je zgodilo, kajti problemi, ki so obstajali pred volitvami, še obstajajo, vendar jih je težje rešiti. Po mnenju De Mite je osredhji problem okrepitev vlade, ne pa zasedba oblastvenih pozicij. Skratka, volivci niso razumeli politike KD, stranka pa to politiko potrjuje.
V tem okviru seveda v Rimu že teče beseda o bodoči vladi, časa je še dovolj, saj se bo parlament prvikrat sestal šele 12. julija in bodo o reševanju vladne krize začeli govoriti najmanj teden dni kasneje, to se pravi ob koncu julija. V tej splošni negotovosti je videti povsem gotova samo republikanska stranka in Spadolini že postavlja svojo kandidaturo za predsednika vlade. V uvodniku, ki ga objavlja
De Carli poslanec Castiglione senator
RIM — Po končanem preštevanju ostankov glasov političnih volitev so pripisali videmskemu okrožju še eno poslansko mesto za PSI. Poleg Lorisa Fortune pojde torej v poslansko zbornico tudi Francesco De Carli. Ker je Fortuna, ki je bil izvoljen v obe zbornici, izbral poslansko zbornico, je novi socialistični senator iz Furlanije-Julijske krajipe Franco Casti-rt1;one.
ciljev in osvoboditev države.
Na prošnjo, da komentira svojo nedavno izjavo, da so armade v svetu veliki sloni, ki mnogo jedo, in malo prispevajo k napredku človeštva, je Mitja Ribičič odgovoril:
— Ko sem govoril o tem, da danes v svetu za oborožitev namenjajo velikanska sredstva, sem zares uporabil to prispodobo. In takšna ocena nedvomno ni prazna, če u-poštevamo, da je danes vse več armad in orožij na tujih ozemljih, na vseh celinah, oceanih in v tanki plasti ozračja okrog zemeljske oble, nad katero poteka vesoljska vojna zvezd. Vse več je najemniških intervencijskih korpusov za he-gemonistične cilje blokov in zaščiti: ■ ' -'•—'•pih, n<xiročii velikih sil.
Narava in bit naše JLA, njena družbena funkcija in njeni cilji so razumljivo povsem drugačni. Ne le Luiaui njenega narodnega in razrednega porekla in slavne partizanske preteklosti, temveč tudi zaradi njene današnje privrženosti socialističnemu samoupravljanju. JLA je armada neuvrščene države, ki «ne bo nikoli ogrozila nikogaršnjo svobodo in neodvisnost, bo pa dobro znala braniti meje svoje države,* (Tito), je armada socialistične samoupravne skupnosti, ki ne bo nikoli nikogar prisilila, da bi sprejel naše politično prepričanje (sa-
MILAN — Včeraj so preiskovalci v zaporu San Vittore zaključili zasliševanje Angela Rizzolija, ki so ga ponovno aretirali pod obtožbo ilegalnega izvoza tridesetih milijard lir v tujino. Rizzoli je obtožbe zavrnil in dostojanstveno pokazal, da se namerava odločno braniti pred njimi.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiiiiinisiUMi iti 111(1111111111111111111111111111 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
ODNOSI MED SPRTIMI PALESTINCI SE ZAOSTRUJEJO
Peščica palestinskih upornikov hoče s sirsko pomočjo pogojevati Arafata
Pri tem jim baje pridno pomagajo tudi libijske čete
BEJRUT — V libanonski Dolini Beka se nadaljujejo hudi spopadi med palestinskimi borci, pripadniki enot Al Fataha in uporniki, ki jih vodi Abu Musa in jim pomagajo pripadniki filosirskih skupin »generalne komande* in Al Saike ter po trditvah Al Fataha tudi sirske in libijske čete. Po zadnjih poročilih iz Libanona so se Fatahovi borci neposredno spopadli z neko oklop-no enoto sirske vojske ter pri tem uničili dva sirska tanka in nekaj tovornjakov. 0 srditosti bojev med palestinskimi nasprotniki govorijo poročila o težkih človeških izgubah in o velikih razdejanjih na območju, kjer divjajo.
Eden od voditeljev upora, Abu Šalah, je v Damasku izjavil, da se bo boj proti Arafatu nadaljeval brez milosti (voditelja PLO pa je obtožil,
da je «izdajalec, ki se sporazume- l sposobni igrati vodilne vloge v pale-
va z Izraelom*. Komandant Fataho-vih enot v 1 ibanonu, Abu Džihad, pa je na včerajšnji tiskovni konferenci opozoril upornike, da s svojimi oboroženimi napadi zapirajo Vsa vrata za kakršenkoli dialog, hkrati pa je ostro obsodil Sirijo za njeno odkrito podporo uporniškim palestinskim enotam.
Abu Musa in njegovi sirski zavezniki si očitno prizadevajo izgnati A-rafatove privržence iz Doline Beka, ozemlja, ki je za vlado v Damasku življenjsko pomembno in ga zato želi imeti pod svojim popolnim nadzorom. Filosirska «generalna komanda* je tako prva uradno sporočila, da Arafata ne priznava več za predsednika PLO. «Arafat in njegova desničarska skupina,* pravi v včerajšnjem sporočilu, «niso več
BEOGRAJSKO ZASEDANJE BODO VERJETNO PODALJŠALI V UPANJU, DA DOSEŽEJO SPORAZUM
Na konferenci UNCTAD vrsta nerešenih vprašanj
BEOGRAD — Predzadnji dan zasedanja UNCTAD je iz Sava centra prišlo malo vesti o poteku pogajanj med deželami v Razvoju in razvitimi, ki v delovnih skupi Pah hitijo v zadnjih urah doseči vsaj minimalen sporazum.
Največ pozornosti je namenjeno delu kontaktne skupine, ki se je v zadnjih dneh nekajkrat sestala na ravni vodij delegacij *n je odprta tudi za ostale udeležence konference. Kljub tako pospešenemu delu, številnim sestankom in neuradnim srečanjem, pa so razlike še vedno velike in med udeleženci zasedanja prevladuje mnenje, da ni zasedanje podaljšali vsaj še za en dan.
6. UNCTAD bi moral zaključiti z delom danes popoldan in je težko verjeti, da bi lahko odpravili najbolj očitne razlike v stališčih delegacij, ki so največje na področju protekcionističnih ukrepov, surovin in denarne politike.
Razviti namreč vztrajajo na stališču, da tudi dežele v razvoju marajo povsem od preti svoje meje za trgovino, pri tem pa ne upoštevajo razlik v. stopnji razvitosti.
Na področju surovin so dosegli soglasje okrog integralnega programa za surovine in skupnega sklada za surovine, vsa ostala vprašanja pa so povsem odprta.
Jugoslovanska delegacija je v okviru svojih naporov, da bi premostili razlike med stališči Severa in Juga pripravila delovno kosilo za ministre, ki so se vrnili v Beograd, da bi vodili svoje delegacije do kanca zasedanja. Vršilec dolžnosti vodje jugoslovanske delegacije dr. Anton Vratuša je pozval ministre naj pokažejo politično voljo in vložijo čim več naporov, da bi UNCTAD dal čimboljše rezultate. Izrazil je zadovoljstvo ker je zasedanje potekalo v vzdušju medsebojnega razumevanja, a je opozoril, da ključnih vprašanj še niso razrešili. Zanimiva je tudi izjava vodje ameriške delegacije Gordana Streeba, ki je menil, da je uspeh
dosežen že s tem da so za razliko od prejšnjih zasedanj, kjer so prevladovale ideološke razprave, tokrat obravnavali konkretne gospodarske probleme.
Žal takšna skromnost kaže, da se nekatere delegacije še vedno zavzemajo, da bi bil UNCTAD nekakšen debatni krožek. Strpnost dežel v razvoju ni neomejena, neuspeh 6. zasedanja UNCTAD pa bi kaj lahko pomenil vrnitev v čase ideoloških razprav in bolj ostrega pritiska svetovnega juga. Toda ali je res potreben večji pritisk od tega, ki ga večina držav sveta čuti kot posledico gospodarske krize?
Z. S.
stinski revoluciji in ne vzbujajo zaupanja v tem odločilnem zgodovinskem trenutku.*
Kljub žolčnim bojem in nepomirljivim izjavam obeh strani pa se nadaljujejo prizadevanja za premagovanje sedanje krize in za iskanje rešitve, ki bi lahko zajezila prelivanje krvi. Več arabskih držav si v tem smislu prizadeva posredovati med sprtima stranema, govori pa se tudi o izrednem in nujnem sestanku izvršnega odbora OLP v Tunisu, na katerem naj bi preučili «zunanje in notranje nevarnosti, ki grozijo gibanju* in poiskali pot za vrnitev k demokratičnemu dialogu. Hkrati naj bi na tem sestanku razpravljali o načinu za rešitev nesporazumov ter prvič v zgodovini gibanja tudi o ustanovitvi palestinske vlade v izgnanstvu. V tej potezi palestinski krogi vidijo e-dini način, s katerim se gibanje lahko zoperstavi pritiskom posameznih arabskih držav, ki ga želijo speljati v slepo odvisnost od svoje politike.
Z ozirom na številčno razmerje sil med Arafatovimi privrženci in uporniki, je zmaga nad Arafatom praktično nemogoča, zato opazovalci kot možni razlog sedanjih sovražnosti vidijo poskus, da bi Al Fatah, največjo in najmočnejšo palestinsko organizacijo vojaško in politično oši-bili in tako prisilili k sprejetju stališč upornikov in tistih, ki jih podpirajo.
RIM — Italija bo odločno zavrnila predlog EGS, naj podvoji že načrtovano zmanjšanje železarske proizvodnje, saj bi to terjalo zaprtje nekaterih tovarn in izgubo nadaljnjih 5.000 delovnih mest.
moupravljanje ni nikomur vsiljeno kot model), vendar bo vedno znala zaščititi največjo pridobitev naše revolucije, pravico naših narodov do lastnega razvoja in vladajoči položaj delavskega razreda v jugoslovanski socialistični republiki dela.
JLA ni le « potrošnik* našega narodnega dohodka, temveč predstavlja tudi pomembno produktivno silo naše družbe, JLA daje pomemben prispevek gospodarskemu in kulturnemu razvoju države.
Jugoslovanska ljjudska armada ni kot nekateri mislijo, zaprta v
■ llllllllllllllllllllllHI|||llllllll1|||lll||l|ll||llllllllll|||||||llll|l||llllllll||||l||,ll|||,,|lllllll|l|lllllllllllll|l,ll,,l,ll,|,|l|,||1|||r||||||,|,,lll||,|,|„n|(T||||||||||||||||||||||||||||||M,||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||
Izrazi solidarnosti ob fašističnih napadih
Z današnjim dnem zaključujemo objavljanje solidarnostnih poslanic, ki so jih prejele številne naše organizacije. Zaradi pomanjkanja prostora v preteklih dneh na žalost mno go takih brzojavk ni bilo objavljenih.
• • «
Prihodi fašističnih tolp MSI v slovenske vasi, napadi na Slovence, mazaške akcije na spomenikih protifašistične borbe in sramotilne akcije proti Slovencem in Jugoslaviji, ki se skrivajo pod ,krinko demokratičnega predvolilnega boja niso naključne, ampak so povsem načrtne in organizirane. Njihov namen je ustvariti nezaupanje in razdreti prijateljstvo med narodoma ob meji ter ogroziti demokratični razvoj v Italiji. Zaradi tega Zveza socialistične mladine Slovenije izraža svoje Ogorčenje in solidarnost s prizadetimi v fašističnih napadih ter podporo boju Slovencev in vseh naprednih ter demokratičnih sil za dosego globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine
Slovenije
• « «
športniki in športni delavci Slovenije z ogorčenjem in zaskrbljenostjo spremljamo divjaško razgrajanje skupine neofašistov po slovenskih vaseh na Krasu. Zaskrbljeni smo predvsem zato, ker oblastni in varnostni organi v Trstu mirno gledajo na organizirane brutalne nastope fašistov, ki povsem spominjajo na dogodke pred drugo svetovno vojno.
Slovenski živelj v Italiji, ki nikdar ni bil deležen tistih pravic, ki mu kot manjšini pripadajo, je ponovno izpostavljen maltretiranju, grožnjam, fizičnim napadom in negotovosti. Fašističnim silam, poraženim v drugi svetovni vojni, ko si je ves svobodoljubni svet oddahnil od morije, se dovoljuje, da v imenu lažne demokracije izkoriščajo legalno pravico do predvolilnih zborovanj in pod zaščito varnostnih organov obračunavajo s pripadniki naše narodnostne skupnosti.
Ob tem, ko na področju športa in številnih drugih dejavnosti razvijamo vse pogostejše pristne prijateljske stike ne le s slovenskimi organizacijami v Italiji ampak, v enaki, če ne še večji meri z organizacijami večinskega naroda, ne moremo razumeti, da istočasno slovenski narodnostni manjšini ni mogoče zagotoviti njenih zakonitih pravic in jo zaščititi pred vandalskimi napadi skrajnežev MSI.
Izražamo globoko solidarnost z vami in vas podpiramo v vašem pravičnem boju za globalno zaščito slovenske narodnostne manjšine v Italiji v prepričanju, da so tudi vse druge demokratične, svobodoljubne sile na vaši strani.
Predsedstvo ZTKOS « • «
Društvo invalidov Izola danes zbrano v akciji vzdrževanja in urejanja spomenikov in spominskih obeležij NOB pred praznikom Dneva borca smo ogorčeni nad fašističnimi pretepaškimi pohodi fašistov po slovenskih, kraških in obmestnih vaseh ter nad skrunitvami spomenikov NOB.
Izražamo vsem zamejskim Slovencem ter celokupnemu demokratičnemu, naprednemu ljudstvu zamejstva popolno solidarnost v vašem stališču, da ste se odločno uprli neofašistom, ker smo njihovo krvavo reko pred 60 leti občutili tudi mi.
Društvo invalidov Izola • « •
Solidarni smo z vami v boju zoper fašistično nasilje in v boju za enakopravnost Slovencev v Italiji.
Delavci in učenci osn. šole Oskarja Kovačiča - Škofije
Poljska: pozitivno o papeževem obisku
VARsAVA — Včeraj se je sestala mešana komisija, ki jo sestavljajo člani vlade in škofje in razpravljala o poteku drugega obiska papeža Janeza Pavla II. na Poljskem. Po poročilih agencije PAP so člani izrazili soglasno zadovoljstvo za pozitiv«! rezultat obiska.
Domnevna razhajanja v varšavskem paktu
MOSKVA — Po trditvah zahodnih diplomatskih krogov v Moskvi se je vrh držav članic varšavskega pakta končal s hudimi notranjimi razhajanji glede vprašanja o «vzhodnem odgovoru* na namestitev novih ameriških jedrskih raket srednjega dometa v zahodni Evropi. S tega zornega kota ocenjujejo nenaden odhod romunskega predsednika Ceausesca, ki je vrh zapustil še pred koncem in pred objavo sklepnega dokumenta.
Po vsem sodeč Romunija ne pristaja na «protiukrepe*. ki jih je Sovjetska zveza že tolikokrat napovedala. S takim stališčem se baje strinja tudi Nemška demokratična republika. Obe državi smatrata, da mora vzhodni blok pokazati večjo razpoložljivost in popustljivost v trenutku, ko prihaja na obisk v Moskvo zahtilnonemski zvezni kancler Kohl.
V tem zavračanju primernega «vzhodnega odgovora* je šla Romunija najdlje. V Bukarešti so namreč objavili neki stari intervju Nikolaa Ceausesca, v katerem odločno nasprotuje »stališčem sile* v varšavskem paktu in prav tako zavrača možnost, da bi sovjetsko jedrsko orožje namestili izven meja Sovjetske zveze.
svoje vojašnice. Ima posebne naloge in način organizacije, vendar živi in dela povezana z vsemi družbenimi dogajanji in je vključena v vse tokove našega političnega, gospodarskega, kulturnega življenja.
Jugoslovanski značaj naše armade, je dejal Ribičič, ne pomeni, da je ona sila nad družbo, nad ZKJ, nad socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama — ona je oborožena sila vseh narodov in narodnosti, (dd)
Odločnost španske vlade do desničarstva v armadi
MADRID — španska vlada bo ohranila svoje odločno zadržanje do vseh tistih pripadnikov oboroženih sil, ki gojijo simpatije do odgovornih za poskus vojaškega državnega udara v februarju leta 1981. To so vsaj zatrjevali v vladnih krogih, ko so včeraj napovedali, da bodo sprožili sodni postopek proti polkovniku Oliverju A-mengualu, ki je v nekem desničarskem listu izrazil solidarnost s pu-čisti.
SAVONA — V okviru preiskave savonskega sodstva, ki je spravila za zapahe že 11 oseb med njimi bivšega predsednika dežele Ligurije Tearda, so karabinjerji včeraj aretirali njegovega nečaka, 30-let-nega Giorgia Buosija. Bremenijo ga izsiljevanj, ki naj bi jih izvajal skupaj s svojim stricem.
GLEDE VPRAŠANJA UPRAVLJIVOSTI F-JK IN KRAJEVNIH UPRAV
Izidi deželnih volitev okrepili dosedanjo koalicijo Včeraj srečanje laiko-socialistov na krajevni ravni
Dosedanja deželna koalicija razpolaga z 38 svetovalci (od skupno 62) - Izjavi deželnih tajnikov KD in KPI - Na krajevni ravni v kratkem vrsta srečanj med demokratičnimi silami
do že znanih posledic, to je do novih predčasnih volitev.
Še večno je torej v ospredju vprašanje upravljivosti mestnih krajevnih uprav:	njemu so včeraj
glavno pozornost {»svetili pokrajinski tajnik laičnih in socialističnih strank, ki so se srečali na sedežu PSI; sklenili so, da bo v najkrajšem prišlo do vrste sestankov med strankami dosedanjih koalicij na občini in pokrajini in nato tudi z vsemi demokratičnimi strankami.
Za prvo oceno volilnih izidov in nadaljnjih perspektiv na krajevni ravni se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo KPI; danes, ob 18. uri pa se bodo na strankinem sedežu v Ul. Madonnina sestali člani partije, katerim bo poročilo podal tajnik Tonel; v soboto se bo sestal tudi federalni komite stranke, ki za istega dne pripravlja tudi javno manifestacijo na trgu pri Sv. Jakobu.
Istim povolilnim vprašanjem bo posvečena drevišnja seja izvršnega odbora PSI, svoje člane pa bo socialistična stranka zbrala v soboto, od 17. ure dalje v Nabrežini; srečanje bo seveda posvečeno razpravi o sedanjem političnem trenutku in bodočim perspektivam.
Po objavi volilnih rezultatov se pokrajinsko tajništvo SSk želi za-
hvaliti vsem volivcem, ki so jo v tako zadovoljivem številu podprli s svojim glasom. SSk izraža zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, saj je na Tržaškem prejela 820 glasov več, kot na zadnjih deželnih volitvah.
Naj še k vsemu temu dodamo, da je tiskovni urad dežele F-JK včeraj objavil dokončne, sicer še neuradne izide deželnih volitev in število preferenčnih glasov izvoljenih in ostalih kandidatov; ob zaključenem pregledu glasovnic ni prišlo do novosti, tako da je se-
stava novega deželnega sveta, kot smo jo objavili v včerajšnji številki.
Priziv deželnega odbora
Deželni odbor je s prizivom zahteval od ustavnega sodišča razveljavitev državnega zakona št. 33, ki urejuje delovno razmerje javnih u-službencev. Priziv je utemeljil z o-koliščino, da zakon z nekaterimi normami protiustavno posega v pristojnosti deželne uprave. Podoben priziv so vložile številne druge dežele, zlasti one s posebnim statutom.
Sestava deželnega sveta od leta 1964 do danes
DATUM VOLITEV	KD	KPI	PSI	PRI	PSDI	SSk	PLI	PSIUP	MSI	MF	LpT	DP	PdUP
10. maja 1964	28	11	7	1	6	1	3	1	3					_		
26. maja 1968	29	12	6(a)	1	—	1	3	3	3	3	—	—	—
17. junija 1973	26	13	8	• 1	4	1	2	—	4	2	—	—	—
25. junija 1978	26	14	5	1	3	1	1	—	2	2	4	1	1
26. junija 1983	23	14	7	3	3	1	1	—	3	2	4	1	—
(a) skupaj s PSDI													
lllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllll^|llllnllllllll1llllllllll1llllll1llllI1tMlllll||||||■ll||||lMllll|||||||||||||||nll||||||||||||ul||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||■ll1ll|||||||||•llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||millllllllllll||||||||||||||||||f||||||
Izidi nedeljskih deželnih volitev so potrdili, da se je dosedanja koalicija, ki je vodila deželno upravo, še okrepila: kljub občutnemu pretoku glasov so si namreč KD, PSI,
PSDI, PRI, PLI in SSk zagotovile 38 od skupno 62 svetovalskih mest, to je eno več kot v dosedanji mandatni dobi. Kot že na političnih je tudi na deželnih volitvah prišlo do pretoka demokristjanskih glasov k socialistični in republikanski stranki; v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami je KD izgubila 5,4 od sto glasov, kar pomeni da bo v deželnem svetu imela 23 svetovalcev, tri manj kot doslej; občutno so svojo moč povečali socialisti, ki so pridobili dve svetovalski mesti (imeli jih bodo sedem) in pa republikanci, ki so svoje predstavništvo povečali od enega na tri svetovalska mesta. Enega svetovalca več kot doslej bodo imeli tudi mi-sovci, ostale stranke pa so ohranile enako število svetovalcev, kot v četrti mandatni dobi.
Novoizvoljena skupščina se bo prvič sestala v ponedeljek 18. julija; povsem neverjetno je, da bi do tega dne prišlo do oblikovanja nove večine, čeprav se o tem vprašanju že razpravlja v vodstvih strank; skupščina bo vsekakor morala najprej izvoliti predsednika in predsedstvo deželnega zakonodajnega organa; glede oblikovanja nove vladne večine pa prevladuje mnenje, da bo treba počakati na razvoj dogodkov na vsedržavni ravni, čeprav je potrditev dosedanje šestčlanske koalicije najbolj verjetna rešitev; v tem okviru pa bi spričo volilnih izidov morale imeti večjo težo laične in socialistične sile.
Za potrditev dosedanje koalicije se je takoj po izidu volitev izrekel deželni tajnik stranke relativne večine v deželi Biasutti; po mnenju deželnega tajnika KPI Rossettija pa ta pretok glasov, ki ga je povzročilo predvsem občutno nazadovanje KD, odpira zanimive politične perspektive v novem deželnem svetu; če že ne številčno, je pa dosedanja šestčlanska koalicija vsaj politično težje predložljiva, je še dejal Rossetti, medtem ko se odpirajo konkretne perspektive za možnost demokratične alternative.
Vsa ta vprašanja so v teh dneh' v središču razprave znotraj političnih strank. O njih se razpravlja tudi na krajevni ravni, saj ni moč pozabiti, da sta še vedno odprti vprašanji občinskega In pokrajinskega proračuna, ki sta bila že predložena; z njima je povezana tudi usoda obeh manjšinskih uprav, ki ju sestavljajo LpT in laiko socialisti: KD, ki je v bistvu pozitivno ocenila nedeljske volilne izide, je tudi včeraj potrdila, da bo glasovala proti proračunoma, če je lai-ko-socialisti in LpT ne bodo sprejeli v večino, kar lahko privede
..................MII,IM,nuni...m.....milil.....im,milim.II.....mm.............................m.....mm .................................................ml 
Mladinski zbor GM na tekmovanju v Haagu
Z včerajšnjo slovesnostjo v Haagu (odprl jo je nizozemski minister za kulturo Van Vellvzin), se je pričel 9. mednarodni festival pevskih zborov. Na festivalu nastopa 62 pevskih zborov vseh zvrsti. Pevci so prišli iz evropskih držav. Združenih držav Amerike, Indonezije in Filipinov. Italijo zastopata mešani zbor iz Montereala Valceline in naš mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. Jugoslavijo pa mladinski zbor iz Maribora in soroden zbor - iz Tetova. Našemu tržaškemu zboru je pripadla velika čast, da je nastopil na slovesni otvoritvi v veliki družini izbranih zborov, saj jih je od dvainšestdesetih prisotnih na tej slovesnosti pelo le 28. Slovesnost, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, je bila v veliki dvorani v Seveningenu
• V juliju bodo zaprti sedeži občinskih izpostav za Rojan, Greto, Barkovlje, Sv. Vid - Staro mesto in za Sv. Ivan.
SLOVENSKI OTROK MORA V SLOVENSKO ŠOLO!
ŠE DANES VPISOVANJA OTROK V PR VE RAZREDE OSNO VNIH ŠOL
Na osnovnih šolah se bodo danes zaključila vpisovanja otrok v prve razrede, ki so se začela sredi junija, takoj po koncu pouka, in so bila na večini šol za nekaj dni prekinjena zaradi političnih in deželnih volitev. Kot vsako leto gre tudi letos v bistvu za predpise, saj bodo lahko starši - zamudniki prijavili svoje otroke v šolo naknadno v začetku septembra. V takih primerih jim bodo didaktični ravnatelji po zaključku junijskih vpisovanj poslali na dom pozivnice za vpis šoloobveznega otroka.
Vpisovanja otrok v osnovno šolo predstavljajo za našo narodnostno skupnost vsakič veliko preizkušnjo. Vpis slovenskega otroka v slovensko šolo ima odločilen narodnoobrambni pomen. Otrok tako zaživi v slovenskem okolju, spozna se s slovenskimi vrstniki tako na vasi kot v mestu ali predmestju, kar občutno zmanjša možnost asimilacije, njegove izgube v italijanskem morju.
Vpis v slovensko šolo je še posebej pomemben v tem trenutku, ko demografski padec nenehno in nezadržno rdeči število otrok na Tržaškem. Zmanjšanje števila rojstev je seveda prizadelo tudi italijansko šolo. o čemer neizpodbitno priča skrčenje števila razredov v italijanskih šolah. Zaradi objektivno manjšega števila slovenskih otrok, manjšega prirodnega rezervoarja, iz katerega črpa svoje šolarčke naša šola pa je negativni odsev demograf -
TRDNEJSE VEZI MED DEVINOM-NABREŽINO IN ILIRSKO BISTRICO
ZA NJEGOVO URESNIČITEV POTREBNA SAMO SE POLITIČNA VOUA
P^o7ut!tpodanisHno Postavili načrt za spomenik padlim o o ju n po piša i is mo jz s Kolonkovca in od Sv. Ane
Pred slavnostno sejo občinskega sveta bo skupno polaganje vencev k spomeniku - Jutri tudi odprtje vinske razstave
V začetku junija so v Ilirski Bistrici sklenili pobratenje med Ilirsko Bistrico in devinsko - nabrežinsko občino. Šlo je za nekako simbolično potrdilo vezi, ki že dalj časa tesno povezuje ta dva naša slovenska kraja. Če je danes nujno sodelovanje vidno predvsem v kulturnem in športnem življenju, moramo pa poudariti, da segajo korenine globokih odnosov v začetek stoletja, ko je veliko prebivalcev iz Ilirske Bistrice in okoliških vasi hodilo na delo v nabrežinske kamnolome. Stiki so se čedalje bolj krepili in se globoko vrezali v času narodnoosvobodilnega gibanja, ko so se slovenske vasi in mesta strnili v odpor proti nacifašizmu.
Ob priliki pobratenja sta predsednik občinske skupščine Ilirske Bistrice Ivan Bergoč in župan devinsko - nabrežinske občine Albin škerk podpisala listino, kjer je posebno poudarjena težnja prijateljskega odnosa pobratenega prebivalstva in soseskega plodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Slovesnost je srahljučil kulturni- spored, kjer sta nastopila pevska zbora Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin, ki sta tako dokazala voljo vseh kulturnih društev po obojestranski obogatitvi.
Podobna slovesnost bo jutri, 1. julija, v prostorih devinsko - nabrežinske občine. Predstavniki pobratenih občin bodo najprej položili venec k spomeniku žrtev nacifašizma v Nabrežini. Sledila bo slavnostna seja občinskega sveta Devin - Nabrežina in podpis listine o pobratenju na sedežu Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu.
Istočasno prireja devinsko - nabrežinska občina že tradicionalno razstavo domačih vin, ki se bo pričela jutri zvečer, ob 18. uri.
Včerajšnji dan posvečen Združenim državam Amerike
TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM ZAKLJUČEN
Konzul ZDA Golino o vlogi Trsta v evropskem merilu
Včerajšnji zadnji dan 35. tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma je bil posvečen Združenim državam Amerike, ki so bile po dolgoletnem časovnem presledku letos drugič zapovrstjo spet uradno navzoče, sicer z dokumentacijsko-propagand-nim gradivom o dejavnosti okrog desetih veledružb (letalstvo, informatika, sodobno strojevje, energetska preskrba in turizem). Predsedniku velesejemske ustanove Toreselli, ki je omenil možnost, da Trst postane posrednik v trgovinskih odnosih med ZDA in srednje- ter vzhodnoevropskimi deželami, je ameriški konzul Golino na tiskovni konferenci odvrnil z ugotovitvijo, da bi ZDA rade okrepile sodelovanje s severovzhodno Italijo prav prek Furlanije - Julijske krajine in našega mesta, ki da mu Američani pripisujejo velik pomen tudi v evropskem merilu. Naša dežela je po konzulovi sodbi obvezno prehodno ozemlje za mednarodne blagovne tokove, Trst pa v tem pogledu važno vozlišče prometnic na relacijah Vzhod - Zahod in Sever -Jug; vloga Trsta naj bi postala še pomembnejša z njegovo popolno vključitvijo v evropski sistem prevozov.
Golino je spregovoril tudi o svetovni gospodarski konjunkturi in izrazil optimizem ZDA glede izgledov za premostitev krize. Dodal pa je, da Američani podpirajo najsvobodnejšo izmenjavo, in to ne le blaga, ampak tudi valut, «kajti izkustva iz nedavne preteklosti so pokazala, da prepogosto poseganje državnih bank na valutno tržišče ni vselej pozitivno*.
Prireditelji so z letošnjim velesejmom zadovoljni, ker je potrdil svojo veljavnost na področju spodbujanja trgovinskih poslov med Trstom in deželo na eni ter najbolj oddaljenimi državami sveta na drugi strani. Sejem si je ogledalo 90.000 ljudi, to je manj kot lani, a vseeno dosti, če upoštevamo gospodarske razmere pa tudi nenaklonjeno vreme.
Odločitve rajonskega sveta za zahodni Kras
Sinoči je rajonski svet za zahodni Kras določil datum izredne seje, na kateri bo s prebivalci in strokovnjaki razpravljal o podrobnem regulacijskem načrtu za Križ. Zato
bo seveda sestanek v Križu, in sicer v torek, 12. julija, po 20. uri. V domu «A. Sirk* bodo tako tudi domačini dobili vpogled v načrt, ki bi končno moral urediti predvsem stari del vasi. Gre za zelo pomembno vprašanje, o katerem bo treba še veliko razpravljati.
Na sinočnji seji je rajonski svet izrekel negativno mnenje o občinskem proračunu za leto 1983, predvsem zato, ker je premalo upošteval potrebe in zahteve lokalnega prebivalstva. Vendar o tem podrobneje v jutrišnji številki.
Vpisovanje otrok v dijaški dom
Uprava Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu sporoča, da je odprto vpisovanje otrok, ki bi radi bili gojenci doma v prihodnjem šolskem letu. Rok vpisovanja bo potekel konec junija. Vse informacije nudi uprava doma, Ul. Ginnastica 72, tel. 573-141.
V OKVIRU JUNIJSKIH GLASBENIH IN LIKOVNIH VEČEROV
v	v
Siškovit in Setint pri Sv. Martinu slikar Zuijan pa v dolinski Torkii
Drevi se bodo v Dolini, v cerkvi sv. Martina in v galeriji Torkla zaključili junijski glasbeni in likovni večeri 1983. V zadnjem koncertu bosta nastopila črt šiškovič in Janko Šetinc s skladbami za violino in klavir, šiškovič, ki je diplomiral iz violine na konservatoriju Tartini in se izpopolnjeval v Zvezni republiki Nemčiji in Združenih državah Amerike je našemu občinstvu zelo dobro znan. Kot violinist je prejel tudi več italijanskih, jugoslovanskih in tujih nagrad. Pianist Janko Šetinc pa je doma iz Maribora in je doštudiral klavir pri Marjanu Lipovšku. Izpopolnjeval pa se je v Londonu in Parizu. Prejel je tudi študentsko Prešernovo nagrado. V Mariboru pa je bil pobudnik mariborskih baročnih glasbenih večerov. Za zaključek letošnjih junijskih glasbenih in likovnih večerov se nam obeta torej vrhunski koncert dveh priznanih mojstrov. V galeriji Torkla pa se bo drevi iztekla razstava našega priznanega slikarja Borisa Zuljana.
«Novi sistemi, zadnje novosti in pripomočki v fotokompoziciji*.- To
je tema enodnevnega seminarja, ki ga prireja 14. julija na zavodu «Vol-ta» Grafična šola. Študijski dan, na katerem bodo sodelovali tehniki podjetja »Volt Autologic* iz Milana, je namenjen izvedencem, ki se ukvarjajo s tiskanjem.
Jutri 4-urna stavka osebja zavarovalnic
Jutri, 1. julija in v sredo, 6. t.m., bo vseh 3.000 uradnikov in agentov zavarovalnic v Furlaniji - Julijski krajini prekrižalo roke iz protesta, ker jim vsedržavna zveza zavarovalnih družb (ANIA) noče sprejeti zahtev v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe. Stavko, ki bo obakrat trajala štiri ure, sta oklicali sindikalni organizaciji FNA in FULA (CGIL - CISL - UIL). Glavni ka men spotike je v odporu zavarovalnih družb, da zenotita delovni pogodbi uradnikom in agentom. Sindikalisti vidijo v tem odkrit napad na doslej pridobljene sindikalne pravice in seveda tudi očitno diskriminacijo med enimi in drugimi.
Kot smo kratko že poročali, je Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane v torek zvečer predstavil javnosti dokončni načrt o ureditvi spominskega parka v neposredni bližini starega vhoda na pokopališče pri Sv. Ani. Bila je to kratka, a slovesna prireditev, ki je tudi spričo nedavnega škvadristič-nega izbruha po slovenskih vaseh za-dobila izrazit narodnoobrambni pečat; dokaz tega je tudi v okoliščini, da so naši ljudje in med njimi tudi demokratje italijanske narodnosti do zadnjega kotička napolnili lepo in funkcionalno urejeno dvorano škedenjskega KD Ivan Grbec.
Predsednica spomeniškega odbora Marta Werk Volk se je uvodoma spomnila pokojnega Dušana Kodriča, ki je ta odbor dolgo let vodil, povedala, da se napori za uresničitev pobude zaman vlečejo polnih 11 let in izrazila upanje, da so se tokrat stvari morda le premaknile z mrtve točke. «že vrsto let smo se obračali na razne stranke, krajevne svete in oblasti, da bi nam dovolili postavitev spomenika, vendar smo prav pri oblasteh vsakokrat naleteli na gluha ušesa, izmikanja in odlašanja,* je poudarila govor-nisa in nadaljevala: «Ko smo nekaj mesecev pred koncem leta 1982 s pomočjo tržaškega občinskega svetovalca Jagodica spet zaprosili za dovoljenje, nam je bilo sporočeno, da moramo v najkrajšem času predložiti načrt za spomenik in šele nato naj bi se pogajali naprej.*
No, odbor za postavitev spomeni-
NA MEDNARODNEM VELESEJMU OB SODELOVANJU TUDI ČLANOV SDGZ
Lepa modna revija, ki bi jo veljalo ponoviti
V času tržaškega velesejma so potekale na razstavišču številne prireditve, ki so bogatile to pomembno vsakoletno gospodarsko manifestacijo. V glavnem so te prireditve — okrogle mize, predavanja, srečanja, dnevi raznih držav — namenjene domačim in tujim gospodarstvenikom, nekatere pa seveda tudi občinstvu.
Ena takih je bila brez dvoma modna revija, ki so jo tržaški obrtniki priredili v soboto zvečer v tretjem nadstropju Palače narodov na velesejmu, kjer so imeli tudi svoje razstave. Kot je povedal napovedovalec, so pri organizaciji te modne revije sodelovala tako krajevna kot deželna združenja obrtnikov, tako tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Kaj vse smo lahko videli? Pravzaprav kar veliko, če povemo, da je celotna prireditev trajala skoraj dve uri, v katerih so se prikupne manekenke predstavile v številnih modelih, ki so jih za to priložnost izdelali nekateri tržaški krojači in šivilje; pa tudi krznarji, izdelovalci usnjenih oblačil in
predmetov in nekateri zlatarji. To, kar so prikazali je bilo v glavnem zelo lepo, namenjeno seveda že prihodnji jesenski in zimska modi. Videli smo tako izredno lepo krojene jesenske kostime, zimske plašče, razna športna oblačila, prelepe krznene in usnjene jope in plašče, vse krojene in izdelane po meri. Moških oblačil na reviji ni bilo, zato pa so bila dobro zastopana ženska oblačila, od tistih za sprehod, nakupe, službo in izlete, pa tudi do zelo rafiniranih in oku snih večernih oblek, oziroma oblek za razne svečanosti. Tu so se posamezni krojači in šivilje izkazali v dobri izbiri blaga in seveda tudi v izredno natančni izdelavi posameznih modelov, ki odgovarjajo tendencam današnje mode in ki so bili v nekaterih primerih okrašeni tudi z lepimi vezeninami.
Dva tržaška zlatarja sta prikazala tudi vrsto lepega in originalnega nakita, ki je bil številnemu občinstvu še posebno všeč. Videli smo tudi nekaj originalnih pričesk, nekaj teh jih je ena izmed frizerk - udeleženk modne revije, spretno pripravila tudi pred
našimi očmi. Za konec so se vse manekenke predstavile še v belih poročnih oblekah, ki so bile prav tako izdelek tržaških šivilj.
Razveseljivo je bilo za nas, da so bili med udeleženci revije tudi slovenski obrtniki — že pravi umetniki na svojem področju, ki so se izkazali tako s krznenimi kot tudi z usnjenimi oblačili. Gre za člane Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Ružiča Stefančič, lastnica kozmetičnega salona v Boljuncu, je poskrbela za maquillage vseh manekenk, tu je bala tudi modna kreatorka Silva Bogateč. (V sklopu razstave Comitato mode sta sodelovala sicer še Bruno Amelio Mevlja - portretist in Gabrijela Ozbič - keramika, a v paviljonu ustanove EISA sta bili prisotni spet že omenjena Silva Bogateč in Bogomila Dol jak).
Res lepa in okusno pripravljena prireditev, ob gledanju katere smo skorajda pozabili, da je bilo v času revije v dvorani vroče kot v peklu. Vredno bi jo bilo mogoče še kje ponoviti.
N. L.
ka je s sodelovanjem Društva zamejskih likovnikov razpisal natečaj in komisija, v kateri so bili Darij Jagodic, Franjo Kosovel, Miloš JugoviiL sama Marta Werk Volk in podpredsednica odbora Jolanda Gustinčič, je med tremi predloženimi deli izbrala dokončni načrt. Izdelali sta ga študentki arhitekture Patricija Magnani in Rosana Pettirosso z docentom Janezom Koželjem, nazvali sta ga Kamen in zid. Druga dva načrta so pripravili: diplomirana arhitekta Marko Ferluga in Danilo Antoni z že o-menjenim Košeljem (Bor 2) ter dipl. arh. Aleš Žetko (Padlim 2). Gre za izvrstna načrta, ki pa sta v danih razmerah tudi v finančnem pogledu težko izvedljiva; zanju gre avtorjema vsekakor vse priznanje.
Kamen in zid: njegove značilnosti sta obrazložili naravnost Patricija in Rosana, ki ju je občinstvo nagradilo z dolgim, hvaležnim ploskanjem. Kraški kamen je simbol navzočnosti naše narodnostne skupnosti v teh krajih, ki se je ne da izkoreniniti; kamnita spirala pona-zoruje trajnost ideje, za katero so se žrtvovali naši padli; zid pomeni večnost. In mnogo zelenja: toda avtorici sta novega zasnovali le štiri ciprese, drugače nista posegli v obstoječe in niti ne v prostor kot tak. Priložnost za nadrobnejši opis spominskega parka, kakršen naj i-zide iz načrta, bomo že še imeli. Dekleti imata v mislih tudi brošuro, ki naj bi prispevala k čim globlji senzibilizaciji javnosti, da pritisne na politične stranke in vse tiste dejavnike, ki morejo od tržaške občine izbojevati čimprejšnjo uresničitev spominskega parka.
Nazadnje je 39-članski mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mač-kolj pod spretnim vodstvom Marte Werk Volk doživeto in kar najbolj ubrano zapel «Nismo se uklonili* Marjana Kozine in »Svobodno Slovenijo* v priredbi Radovana Gobca ter izzval upravičeno navdušeno odobravanje. Podpredsednica KD Primorsko Danica Smotlak je v pozdravnem nagovoru naglasila, da morajo spomeniki padlim biti v o-pomin mladini, da bo znala preprečiti povratek nazaj, z gnevom je obsodila fašistično nasilje po vaseh in se obvezala: »Svobodo bomo čuvali in branili do našega zadnjega utripa.* Za pevski zbor iz Mačkolj, ki je nastal šele januarja letos, je to bil krstni nastop ,(dg)
• Jutri, 1. julija, stopijo v veljavo novi zakonski predpisi, po katerih se zviša družinska doklada, se pa hkrati naloži delodajalcem obveza, da nanovo preverijo pogoje, po katerih se doklada izplačuje. Tako bodo potrebna nova potrdila za družinske člane, ki so dopolnili 18. leto.
• Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil sodstvu zaradi nedovoljene posesti orožja 37-letnega Giovan-nija Sinozica iz Ul. Valdirivo 12. Pri sebi je imel dolg nož z 10-centime-trskim rezilom.
Tatovi ljubijo amaro «lstria»
V noči med ponedeljkom in torkom so tatovi vdrli v gostilno v Ul. Raf-fineria 3/a, ki jo upravlja 45-letna Annamaria Paoletti. Dolgoprstneži so odnesli 6 pršutov, kolo sira, več salam, 10 steklenic vina in likerjev ter 150 tisoč lir. K uspelemu »podvigu* so si še nazdravili s steklenico vina in amara. Pri izbiri so se držali kar lokalnih navad, saj jim je bil najbolj pogodu amaro »Istria*.
Na ortopedski kliniki glavne bolnice so včeraj zjutraj sprejeli 50-letne-ga mizarja Giovannija Giacomina iz Milj. Ko je delal v mizarski delavnici »Floreano* v Ul. Giarizzole 2, se je z električno žago globoko urezal v desni prstanec,
skega padca za nas še bolj nevaren.
Prav zato je za našo skupnost življenjskega pomena, da se vpišejo v slovenske osnovne šole prav vsi slovenski šoloobvezni otroci, tudi tisti iz mešanih zakonov. Koliko jih bo sedlo septembra za šolske klopi bomo v veliki meri izvedeli čez nekaj dni, ob koncu junijskih vpisovanj. Že sedaj pa lahko zapišemo, da jih pričakujemo vsaj 210, toliko, kolikor jih je letos zapustilo slovenske otroške vrtce. Naloga slovenskih staršev je, da jih vpišejo v slovensko šolo, tako kot so to storili starši otrok, ki so lani prestopili prvič šolski prag. Pred enim letom je namreč zapustilo slovenske vrtce 237 malčkov, od katerih jih je nato 236 prešlo v naše šole.
Poleg zaključka junijskih vpisovanj v osnovno šolo beleži šolska kronika te dni še nekaj terminov. Včeraj so se zaključila vpisovanja otrok v otroške vrtce v devinsko -nabrežinski občini (izide vpisovanj bomo posredovali v prihodnjih dneh), včeraj se je začelo vpisovanje dijakov v poklicni zavod za industrijo in obrt «J. Stefan*. Vpisovanja na druge naše višje šole so začela že pred dnevi in se bodo zaključila 7. julija. In končno: v ponedeljek, 4. julija, se bodo začeli na višjih srednjih šolah zrelostni izpiti.
Predseduje ji Vladimir Nanut
S Friulio-Factor svežega kisika podjetjem v deželi
Trgovinska, obrtniška ter industrijska podjetja v Furlaniji - Julijski krajini bodo odslej imela na voljo novo in učinkovito sredstvo za pre-moščanje svojih finančnih (in ne samo finančnih) problemov: FRIULIA-FACTOR. To je družba, ki ji predseduje Slovenec, Vladimir Nanut in ki bo — oslanjaje se na visoko specializirane storitve največje italijanske družbe s področja «factoringa» IFITALIA (pod nadzorstvom zavoda Banca nazionale del lavoro) — podjetnikom sproščala potrebne jim kredite pod posebno ugodnimi pogoji, razen tega pa jim bistveno pomagala pri raznovrstnih operacijah, kot so npr. računovodstvo, zavarovanje posojil, carinski postopki pri izvozu in uvozu ter izglajanje sporov med poslovnimi partnerji.
Kot je predstavnikom podjetništva iz vse naše dežele obrazložil predsednik Nanut, je Friulio - Factor u-stanovila deželna finančna družba Fridlih " s sddeloVanjem omenjene Ifitalie iz Milana in BNL iz Rima, videmske finančne družbe industrij-cev SFIF, pordenonske finančne družbe industrijcev FIN IND in finančne družbe deželnega API, FI SPI. Friulia - Factor naj bi izjemno
vplivala na trgovski in proizvodni razvoj dežele.
• Finančno ministrstvo je z odlokom odredilo, da bodo smeli trgovci uporabljati tudi prek 31. decembra 1987 obstoječe blagajne, vendar pod pogojem, da jih prilagodijo novim zakonskim predpišem, ki velevajo, da je vsaki stranki treba obvezno izročiti davčni izkaz.
• Tržaška občina opozarja občane na pravočasno obnovo osebnih izkaznic. Izkaznica ima veljavo petih let in jo morajo občani takoj obnoviti prek občinskih izpostav. Prav tako morajo poskrbeti za izkaznico mladi, ki so izpolnili 15. leto starosti.
Fotograf Franco Pace v pokrajinski galeriji
V	razstavni dvorani tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 je do 3. julija na ogled fotografska razstava »Slike* Franca Paceja Fotografski posnetki umetnika, ki že dalj časa živi v Trstu, prikazujejo vrsto vtisov in spominov iz potovanj po morjih celega sveta. Franco Pace sodi med najboljše tovrstne fotografe in bo letos prisostvoval svetovno znani regati pokal Amerika, kjer bo posnel dvoboj med italijansko jadrnico Azzurro in ameriško America Cup.
«Ex tempore v Rovtah
V	Rovtah (Poggi Paese) prirejajo tudi letos od 1. do 5. julija praznik glasbe, kulture in veselja, svojevrstno šagro namenjeno tako prebivalcem tega mestnega okrožja kot ostalim Tržačanom. Na sporedu so gledališke predstave in kabareti, ki jih bo uprizorila skupina »Gli ami-ci di S. Giovannn. Osrednja točka manifestacije je mladinski slikarski ex tempore, ki doživlja letos svo)o že tretjo izdajo. Udeležijo po se ga lahko vsi mladi pod osemnajstim letom. Dela bodo razstavljena v nedeljo, 3. julija, ko bo na vrsti tudi nagrajevanje posameznikov in skupin. Naj tu omenimo, da je lansko leto priznanje prejela jugoslovanska skupina iz Pirana.
Otroci, starši, učno in neučno o-sebje vrtca v Barkovljah izrekajo sožalje Omarju Noriu in svojcem ob izgubi dragega nonota
TEDI J A SCHEIMERJA.
Pevci in odbor KD Lipa izrekajo iskreno sožalje Veri in družini ob izgubi očeta
EMILA GRGIČA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
EMIL GRGIČ
(ROŠNOV)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 1. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena, sin, hčerka z zaročencem ter sestri z družinama
Bazovica, Ricmanje, 30. junija 1983
Dne 29. junija nas je zapustil naš' dragi
MIROSLAV FRANDOLIČ
Pogreb bo jutri, brežini.
1. julija, ob 14. uri iz cerkve v Na-
Žalostno vest sporočajo: hčerka Franka, sin Dario, snaha Sonja in vnuk Andrej
Pordenon, 30. junija 1983
Prenehalo je biti plemenito srce
BRUNA MICHELAZZIJA
Pogreb bo jutri, 1. julija, ob 11. uri iz mrtvašnice na pokopališču v Barkovljah.
V globoki žalosti zapušča ženo Vale-rio, svakinjo Mario Gerini, očeta Fran-cesca, sestro Editto z možem Emiliom, vnuka Borisa z zaročenko Lili in drugo sorodstvo
Trst, 30. junija 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
30. 6. 1982	30. 6. 1983
Leto je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
ANGEL INAM0
Z neizmerno ljubeznijo se ga spominjata
žena Stana in sin Aleksander z družino
Trst, 30. junija 1983
Gledališča
VERDI
V soboto ob 20.30 «Madama iz Teb* C. Lombarda. Režija Vera Bertinet-ti, dirigent Guerrino Gruber.
CANKARJEV DOM UUBUANA
Razstave
Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale.
Še danes, 30. t.m. (I. preddverje). Ob 20. obletnici fotogrupe SOLT
-	Ljubljana.
Mala dvorana
Danes 30. t.m., jutri, 1. 7. in 2. 7.
-	Mednarodni simpozij: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi.
Stadion NK Zagreb
12.	julija ob 21. uri: «Dire Straits*. Prodaja vstopnic v Ljubljani — Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16 do 20. ure. ob sobotah o. 0. do 11 ure in pred pri četkom predstave
Kino
Ariston 21.30 «Saranno famosi*. A. Parker.
Eden 17.30 «Caligola, una storia mai raccontata». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.15 «1 cal-di amori di una minorenne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.15 «La nipote». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Giochi ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 «La Travia-ta*. F. Zefirelli.
Fenice 17.00 cBlanche, un amore proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Lo squalo».
Aurora 16.30 «Cenerentola».
Capitol 16.30 «11 paradiso puo atten-dere».
Cristallo Danes zaprto.
Moderno Zaprto
Radio 15.30 «1 vizi della čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Serena». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 «L’uomo che cadde sulla terra*. D. Bovvie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Giardino pubblico 21.15 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks.
Razstave
V občinski galeriji Torkla v Dolini bo jutri, 1. julija, ob 20.30 otvoritev razstave Piera Conestaba.
Razna obvestila
Društvo Ekonomist vabi ekono miste in študente ekonomije na dru žabni večer, ki bo jutri, 1. julija, ob 19.30 v prostorih krožka Polet.
KD V. VODNIK
JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI
Danes, 30. junija, ob 20.30 v erkvi pri Sv. Martinu.
;oncert za violino in klavir dua :rtomir šiškovič - Janko Šetinc
V galeriji Torkla razstavlja ioris Zuljan
ŠZ GAJA
organizira na Padričah
od 2. do 10. julija
ŠAGRO
Vsak večer ples z ansamblom Taims. Med tednom nogometni turnir 4 P^-^,
«TEATRO IN PIAZZA» V MILJAH
Mednarodni festival mladinskega gledališča
Začel se bo v soboto in bo trajal do 10. julija
Pravijo, da odraža gledališče naj-skrivnostnejše plati življenja nekie skupnosti, da velja nekako za njeno ogledalo. Pravijo, da ima gledališče nenadomestljivo vlogo pri oblikovanju človeka. Pravijo tudi, da je prav v gledališču skoraj plastično vidno vse spreminjanje in nihanje okusa na umetniškem področju. Vendar mnogi pozabljajo ali vsaj se ne sprašujejo kje je treba iskati izvor pojava samega, od kod prihaja človeku potreba po gledališkem izražanju in ustvarjanju in končno, katera je bila teatrska primarna funkcija. Gledališko doživetje, uči Aristotelova Poetika, odlikuje katarza, očiščenje človeka strahu in tesnobe, ki vzbudi v gledalcu ugodja. Gledališče mora torej sprostiti, zabavati svoje občinstvo.
In prav to skuša uresničiti pomembna pobuda, ki jo miljska občina v sodelovanju s tržaškim ljudskim gledališčem «La contrada* že vrsto let prireja. Gre za Moderni festival mladinskega gledališča, kjer se naši publiki predstavijo italijanske in tuje gledališke skupine, znani igralci in popevkarji. Naj tu o-menimo, da sta lansko leto na manifestaciji nastopila Eduardo de Fi-lippo in Dario Fo.
Tudi letos so organizatorji poskrbeli za bogat spored, ki se bo po miljskih ulicah in trgih odvijal od 2. do 10. julija. Festival se bo skoraj slavnostno odprl z nastopom znane italijanske pevke Omelle Vanom in igralca Ferruccia Solerija. Že za prvi dan sta napovedana dva priznana in priljubljena italijanska gledališka ansambla, in sicer milanski Teatro del Buratto in pa Teatro delle Briciole. Predstavi nas bosta popeljali v pravljični svet, saj »nastopajo* poleg igralcev še lutke.
Poleg nastopov gledaliških skupin bodo v Miljah na ogled še tri razstave o knjigah, razglednicah in znamkah italijanskega mladinskega gledališča. V Milje pa ne bomo šli samo kot gledalci: pri manifestaciji bomo lahko tudi neposredno sodelovali. Seveda je to namenjeno zlasti malčkom, ki se bodo v »miljskem živem gledališču* naučili sami izdelovati lutke in še druge gledališke izdelke. Obenem bodo na festivalu predvajali fantastični film kanadskega umetnika Normana Mc Larena. Zelo pričakovani so tudi nastopi tujih gledaliških skupin, med katerimi je tudi ljubljansko Lutkovno gledališče. ki je v Miljah gostovalo že lani.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 30. junija EMILIJA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40 — Guna vzide ob 23.17 in zatone ob 4.54.
Jutri, PETEK, 1. julija
bogoslav
Vreme včeraj: temperatura ob>12. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1013,» mb raste, veter 25 km na uro severovzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Liana Raunich, Eliana Malin verni, Cristos Mourou-kis, Luca Delle Donne, Matilde Prešel.
UMRLI SO: 68-letni Ettore Scarpa, 61-letna Giovanna Petrussa, 61-letru Emilio Grgič, 56-letni Luciano De Monte, 50-letna Mirella Sciarrelli vd. Coss, 80-letna Maria Villatora por. Semeraro, 32-letna Caterina Pinna, 82-letni Rodolfo Ferraris, 75-letna Irma Cellari.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Piazza Borsa 12 Miramarski drevored 117, Ul. Com bi 9, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Piazza Ospcdale 8, Istrska uli ca 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Piazza Ospedale 8, Istrska ulica 15, Prosek, Žavlje.
Nravstvena dežurna služba Nočna služba od 21 do 8- urt (el. 732 627, predpraznična od 14 dn ure in praznična <>d H do 20
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124, Bazuvica (el 22&165. Opčine: tel. 211001 Prosek tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596, Nabrežina- tel 200 121; Sesljan: tel 209 197
Redna seja odbora Narodne in študijske knjižnice
V četrtek, 16. junija 1983, je bila redna seja upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Najprej je predsednik dr. Franc Škerlj spregovoril o občnem zboru društva NŠK, ki je bil 26. maja 1983. Občni zbor je bil sioer bolj formalnega značaja, da se zadosti pravilom. Kljub temu pa je bil odziv članov res skromen. V bodoče bo treba povečati aktivno prisotnost članov NŠK v sklopu delovanja ustanove. Iz podobnega nagiba je odbor odobril sklep člana nadzornega odbora inž. Stanka Renka, da si v jeseni člani upravnega odbora podrob-
m 11111111111111111111111111 m iiiiiiiiiiii lun n um im min
no ogledajo prostore in knjižni fond NŠK. Prav tako je bilo sklenjeno, da se podobni ogledi izvedejo v Čedadu (prostori knjižnice Ivan Trin-ko) in v Gorici (prostori knjižnice Damir Feigel).
N$.to je bila na vrsti poglobljena razprava o nedavnih Kulturnih dnevih Slovencev iz Italije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Srž debate se je vrtel okoli knjižne razstave. V diskusijo so posegli vsi prisotni odborniki in nadzorniki. Na jesen je bila prenesena serija predavanj ob 100-letnici smrti Karla Manca. Odbor NŠK je bil mnenja, da je treba omenjena predavanja dobro pripraviti, saj jih namerava posredovati tudi italijanski javnosti Trsta.
Odbor je z zadovoljstvom sprejel na znanje podatek, da se je v zadnjem letu vidno povečal priliv obiskovalcev. Stalno narašča povpraševanje po knjigi in periodiki. Za primerjavo sta bila navedena podatka: v aprilu 1982 je bilo v NŠK 614 obiskovalcev, v aprilu 1983 pa 885. Porast je očiten.
Problemov sicer ne manjka, vendar lahko trdimo, da NŠK pozitivno opravlja svojo vlogo na kulturnem področju.
milan pahor
Fotografski natečaj v okviru
«GledalLšča na trgu»
V okviru Miljskega mednarodnega festivala mladinskega gledališča bo. letos od 2. do 10. julija fotografski natečaj, ki ga organizatorji prirejajo v sodelovanju s tržaškim slikarskim krožkom Photo-I-mago. Natečaj se vključuje v težnjo celotnega festivala, da se vzpostavi tesnejši stik med odrom in publiko, to je da aktivno prisostvuje pri gledališkem ustvarjanju tudi gledalec. Nagrajevanje bo 7. avgusta ob prisotnosti pomembnih o-sebnosti iz umetniških krogov. Ob tej priložnosti bodo razstavljena dela zmagovalcev in najizrazitejše slike ostalih tekmovalcev.
Prijavnice za natečaj so na razpolago v vseh večjih trgovinah fotografskih aparatov v Miljah in Trstu.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
RAZMIŠLJAVA PO OBJAVLJENIH REZULTATIH
Povečano goriško zastopstvo v parlamentu premalo Goričanov v deželnem svetu
Za las so Videmčani iztrgali Goričanom zastopnika PSI v deželnem svetu ■ Več možnosti za sestavo večin v pokrajinskem svetu in na občini v Tržiču
Ul. sv. Krančiška 2(1
Vabimo vas na odprtje razstave danes, 30. jufiija, ob 18. uri
TOMO VRAN
bo predstavil novi ciklus slik na temo Kosovelovih pesmi.
Ob otvoritvi bo nastopil Ljub Ijanski oktet. Uvodno besedo k razstavi bo podal Ciril Zlobec
SKD Igo Gruden In ŠD Sokol priredita od 5. do 15. julija na društvenem igrišču v Nabrežini 10 dni rekreacije za naše najmlajše.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Izleti
SPDT priredi od 12. do 22. avgusta 10-dnevni izlet v Makedonijo z ogledom Skopja, Bitole, Ohridskega jezera ter vzponi na makedon ske gore. Vpisovanje in informacije še danes, 30. junija na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
Združenje Union Podlonje. Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 10. julija v Kranjsko goro preko Soške doli ne in Vršiča. Informacije in vpi sovanje vsak torek in četrtek od 17 do 19 ure v Ul. Vald’rivo 30/11 telefon 64459 ali 732858
Šolske vesti
Ravnateljstvo drž. trg leti zavo la «Ž. Zois* z oddelkom za geome tre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vključno do 7 julija 1983 Prav tako se vrši vpi sovanje za oddelek za zunanjo tr govino v Gorici.
Uradne ure so vsak delavnik od i do 12 ure.
Znanstveni licej F. Prešeren spo roča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija t l.
Poklicni zavod za industrijo in o Ort Jožef Stefan sporoča, da bo vpi sovanje za šolsko leto 83 84 vsak dan do vključno 7. julija.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Alojza Umka daruje Mirta Suppani 10.000 lir za Domus Lucis.
Namesto cvetja na grob Alojza Umka darujeta družini Lozej Kocijančič 30.000 lir za Dijaško matico.
DR. MIRAN DOLHAR — splošni zdravnik — obvešča, da lahko ponovno sprejema nove paciente v okviru bolniške blagajne. Sprejema v ambulanti v Ulici Molino a Vento 72, vsak dan od 10.30 do 12.30, ob ponedeljkih tudi od 18.30 do 19.30. Telefon 755-666.
DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat u-no 980 kubič. cm doba štiri mesece po ugodni ceni. Telefon 040/ 229224.
PRODAM novo prikolico za goldoni stroje po ugodni ceni. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/ 228813.
ZLATO SPONKO (drag spomin) sem izgubila v nedeljo zvečer v Bo-ljuncu na šagri. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. MO/226229.
VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanislav Gruden - Samatorca 6.
NA VOLIŠČU v Trebčah je v ponedeljek nekdo izgubil kolek (vred nost 20.000 lir). Lastnik naj se javi v šoli pri slugi Mariu.
17-	LETNO dekle išče kakršnokoli za poslitev. Telefon MO/412543.
JADRALNI klub Čupa išče reditelja za društveni sedež proti pla Čilu za obdobje od 1. julija do 15. septembra v tedenskih presledkih Za informacije telefonirati na št. 225478 od 18.30 do 20. ure.
PRODAM v bližini Čampo Marzio majhno popolnoma obnovljeno sta novanje s centralnim ogrevanjem Telefon MO/410372.
SPOROČAMO, da je odprta lekarna kozmetika pri mejnem prehodu Fernetiči (zraven urada ACI). Te lefon MO/212733.
18-	LETNO DEKLE z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo. Telefonirati v jutranjih u rah na št. MO/220600.
PRODAM skoraj novo zakonsko spal nico po ugodni ceni. Telefonirati po 20. uri na št. MO/227372.
PRODAM šotor za štiri osebe. Tele fon MO/299457.
KROJAČN1CA Košuta, Drevored D'Annunzio 11, razprodaja svileno, laneno in bombažno blago za poletne obleke, hlače in kostime, ki jih izdeluje po meri.
GUMIJASTI čoln Callegari m 3,50, motor Johnson 25 ks., z opremo, zelo malo rabljen ugodno prodam Telefon M81 20109
UHANI in ogrlice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 Opčine.
PRODAM novo kuhinjsko pohištvo po ugodni ceni. Telefonirati od 12 do 15 ure na št. M0/M3207
ODDAM na velikem travniku blizu Briščikov travo Telefon MO/ 211 068.
PRODAM fiat 131 special letnik december 1976, prevoženih 55.000 km, v dobrem stanju Telefon MO/227284.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj Toči domačo kapljico
OSMICO je odprl Stanislav Novak Križpot 122. Toči belo in črno vino.
Volitve so mimo, rezultati so znani, izvoljeni kandidati so se oddahnili. Goriška je tokrat pridobila saj je v rimski parlament namesto enega samega poslala dva parlamentarca, komunista Battella v senat, demokristjana Rebullo v poslansko zbornico. Komunisti potrjujejo svoje parlamentarno zastopstvo in vrh vsega smo lahko v Gorici zadovoljni, saj poznamo Bat-tellovo zavzemanje za tukajšnjo problematiko najprej dolgo let v občinskem svetu potem pa še v zadnji mandatni dobi v deželnem svetu.
Demokristjani so po dolgem času izvolili spet svojega parlamentarca in kar je tudi pomembno, Rebulla je dobil veliko preferenčnih glasov v videmski in pordenonski pokra jini, kar pomeni da se novo deželno vodstvo KD bolj kot prej zaveda pomena, ki ga ima deželna solidarnost znotraj te stranke, saj je bila Goriška v zadnjem času precej porinjena vstran v organih de želnega in državnega odločanja. Vrh vsega pa lahko tudi Slovenci pričakujemo kaj več od krščanske demokracije, saj so starši sedanjega mladega poslanca Slovenci doma iz Doberdoba, kjer ima poslanec Re bulla, ki se je sicer rodil v Tržiču, kjer tudi živi, precej prijateljev in sorodnikov. Morda bo to sprožilo večje zanimanje za našo problematiko v krščanski demokraciji. V zvezi z izvolitvijo Rebulle povejmo še, da je dal ostavko na mesto pokrajinskega tajnika KD, na katero je bil izvoljen pred nekaj meseci. V Gorici se že govori, da bo to mesto dobil predstavnik struje forzanovi-stov, ki je v deželnem merilu omogočila izvolitev goriškega morotej-ca v parlament.
Tudi tokrat je Goriška poslala v deželni svet samo pet svetovalcev namesto sedmih s katerimi razpolaga goriško volilno okrožje. To se ponavlja že v drugo. To je seveda velika škoda za Gorico in za vso njeno problematiko, saj bi bila ta v deželnem svetu bolj učinkovita če bi bilo naše zastopstvo številčnejše. Izvoljeni so bili demokristjani Brancati. Longo in Pagura ter komunista Bratina in Padovan.
S temi izvolitvami je zadoščeno tudi teritorialni razdeljenosti, saj so Brancati, Pagura in Bratina iz Gorice, Longo in Padovan pa iz Tržiča. Z Bratino smo Slovenci seveda še posebej zadovoljni, saj bo našo problematiko lahko uspešno zastopal v deželnem svetu.
Za las pa je tudi tokrat, že v dru-. go. ušel deželni svetovalec "sociali’ stom, čeprav so vse svoje sile uprli v ugodni rezultat. Pridobili so veliko glasov, vendar za malenkost, nekaj desetin premalo, kajti iz nekoliko višjih ostankov je bil izvoljen tretji socialist v videmskem okrožju. Sedmi možni kandidat pa je zbežal drugim strankam, ki so vsaka zase stremele za čimboljši •rezultat. Jasno pa je, da izvoljeni svetovalci drugih pokrajin ne bodo kdove kaj ščitili goriških interesov.
V pokrajinskem svetu je krščanska demokracija doživela hud poraz, izgubila je namreč dva svetovalca, ki sta šla vsakemu po eden socialistom in socialdemokratom. V pokrajinskem svetu ima sedaj KD prav toliko svetovalcev, osem, kot
KPI, pa čeprav ima kar veliko glasov več kot konkurenčna stranka. Socialisti in socialdemokrati bodo sedaj imeli veliko večjo težo in ker se bo sestava novega pokrajinskega odbora nujno povezovala tako z novim občinskim odborom v Tržiču kot tudi s sestavo nove deželne vlade, je zelo jasno, da ne bo rešitev med najlažjimi. Tako na pokrajini kot v tržiški občini sta namreč možni tako petstrankarska kot levičarska'koalicija. Jeziček na tehtnici so socialisti in socialdemokrati, vendar bi morali nastopati enotno, kar pa ni najbrž med najbolj uresničljivimi stvarmi, saj se je polemika med strankama v zadnjem času povečala. Važno vlogo bodo tokrat imeli tudi republikanci, ki so povečali •svoje glasove in izvoljene svetovalce. Ti pa nikakor niso za levičarsko koalicijo. Brez dvoma pa bo KD, čeprav je precej izgubila na vseh ravneh, pritiskala na socialiste In socialdemokrate da bi tudi v Tržiču prišlo do petstrankarske koalicije in bo tržiški problem dala tudi :a tehtnico pogajanj v deželnem merilu. Seveda pa so komunisti drugačnega mnenja in ugotavljajo da je moč nadaljevati v Tržiču z dosedanjo koalicijo med KPI, PSI in PSDI in da je moč to zavezništvo
razširiti tudi na pokrajinsko upravo.
Če pogledamo z našega zornega kota na pokrajinski svet lahko kot Slovenci z zadovoljstvom ugotovimo še enkrat, to smo sicer napravili že včeraj, da se je slovensko zastopstvo v tem svetu ohranilo. Imamo tri svetovalce, komunistko Aleksandro Devetak, socialista Jožeta Ceja in Mirka Špacapana od Slovenske skupnosti. Devetakova in Špacapan sta nova v tem svetu, Cej je bil izvoljen že v drugo in (nasprotno kot napačno piše včerajšnji II Piccolo), pomembno zanj je predvsem to, da je bil izvoljen kot prvi od treh socialistov. Za njim sta druga dva izvoljena na listi PSI, Cumpeta in Mofferdinova. To je seveda pomembno za slovensko komponento v socialistični stranki, ki se je spet uveljavila. Trije svetovalci slovenske narodnosti bodo seveda vsak s svojega zornega kota zagovarjali pravice slovenskih ljudi, ne da bi "ri tem zamolčali širše interese goriške skupnosti, ki seveda ni samo slovenska.
Zaključimo lahko ta naša povolilna razmišljanja tudi z razveseljivo ugotovitvijo, da je bil v Ronkah ponovno izvoljen na komunistični listi v tamkajšnji občinski svet naš rojak Robert Pahor.
(iiimiiiiiii ii im im 111111111 m •hiiii min n m im n m m mi	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pobratenje med borci iz Sovodenj in Volčje drage
Za ohranjanje tovarištva ki se je porodilo med NOB
Slovesnost je bila v soboto zvečer v Sovodnjah Izmenjava listin o pobratenju - Kulturni spored
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 29. 6. 1983
Ameriški dolar	1.480.-
Kanadski dolai	1.190.—
Švicarski frank	708 —
Danska krona	162.-
Norveška krona	202.-
Holandski florint	522.-
Francoski frank	192.-
Belgijski frank	28.-
Funt šterling	2.270.—
Nemška marka	588.—
Avstrijski šiling	83-
Švedska krona	192 —
Debeli dinar	14.70
Drobni dinar	16.50
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
Ohranjati tovarištvo skovano v ča su narodnoosvobodilne vojne, prt našati izročila NOB na mladi rod gojiti prijateljstvo med narodi in s prizadevati za mir. To so cilji, k jih zasledujejo bivši partizanski bc, ci, to je smisel pobratimstva, ki jt bilo v soboto sklenjeno med člai; sovodenjske sekcije VZPI - ANP in ZB Bukovica - Volčja draga.
Slovesnost z izmenjavo listin c pobratenju in krajšim kulturnim sporedom, je bila v sovodenjskem Kulturnem domu, ob udeležbi šte vilnih uglednih gostov in seved-borcev z obeh strani meje, ki so d zadnjega kota napolnili dvorano. P. men manifestacije sta podčrtala Janko Cotič, predsednik sovodenjske sekcije VZPI - ANPI ter pred sed ruk ZB Bukovica - Volčja drag; Franc Beltram. Medtem ko je Cotič opozoril na letošnje pomembne ob letnice, zlasti pa na 40-letnicb mnc žičnega upora proti fašizmu, orne nil visok krvni davek, ki so ga i neenakem boju dali Sovodenjci, sa je v bojih padlo nad 30 vaščanoi ter omenil zadnje fašistične izgrc de proti Slovencem, je Franc Be tram potrdil veljavnost načel na kr terih se je v vojnih letih skova’-trajno prijateljstvo med borci, k se je ohranilo in se ohranja in k je s podpisom listine o pobratenji pridobilo novo razsežnost in nov po men. Beltram je tudi izrazil solidarnost vseh borcev v tem pomembnem trenutku, ki ga doživljamo Slovenci v Italiji.
Po podpisu in izmenjavi listin so sledili še pozdravi Vita Primožiča, župana sovodenjske občine, predsednika novogoriške občinske skupšči-
is, Zorka Debeljaka. Sledil je peter kulturni spored, ki so ga poleg -ccitatorke in napovedovalke Vilme Sutkovič, izvedli še dekliški pevski zbor iz Sovodenj, Sovodeniski nonet in mešani pevski zbor Bukovica -Volčja draga pod vodstvom Jožka L-ov. a. Nekdanji borci so se s položitvijo venca pred spomenik padlim poklonili tudi spominu padlih ali u-nrlih tovarišev.
Ob koncu pa naj zapišemo še, da e bila sobotna nekakšna povratna slovesnost. Začetna slovesnost je bila lani, ob koncu novembra.
(Na soiki: delovno piedsedstvo na sobotni slovesnosti).
Preferenčni glasovi za poslansko zbornico na Goriškem
Številni kandidati za poslansko I zbornico so dobili na Goriškem pre- j ferenčne glasove. Gre tako za kan- ; didate iz goriške pokrajine kot za druge kandidate, predvsem nosilce j list. V spodnjem pregledu podajamo j dobljeno število preferenčnih glasov i v pokrajini Gorica ten podrobneje i v občinah Gorica, Doberdob, Sovod-1 nje in Števerjan.
POKRAJINA GORICA
Radikalna stranka: Cicciomessere 190, Berger 42.
Komunistična partija: Pirella 3 tisoč 120, Baraccetti 2.970, Paren-zan 2.794, Lavrenčič 674.
Furlansko gibanje: De Agostini 52, Clavora 14, Bergnach 13.
MSI: De Michieli-Vitturi 477, Pa-scoli 458.
Republikanci: Drufuca 476.
Proletarska demokracija: Mioni 64
Socialdemokrati: Zucalli 798.
Liberalci: Fomasir 212.
Socialistična stranka: L. Fortuna 1.018, De Carli 475, Nanut 4M, Me-deot 373.
Lista za Trst: Formentini 152, Ce-covini 144.
Slovenska skupnost: Černič 185, Devetak 161.
Krščanska demokracija: Rebulla 7.881, Santuz 3.444, Fioret 2.231, Bressani 850, Micolini 773.
OBČINA GORICA
Radikalci: Cicciomessere 76.
KPI: Pirella 667, Baraccetti 412, Parenzan 218, Lavrenčič 263.
Furlansko gibanje: De Agostini 14, Clavora 6, Bergnach 4.
MSI: De Michieli-Vitturi 270, Pa-scoli 336.
PRI: Drufuca 351.
DP: Mioni 17.
PSDI: Zucalli 518.
PLI: Fomasir 155.
PSI: Fortuna 256, De Carli 107, Nanut 225, Medeot 107.
Lista za Trst: Formentini 110, Ce-covini 71.
Slovenska skupnost: Čemic 122, Devetak 92, Gergolet 15.
KD: Rebulla 2.8M, Santuz 1.225, Fioret 583, Bressani 271, Micolini 185.
OBČINA DOBERDOB
KPI: Baraccetti 12, Parenzan 43, Pirella 49, Lavrenčič 153.
PSI: Fortuna 3. De Carli 1, Nanut 10, Medeot 2.
SSk: Černič 27, Devetak 32, Gergolet 9.
KD: Rebulla 23, Santuz 6.
OBČINA SOVODNJE
KPI: Baraccetti 18, Parenzan 19, Pirella 29, Lavrenčič 77.
PSI: Fortuna 4, De Carli 5, Nanut 47, Medeot 3.
SSk: Čemic 14, Devetak 21, Gergolet 2.
KD: Rebulla 11, Santuz 8.
OBČINA ŠTEVERJAN
KPI: Baraccetti 12, Parenzan 14, Pirella 21, Lavrenčič 42.
PSI: Nanut 1, Medeot 1.
SSk: čemic 7, Devetak 4.
KD: Rebulla 30, Santuz 24.
Predstavniki zelenega križa na simpoziju v
Rimu
Na pobudo in v organizaciji mi-.v.stva za civilno zaščito bo v ,.nu 9. in 10. julija letos posvet vlogi in pomenu prostovoljnih .Luženj pri organizaciji službe za vilno zaščito. Simpozija se bodo ieležili in to na izrecno vabilo linistra Fortune, tudi predstavni-goriškega zelenega križa, usta-ove, ki ima za sabo že več ka-Kor šestdeset let dela in izkušenj.
Vabilo predstavlja, ugotavljajo pri tej humanitarni ustanovi, priznanje za pomoč, ki jo je slednja nudila neposredno po potresu v Furlaniji, pa tudi po potresu v južni Italiji in za Vsakodnevno skrb.
Rezultati za pokrajinski svet v 24 okrožjih
OKROŽJA	KPI	MSI	LpT	PRI	PSDI	PSI	SSk	PU	KD
Krmin I	1.432	155	23	134	210	419	73	134	1.650
Knnin 11	1.077	96	26	88	218	321	40	38	1.425
Fara-Koprivno	1.074	138	108	140	260	505	292	189	2.091
Gorica I	997	231	75	174	568	390	372	124	1.590
Gorica II	511	265	116	230	196	236	316	114	1.120
Gorica III	426	296	108	141	205	210	144	121	914
Gorica IV	639	461	134	337	347	315	191	217	1.748
Gorica V	846	688	237	522	472	395	221	346	2.169
Gorica VI	815	335	127	289	413	449	323	140	1.653
Gorica VII	629	293	133	245	331	306	170	130	1.482
Gradišče	1.701	199	83	253	191	501	18	99	1.311
Gradež I	785	170	86	821	315	298	10	95	1.268
Gradež II	1.554	181	36	399	302	317	8	66	1.552
Tržič I	1.150	175	102	223	261	424	14	87	1.001
Tržič II	1.326	266	119	270	346	629	14	123	1.337
Tržič III	917	180	64	160	249	390	7	44	785
Tržič IV	1.191	304	122	406	388	600	16	116	1.483
Tržič V	1.907	319	125	372	417	794	34	101	1.772
Romans	1.677	115	32	101	146	319	12	25	1.690
Ronke I	2.153	147	76	277	190	633	48	78	1.372
Kolike II	2.013	99	47	135	169	521	34	37	1.064
Zagraj	1.629	85	25	78	92	527	839	44	623
Škocjan I	2.479	.107	68	215	225	497	31	76	1.407
Škocjan II	2.079	66	29	110	128	332	8	31	909
DRUŠTVO «F. B. SEDEJ« in ANSAMBEL «L. HLEDE« pod pokroviteljstvom občinske uprave
13. zamejski festival domače glasbe
V Formentinijevem parku v Števerjanu
2.	julija ob 21. uri
3.	julija ob 17. uri
Ob tej priložnosti pripravljajo tudi razstavo števerjanskih u-metnikov.
Predstavitev v Novi Gorici
Primorska pred vseljudsko vstajo 1943
Jutri bo n Novi Gorici predstavitev knjige o Primorski pred vseljudsko vstajo 1943, ki je izšla v počastitev 40-letnice zloma fašizma in drugih obletnic, ki jih bomo letos proslavljali na Primorskem oziroma v obmejnih krajih Jugoslavije in Italije. Gre za zajetno in bogato dokumentirano knjigo, ki obravnava zlasti nastanek in vlogo Južnoprimorskega o-dreda in Gregorčičeve brigade. Avtor je znani zgodovinar iz' znanstvenik dr. Tone Ferenc.
Predstavitev knjige se bo začela ob 18. uri v veliki dvorani Skupščine občine Nova Gorica. Sledil bo razgovor z avtorjem. Slovesnost prirejajo občinski organizaciji Zveze borcev Nova Gorica in Ajdovščina, Odbor skupnosti Gre gorčičevih brigad in založba Partizanska knjiga iz Ljubljane.
Volivci iz doberdobske in sovodenjske občine so vključeni v volilno okrožje Zagraj, tisti iz števerjanske občine v okrožje Fara - Koprivno. Volivci iz Pevme, Oslavja, Štmavra in Podgore spadajo v okrožje Gorica I, tisti iz Štandreža v okrožje Gorica VI.
Festival domače glasbe v Števerjanu
V števerjanu bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne 13. festival domače glasbe, ki ga prirejata SKPD Frančišek Borgia Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta iz števerjana. Festival bo tudi letos v Formentinijevem parku. Nastopilo bo šestnajst ansamblov iz zamejstva in iz Slovenije. V soboto zvečer bodo ansambli nastopili z izvirnimi skladbami. Deset med njimi bo komisija izbrala, da se bodo pomerili v nedeljo popoldne.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo Lojze Hlede in Alenka Čemic iz števerjana, dr. Mirko Špacapan in Licio Bregant iz Gorice, Tullio Možina z Opčin, Tomaž Tozon in Marjan Stare iz Ljubljane. Ocenjevalna komisija za besedila pa je sestavljena iz Iva Bolčine, E-mila Valentinčiča in Lorete Humar. Najboljšim ansamblom bodo podelili priznanja in nagrade. Napovedoval bo Marjan Šneberger.
Kot posebno zanmiivost povejmo, da bo v soboto ob 19. uri o-tvoritev razstave števerjanskih likovnih umetnikov.
Izvoljeni
zastopniki
Poslanec KD Luciano Rebulla
Deželni svetovalec KPI Ivan Bratina
Pokrajinski svetovalec PSI
Jože Cej
Pokrajinska svetovalka KPI Aleksandra Devetak
Pokrajinski svetovalec SSk Mirko Špacapan

Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 3. julija, izlet na Viš v Zahodnih Julijcih. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s parkirnega prostora bencinske črpalke v Ul. Aquileia, pred ločniškim mostom.
Kino
(•urico
VERDI 18.00—22.00 cColpire al cuo-re». L. Morante. Barvni film.
CORSO 19.15-22.00 «La scelta di So-phie«. M. Streep. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Giochi d'a-more proibiti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/ ržir
EXCELS10R 18.00 - 22.00 »Africa dolce e selvaggia*.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 «Obiettivo mortale*.
Vhiii t,urico in okolico
SOČA 19.00—21.00 «Imperij vrača u-darec*. Ameriški film.
SVOBODA 21.00 «Dinamit Johnson*. Hongkonški film.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Giusep* pina Fabbro vd. Comelli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
VOJAŠKA AKTIVNOST PARTIZANSKIH SIL NA PRIMORSKEM V JUNIJU 1943
Po uspešnih akcijah v dolini Soče in Bače vojaško-politično delo v Benečiji in Reziji
V torkovi številki smo objavili prvi del sestavka Jožeta Oblaka o pripravah na ustanovitev prvih slovenskih divizij in preureditev glavnega poveljstva NOV za Slovenijo ter o prizadevanjih italijanske vojske, policije in drugih formacij, da bi uničile partizansko vojsko na Primorskem. Njihov namen je bil jasen: uničiti o-boroženo pest primorskega ljudstva v perspektivi padca fašizma in kapitulacije italijanske vojske, o čemer si je bilo italijansko vojaško poveljstvo takrat že na jasnem, s tem pa vplivati na bodočo pripadnost Primorske oziroma na potrditev rapalskih meja.
Ta naklep pa se seveda ni uresničil. Partizanske sile so se vse bolj organizirale v redno vojsko in zadajale sovražniku dan za dnem nove udarce. O tem, kaj se je na Primorskem dogajajo o vojaškem pogledu v juniju 1943, govori pričujoče nadaljevanje.
7. junija 1943 zvečer je manjša skupina borcev 3. bataljona Gradnikove brigade napadla del 607. čete 2. bataljona 104. pehotnega polka v bližini naselja Pri senikih, približno pol poti med Nemškim Rutom in Koritnico ter po sovražnikovih podatkih ubila oficirja in vojaka, ranjeni pa so bili oficir in štirje vojaki.
Še večji uspeh pa je zabeležila Gradnikova brigada istega dne ponoči, ko je uspešno minirala železniški most pri Kneži na progi Gorica - Sv. Lucija (sedaj Most na Soči) - Podbrdo - Jesenice. Ta proga je bila vojaško zelo pomembna, saj so Nemci po njej dovažali čete in vojaški material v Italijo. Eksplozija je uničila 34 metrov dolg lok mosta in s tem za dalj časa onesposobila to progo. Za partizanski eksploziv je skrbela manjša skupina borcev, ki je na območju Kina iz italijanskih in avstrijskih neeksplodiranih granat iz prve svetovne vojne jemala razstrelivo in ga pošiljala minerjem Gradnikove brigade.
Kako zelo je motila italijanske vojaške oblasti povečana aktivnost Gradnikove brigade na območju Baške grape, je videti tudi iz dopisa, ki ga je 12. junija 1943 poslal novoustanovljeni 24. armadni korpus generalnemu inšpektoratu notranjega ministrstva, naj bi izselili prebivalstvo vasi, ki leže med Baško grapo in Ravnami. Predlog ni bil sprejet, češ da bi pri tem imeli prevelike težave, pač pa da bodo tudi v bodoče odstranili iz teh vasi nekatere posameznike, predvsem tiste, ki so najbolj nevarni in sorodnike partizanov.
V noči na 18. marec 1943 se je s padali spustila v bližini Plav v Soški dolili skupina treh obveščevalcev britanske vojske. Skupina ,je imela nalogo, da za britansko poveljstvo na Bližnjem vzhodu zbira podatke o sovražnikovih vojaških in pomorskih silah. Prek njihovih radijskih oddajnikov sta štab Primorske operativne zone in Jaka Avšič, namestnik komandanta glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki se je takrat mudil na Primorskem, navezala prve stike s štabom britanske vojske za Bližnji vzhod.
Zavezniška letala so v noči na
21. junij 1943 pri Podmelcu na Tolminskem vrgla partizanom 11 kontejnerjev, ki so vsebovali okrog 300 kg razstreliva, pet zavojev minerskih pripomočkov, 18 brzostrelk s strelivom in radijski oddajnik na baterije. En kontejner je menda padel v roke sovražniku. Ta pomoč je bila glede na možnosti zaveznikov sicer le simbolična, vendar zelo koristna.
Ko je Gregorčičeva brigada odšla iz Beneške Slovenije, so tam organizirali tri politično - organizacijske karavle, o čemer je dne 8. junija 1943 poročal Dušan Pirjevec - Ahac, politkomisar Primorske operativne zone:
«1. Organizirali smo politično -organizacijske karavle s precejšnjim številom moštva in enim politično sposobnim človekom. Eno karavlo smo postavili na levi, dve pa na desni strani Nadiže. Povezali smo jih že z Okrajnim komitejem KPS za Severno primorsko. Ta jih bo povezal z Okrožnim komitejem KPS Brda - Benečija in Krajcem (Jože Krajc je bil poverjenik Pokrajinskega komiteja za Brda - op. J.O.) . . .
2. Za nadzornika in vodjo teh karavel smo postavili tovariša Lada Krčana (Franca Perovška -op. J. O.) .. . Te karavle imajo seveda tudi vojaške naloge in bodo lahko v najkrajšem času narasle v čete, če bodo le dovolj aktivne. V resnici so to torej nekakšne terenske čete oziroma vodi. Da smo to storili, nas je k temu prisililo dejstvo, da bi te-renci z zgolj civilnimi zvezami po Benečiji bolj malo opravili, medtem ko bodo lahko partizanske patrulje z mitingi po vaseh žele velike uspehe . . *.
Karavlo na rezijanski strani z 12 partizani je vodil Ivan Var-šek - Vare, na Miji v zahodni Benečiji je 13 partizanov vodil Franc Perovšek - Lado Krčan, na Matajurju v vzhodni Benečiji pa je 14 partizanov vodil Franc Čmu-gelj - Zorko. Navedene tri organizacijsko - politične karavle, iz katerih se je razvila Beneška četa, so delovale od junija do septembra 1943.
Največji uspeh primorskih partizanov v juniju 1943 je velika zmaga 22. junija pri Razorih, približ-
no kilometer od križišča, kjer se cesta iz Idrije odcepi proti Vojskemu in Mrzli rupi, o čemer smo tudi pisali v torkovi številki.
Po ukazu Jake Avšiča, namestnika komandanta glavnega štaba NOV in POS, je proti koncu junija 1943 krenila iz Gregorčičeve brigade pod vodstvom Alberta Jakopiča - Kajtimira patrulja 36 mož z nalogo okrepiti osvobodilno gibanje tudi v Reziji, najseveroza-•hodnejšem delu slovenskega narodnega ozemlja. Patrulja je šla čez Polovnik in Sočo na Skutnik, severozahodno od Žage pri Bovcu, se spustila v dolino Rezije in se 28. junija 1943 pri naselju Provala, jugozahodno od vasi Osejani v Rezijski dolini spopadla z oddelkom sovražnika iz Trbiža. Sovražnik je utrpel pet žrtev, med njimi enega oficirja.
Videmski prefekt Mosconi je 1. julija 1943 poročal, da so našli trupli podporočnika Ernesta Pe-drettija in drugega alpinca: «Na častniku so našli listek, popisan s svinčnikom v italijanskem in slo-
venskem jeziku s tole vsebino: «Nismo mi krivi uboja, ker se branimo, vsega je kriv fašizem!* Centrali komite KP Slovenije je 20. junija 1943 takole ocenil delo Osvobodilne fronte in KPS v Slovenskem Primorju:
«Naša ocena rezultatov dosedanjega dela na Primorskem je naslednja:
a)	uspela mobilizacija predstavlja brez dvoma največji rezultat vsega dosedanjega osvobodilnega dela primorskih Slovencev; politična in organizacijska linija te mobilizacije je bila v osnovnem pravilna;
b)	v političnem pogledu je Slovensko Primorje trenutno brez dvoma pridobljeno za Osvobodilno fronto. Razveseljivo je tudi dejstvo, da poostrene represalije okupatorja niso mogle odvrniti množic politično od Osvobodilne fronte, čeprav so marsikje povzročile precejšen preplah in pasivizacijo.»
Pripravil JOŽE OBLAK
70 LEI IVANA RAKIČA-NINIJA ISTRSKEGA BORCA-REVOLUCIONARJA
Te dni obhaja v Pulju v krogu svoje družine, prijateljev, znancev in soborcev življenjski jubilej Ivan Raku: - Nini, predvojni član KP, eden od organizatorjev italijanskega partizanskega bataljona «Antonio Gram-sci» in član sveta republike SR Hrvatske.
Ivan Rakič Nini je bil rojen 22. junija 1913 v Medulinu pri Pulju, v kmečki družini. Po končani osnovni šoli se je odločil za brivski poklic. Njegov šef je bil član ilegalne KPI, zato so k
ainiuiiiiiiiiinii**«iiiiiiMiii»*iiinnHHiiiMi*iii«i»iliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiinnMniiiiiiiiniii(»tiiiiii»»*iiiiiiiiiu»iiiiiiin»iiniiiMiiii*i
TRŽAŠKO POPEVKARSKO GLASBENO POLETJE
Kantavtor Franco Battiato ali čudni mehanizmi uspeha
Tržaško popevkarsko glasbeno poletje se je začelo s prijetnim presenečenjem: v soboto je namreč na tržaškem občinskem stadionu «P. Grezar* nastopil eden najznamenitejših italijanskih popevkarjev, kantavtor Franco Battiato. Presenečenje pa je bilo iz dveh razlogov: prvič ime samo, saj je trenutno Battiato v sami špici italijanskega glasbenega «vsemirja», drugič, pa kar je prav gotovo važnejše, dovoljenje za u-
KULTURNO^ PISMO IZ ZAGREBA
Zakladnica zagrebške katedrale
Ko smo se te dni mudili v Zagrebu, smo obiskali tudi znameniti jezuitski samostan v srcu Zagreba, na Griču, ki so ga pred nedavnim izredno razkošno in prefinjeno preuredili v tako imenovani Muzejski prostor, koder naj bi namestili dragoceno umetniško galerijo Anteja Topič - Mimare, o kateri še danes teče polemika, ker darovalec še vedno ni zadovoljen s preurejenimi in adaptiranimi prostori nekdanjega jezuitskega samostana.
To pot so v Muzejskem prostoru že 31. marca kar v štirih etažah odprli izredno zanimivo razstavo pod naslovom «Zakladnica zagrebške katedrale». Razstava bo odprta do 15. septembra in je že vzbudila veliko zanimanje pri številnih obiskovalcih, tudi tistih zunaj Zagreba in Hrvatske.
Kot je znano, ima zagrebška nadškofija v svoji lasti zelo dragocene predmete, pa naj gre za predmete votivnega, kulturnega ali umetniškega pomena. Sicer pa je zgodovina zakladnice zagrebške katedrale tudi njena zgodovina. Tako je, m primer, gradnja zagrebške katedrale trajala stoletja. Od 13. stoletja, ko je škof Timotej zgradil svetišče pa vse do današnjih dni, ko so znova obnavljali njeno streho. Vsako razdobje je dalo katedrali svoj pečat in katedrala je bila do potresa 1880. leta primer skladnosti različnih epoh. Potres leta 1880 jo je močno poškodoval, nakar so začeli z njeno obnovo, ki so jo zaupali arhitektoma Schmidtu in Bollčju.
Ob takratni radikalni obnovi ka tedrale so odstranili vse stare ol tarje, slike, kipe, nagrobne plo šče, z njene fasade pa grbe in okrasje. In na tej razstavi so zdaj zbrani in kronološko razporejeni preostali spomeniki stare zagrebške katedrale, razsuti danes po različnih cerkvah in muzejih. Vse tiste eksponate, ki jih prireditelji razstave niso mogli razstaviti (freske, veliki oltarji) pa so predstavili na razstavi s fotografijami. Poleg teh fotografij najdemo na razstavi tudi nekaj originalnih risb arhitektov Schmidta, Bolleja, Maninija in Morettija, da bi tako ilustrirali posamezne predloge za obnovo katedrale.
Tako sta v kleti Muzejskega prostora razstavljeni skulptura in slikarstvo zagrebške katedrale od lf. do 17. stoletja, v pritličju pa skulptura in slikarstvo od 17. do 19. stoletja. V prvem in drugem nadstropju pa najdemo razstavljen tekstil, kovino ter iluminira-
ne rokopise in knjige, vse seveda iz zakladnice zagrebške katedrale.
Tako so se v zakladnici zagrebške katedrale ohranili številni dragoceni predmeti za cerkveno uporabo (monštrance, kelihi, relikvia-riji, plenariji, kanonske plošče, kadilnice, ciboriji, pastorali, ante-pendiji, škofovski križi, pacifikali in svečniki) v razdobju od 11. do konca 19. stoletja in jih seveda zelo veliko najdemo razstavljenih v vitrinah I. in II. nadstropij. Med najstarejše in najdragocenejše predmete iz zakladnice sodijo vsekakor plenarij iz slonove kosti iz 11. stoletja, relikviar z zlatim križem zagrebškega škofa Macellina iz 1137. leta, plenarij z Marijo iz
13.	stoletja in angel s kitaro iz 1406. leta. Po svoji vrednosti izstopa skupina srebrnih in pozlačenih kelihov (med njimi tudi kelih iz čistega zlata) iz 15. in 16. stoletja, relikviariji, skupina srebrnih izdelkov augsburških zlatarjev iz 17. in 18. stoletja, dragocene cerkvene posode in predmeti dunajskih, graških, zagrebških, mariborskih in radgonskih zlatarjev iz 18. stoletja kot tudi zanimiva skupina cerkvenih predmetov zagrebških in dunajskih zlatarjev iz obdobja <tbiedermayer*. Iz konca 19. stoletja pa izvira oltar-ska oprema (svečniki, kanonske plošče itd.), ki so jih izdelali po načrtih Hermanna Bolleja ob obnovi zavoljo potresa poškodovane zagrebške katedrale, izdelali pa so jo obrtniki mojstri iz Zagreba, Ljubljane in Dunaja.
Zelo dragocen je tudi tekstil, to so oblačila zagrebških škofov, ki jih prav tako hranijo v zakladnici Že v začetku 11. stoletja je kralj Ladislav, ustanovitelj zagrebške nadškofije, daroval zakladnici svoj plašč, ki ga je imel na kronanju. Dragoceni fond zakladnice je obogaten tudi z raritetami iz evropskih središč, kot na primer Gyulayeva mitra, polna biserov, draguljev in zlata iz
14.	stoletja je prispela iz Francije. Svoj vrhunec doseže zakladnica v 17. stoletju. Škofje so spodbujali ustvarjalnost domačih u-metniških delavnic, ki so obogatile zakladnico s sorazmerno kvalitetno in tudi izjemno kvantitetno količino poramentov (pluvijali, dalmatike, mitre, antependiji) izvezenih s srebrnimi, zlatimi in svilenimi nitmi na dragocenih svilenih in brogatnih podlogah v najrazličnejših tehnikah vezenja — od ploskega veza tslikanja s svilo* do reliefnega vezenja, ki dosega kvaliteto vezilne skulpture v delih sijajnega nemškega mojstra
vezenja Jakoba Wolfganga Stol-la. ki ga je bil v Zagreb poklical škof Petretič, ustanovitelj kapi-tolske vezilske delavnice (1655-56). Iz tega obdobja hrani zakladnica edini v Evropi znani sarkofag, tako imenovani *božji grob*, ki je izvezen na svili.
Posebno dragocenost predstavljajo rokopisi in knjige, zbrani v tako imenovani metropolitanski knjižnici, katere začetki segajo globoko v preteklost, celo v 11. stoletje, v čas, ko je Zagreb postal škofijsko mesto (1093-94). Prvi zagrebški škof Duh, po rodu Čeh, je prinesel nekaj najpotrebnejših knjig za opravljanje liturgije, izmed katerih jih še danes nekaj hrani fond Metropolitane: Evangelarium MR 153, Sacramen-tarium sanctae Margaretae MR 126, Agenda Pontificalis MR 165. Danes ima Metropolitana v posesti kakih 150 starejših rokopisov (od 11. do 16. stoletja), ki so bogato iluminirani in pomembni tudi v svetovnem smislu, kakih petdeset rokopisov od 17. do 19. stoletja, največjo zbirko inkunabul na Hrvatskem (253), kakih 300 tako imenqvanih mlajših rokopisov (18.-H), stoletje), vsega skupaj kar 60.000' zvezkov. Seveda so na raz stavi razstavljeni samo najdrago cenejši in najbolj zanimivi pred meti, oziroma knjige iz Metropo litane.
P osebno zanimivost na razstavi predstavlja, tudi za nas Slovence, Valvasorjeva grafična zbirka. Znano je, da je Valvasor med svojimi potovanji in študijem zbrat zelo veliko število knjig in rokopisov, grafičnih listov in risb ter drugih starin in redkosti, ki jih je bil namestil v svoj dvorec Bo-genšperk pri Litiji. Zaradi izdaje svoje Slave vojvodine Kranjske je zašel v finančne težave in je moral razprodati vse, tudi dvorec. Njegovo knjižnico je skupaj z grafično zbirko odkupil 1690. leta zagrebški škof Aleksander Mikulič, med prvo svetovno vojno pa so grafično zbirko skupaj z drugimi knjigami bivše Valvasorjeve knjižnice v okviru Metropolitane shranili v Univerzitetni knjižnici, grafična zbirka pa je zdaj kabinetu grafike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba.
To so samo bežni, zgolj našteti in omenjeni predmeti iz zakladnice zagrebške katedrale, zdaj razstavljeni in dostopni javnosti, ki so hkrati tudi del zgodovine Zagreba in našega širšega območja od 11. stoletja do danes. Sicer pa je najbolje razstavo videti.
D. Ž.
porabo občinskega stadiona v glasbene, in ne samo v športne namene. Incidentov seveda tu na stadionu «provincialnega Trsta* ni bilo, to pa je prav gotovo pozitiven «precedens» za nadaljnjo uporabo tega športnega objekta tudi v druge namene, od glasbenih gledaliških ali drugače kulturnih.
Sedaj pa preidimo h koncertu, točneje k Francu Battiatu samemu. Njegov neverjeten, naravnost neznosen uspeh zadnjih treh ali štirih let je dejansko popolnoma nerazumljiv. Kakor lahko po eni strani prav dobro razumemo uspešnost nekaterih melodičnih pevcev in mladinskih idolov kot sta n.pr. Julio Iglesias ali pa Miguel Bose, ter nekaterih vsestransko kvalitetnih kantavtorjev kot so recimo Francesco De Gregori, Lu-cio Dalla ter drugi, tako se uspeh Franca Battiata izvije iz vsakršne logike javnega umetnostnega nastopanja, pa naj bo to glasbena, koreografska, osebnostna in še bi lahko naštevkli fhktofje, 'Ki pribo-" morejo k uspehu pevcev, filmskih igralcev ter drugih ljudskih idolov*. Vendar se pri večini dobi odgovor in razlago za njihov uspeh, pa naj bo ta razloga še tako plitva in vsakdanja, uspeh Battiata pa je res nerazumljiv. Katera je njegova čudežna vzmet, ki je začarala njegove oboževalce? Očitno je mehanizem mišljenja širših ljudskih množic in njihova reakcija na določene zunanje stimulanse res popolnoma nepredvidljiva, saj je Battiatov uspeh presenetil najprej njega sa-mema, ter nato tudi njegove me-nežerje. Battiato nima na odru posebne osebnosti, njegova glasba je v glavnem enostavna, ponavljajoča se, zelo predvidljiva, večkrat celo dolgočasna, besedila pa, ki naj bi bila, po ljudskem glasu, prav ta njegovo bistvo in genialnost, prava banalizacija vsakdanjih dogajanj, od socialnih do političnih in splošno intelektualnih. Skratka, Battiato ponuja neko ceneno psevdo-kulturo v o-bliki pesmi, tega ponujanja pa se prav dobro zaveda, saj je prav očitna že v njegovih pesmih, ki govorijo res o ajatulahu Homeiniju, o dogodkih a Poljskem ali v Albaniji, o njegovih majhnih vsakdanjih težavah ter o... neumnosti ljudi, ki kupujejo plošče na debelo <torej tudi njegove!).
Battiato je za svoj tržaški nastop pripravil pravi «show», ki ga bo celo poletje posredoval poslušalcem po vsej Italiji, k temu pa spadajo med drugim posrečena domislica nastopa kvalitetnega violinista Giustapia (odkar je le ta pop-zvezda se njegovo ime piše skupaj...), nastop Francesca Mes-sine, ob zvokih katerega vitka plesalka pleše trebušni ples in še
marsikaj drugega. Koncert je skupno trajal več kot dve uri, Battiato pa je v glavnem zapel vse pesmi svoje slave, torej obe zadnji veliki plošči, ter še nekaj starejših, katere je podprl s pravo rock-formacijo (tolkala, klaviature, električne kitare itd.), predvsem pa z violino omenjenega Giustapia ter s skupino madrigalistov, ki so dali nekaterim njegovim pesmim pravi lirisko-epični ton. In prav pri teh novostih, pri nastopu violine ter opernih vložkov, prej kot pri sicer novih in popolnoma drugačnih, vendar pa precej plitvih besedilih, lahko začnemo iskati vzrok njegovega uspeha, saj je pri taki poplitveno-sti modeme pop glasbe vsaka novost, seveda če dobro aranžirana in predstavljena, lahko porok za uspeh.
Skratka, Battiato, genij moderne rock-glasbe ali pa morda neverjetno spreten mistifikator, in torej zakaj Franco Battiato in ne ''npr. Fabio Todero («fejst» fant, priden' tržaški kantavtor*, ki se preživlja s tem, da dela v nekem centru za zdravstveno higieno), sicer pa bi lahko kar skupaj z Battiatom poudarili da «sul pon-te sventola bandiera bianca*. kritičnosti današnjih mladih, in prav v primeru Battiata, manj mladih spremljevalcev in pasivnih sprejemnikov, današnje lahke glasbe.
DUŠAN JELINČIČ
Iz gledališkega sveta
RIM — Italijanska igralska skupina «Gruppo della Rocca* začenja v teh dneh v Barceloni uprizarjati svojo novo predstavo, ki jo je z uspehom predstavila na Šesto Fiorentino «Fantastična predstava slavnega Angela Beol-ca imenovanega Ruzzante na dvoru kardinalov Marca in Francesca Cornaro*. Delo v dveh dejanjih je povzeto iz raznih Ruzzan-tejevih del v priredbi letos pozimi umrlega Ludovica Zorzija in Gianfranca de Bosia, ki je tudi režiser.
Iz Barcelone se bo skupina preselila v Pariz in nato v Mehiko.
• • •
VICENZA — Na prvem festivalu v Vicenzi, posvečenemu Mozartu, so sinoči uprizorili in prvi izvedbi moderne dobe Mozartovo delo «Ascanio in Alba*, glasbeno delo v dveh dejanjih na besedilo Giuseppa Parinija. V tem, praktično nepoznanem, Mozartovem delu, so nastopili Lynda Russel (Ve-nus), Martha Senn (Ascanio), Branda Jackson (Silvia), Aldo Beetolo (Aceste) in Patrizia Dor-di (Faun). Orkester gledališča Fe-nice iz Vicenze je vodil Ulrich Weder v režiji Grahama Wicka.
njemu prihajali tudi drugi komunisti in protifašisti. Mladi I-van se je kaj kmalu opredelil za pot revolucionarja, že leta 1929 je kot mladoletnik trosil letake ob znanem procesu proti Vladimiru Gortanu. Član KPI je postal leta 1932 in je na svojem območju ustanovil partijsko celico. Delal je tudi v povezavi z Natalom Kolaričem.
Zaradi aktivnega delovanja v revolucionarnem gibanju so ga fašistične oblasti aprila 1934 a-retirale. Julija istega leta so ga ob amnestiji sicer izpustile, vendar so mu za dve leti določile policijsko nadzorstvo. Leta 1937 pa so ga ponovno aretirali in po večmesečnem mučenju v tržaškem Coroneu obsodili na pet let konfinacije.
Na otoke Tremiti je Rakič prispel marca 1938. Ker se je uprl obveznemu fašističnemu pozdravljanju z dvigom roke, so ga obsodili na dva meseca zapora, ki ju je prestal v zaporu Lucera pri Foggii. Ker je kar trikrat odklonil rimski pozdrav, je bil prav tolikokrat obsojen in zaprt. Proti koncu leta 1938 ga iz zapora niso več poslali na Tre-mite, ampak na otok Ponzo. Tu se je srečal z Natalom Kolaričem, nekaterimi člani vodstva KPI in mnogimi konfiniranci iz Primorske in Istre. Leta 1939, ko so konfinacijo na otoku Pon-zi odpravili, so ga ponovno poslali na Tremite.
Rakič se je vključil v delo ilegalne KPI in bil z njo povezan še na otoku Ponzi. Novembra 1942, potem ko je prebil pet let v konfinaciji, bi ga bili morali izpustiti, vendar so ga zadržali. Na Tremitih je deloval skupaj z Dušanom Bordonom, Narcisam Vatovcem in drugimi protifašističnimi borci. Ob padcu fašizma julija 1943 so vse italijanske konfinirance poslali domov, razen konfinirancev iz Primorske, Istre in t.i. Ljubljanske pokrajine ter drugih Jugoslovanov. Po odhodu italijanskih komunistov je Rakič postal sekretar KP na tremitskih otokih San Nicola in San Domenico.
V	Bari je prišel skupaj s 104 tovariši s Tremitov. V Bariju pa so ga za nekaj dni zaprli z obtožbo, da je protipravno uporabil ladjo, ki je bila mobilizirana. Poslali so ga v Taranto, kjer pa je znova dobil zvezo s KPI; odtod se je vrnil v Bari in nato odšel v partizanski tabor v Gra-vino, kjer je bil sprejet v bataljon NOVJ, ki je bil pozneje vključen v 3. prekomorsko brigado.
V	partizanskem taboru Gravi-na je bil Rakič odgovoren za u-stanovitev italijanske čete, ki je pozneje dobila ime cAntonio Gramsci*. Postal je njen politični komisar in je v sklopu 4. bataljona 3. prekomorske brigade bdšel na Vis, kjer se je vključil v obrambo otoka. Udeležil se je bojev na otoku Braču prve dni junija 1944. Po vrnitvi na Vis je sodeloval pri ustanovitvi italijanskega bataljona ^Antonio Gramsci*. še naprej je bil politični komisar preurejene čete, ki je prišla iz Italije. Skupaj z omenjenim bataljonom je sodeloval pri osvobajanju otoka Hvara, po razpustitvi bataljona v začetku oktobra 1944 pa je bil imenovan za delegata in nato za političnega komisarja čete v 4. bataljon 12. dalmatinske udarne brigade. V tej brigadi je nato postal politični komisar inženirske čete in je sodeloval v končnih bojih za osvoboditev domovine. V kninski bitki je bil ranjen.
Po osvoboditvi je bil predsednik Združenja primorskih partizanov ter je imel številne odgovorne dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah in v občinski skupščini Pulj. Zdaj je aktiven družbenopolitični delavec, med drugim tudi član sveta republike SR Hrvatske. Za zasluge v predvojnem revolucionarnem gibanju, za udeležbo v NOVJ in povojni graditvi je bil odlikovan s številnimi odlikovanji, npr. z redom za hrabrost in redom republike z zlatim vencem. Dobil je tudi visoko odlikovanje republike Italije, nagrado mesta Pulj in plaketo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije.
V	imenu nekdanjih borcev 3. prekomorske udarne brigade in drugih soborcev, prijateljev, znancev in sodelavcev mu želimo še na mnoga zdrava leta.
ALBERT KLUN

Patronat KZ - INAC svetuje
Družinska doklada za ženo pritiče na pokojnini
Vpr.; učeprav nimam še 60 let oziroma 35 let delovne dobe, sem se pred nekaj meseci invalidsko upokojil, ker sem precej hudo zbolel. INPS mi je priznal invalidsko pokojnino in mi jo redno izplačuje vključno z družinsko doklado za ženo. Problem pa je sedaj nastal zato, ker nisem prekinil delovnega razmerja in sem še zmeraj zaposlen pri istem gospodarju, vendar delam lažje delo. IN PS mi je sedaj poslal na dom poseben prospekt, ki ga moram izpolniti, iz katerega izhaja, da so mi zadržali dobra dva milijona in me sprašujejo, če sem še delal po upokojitvi in če sem dobival družinsko doklado za ženo. Kot sem že dejal, sem še vedno zaposlen in tudi prejemam družinsko doklado za ženo na plači. Kaj se bo zdaj zgodilo? Obstaja nevarnost, da mi odvzamejo pokojnino? In še nekaj bi rad vprašal: imam še pravico do družin-
ske doklade za ženo, ki ima majhen samostojni dohodek?* M. C.
Zavarovalni zavod INPS vam je priznal pravico do invalidske pokojnine, ker se je spričo obolenja vaša zmožnost do zaslužka zmanjšala za več kot dve tretjini, kot to določa zakon. Obstaja tudi možnost, da INPS prekliče invalidsko pokojnino, vendar pa so to bolj redki, če že ne izjemni primeri, saj bi se moralo zdravstveno stanje in torej zmožnost do zaslužka toliko izboljšati, da ne bi več izpolnjevali prejšnjih pogojev. Če ste sedaj še vedno v rednem delovnem razmerju in ob opravljanju lažjega dela prejemate e-nako plačo kot pred obolenjem, obstajajo vsaj teoretično pogoji, da vam INPS prekliče invalidsko pokojnino.
Prospekt, ki so vam ga poslali na dom, morate seveda točno izpolniti do vseh potankosti. Točno morate navesti, da ste še zaposleni in kolikšna je vaša plača. Poleg tega morate tudi zabeležiti, da vam tudi delodajalec nakazuje družinsko doklado, kar pomeni,
da jo prejemate dvakrat za isto osebo (ženo), kar je nezakonito. Zato morate takoj opozoriti delodajalca, naj prekine z nakazovanjem družinske doklade na plači, obenem pa morate delodajalcu pokazati pokojninski odrezek, saj si mora zadržati na plači dnevni odtegljaj, ki je toliko večji, kolikor višja je vaša pokojnina. Dokler je namreč upokojenec zaposlen, ima pravico le do minimalne pokojnine, razliko pa mora delodajalec odbiti na plači. INPS si ob likvidaciji vsake nove pokojnine namenoma ustvari poseben rezervni sklad, da lahko obračuna morebitne dolgove, kar je tudi vaš primer.
Sprašujete tudi, če imate pravico do družinske doklade za ženo, ki ima majhen dohodek. Vse je odvisno od tega, kako «majhen» je ta dohodek: žena ima lahko samostojen dohodek, ki pa ne sme presegati minimalnega pokojninskega zneska povečanega za eno tretjino. Od aprila do junija je ta meja znašala 403.950 lir na mesec, od 1. julija pa se je povišala na skoraj 420.000 lir.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.15	Kinematografski program
12.30	Šolska vzgoja:
Arheologija
13.00	Italijanske kronike - Kronike o motorjih
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Ko je prišel cirkus v mestu
15.30	šolska vzgoja:
Zgodovina
16.00	Mister Fantasy - ponovitev glasbenega varjeteja
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Kako jih naredijo tako lepe
17.20	Tarzan v prepovedani džungli - film
18.20	Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.50	Check-up - program o medicini
19.45	Almanah in Vremenske raz-
mfvrp
20.00	Dnevnik
20.30	Coloseum - program o igrah
21.25	«La collina degli stivali* -film s Terencem Hillom in Budom Spencerjem, 1. del
22.25	Dnevnik
22.30	«La collina degli stivali* -2. del filma
23.10	Marino Marini - Veselje skulpture
00.05 Dnevnik 1 - Nočne vesti -Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
En groš, dva groša
13.00	Dnevnik 2 - Ob 12. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Od obrtnika do umetnika
14.00	- 16.30 Tandem
14.30	Risanka
14.45	Zgodba iz džungle
16.05	Blondie, TV film
16.30	šolska vzgoja:
Veter v rokah - tečaj na deskah
17.00	Čarovnik Merlin - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Izdelovalka punčk - doku-srce
17.55	Annick v mestu - TV film
18.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
18.50	Mangimania Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2
20.30	Dnevnik 2 - Sekstant
21.25	Prižgimo svetilko - glasbena komedija, 1. del
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Dnevnik 2 - Šport Tenis - Mednarodni turnir
24.00	Dnevnik 2 - Nočne vesti
Tretji kanal
10.15	Kinematografski program
15.00	Tenis: Mednarodni turnir
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.05	šolska vzgoja
20.30	Po turneji
21.10	Sto mest Italije
21.30	Dnevnik 3
22.05	Obisk - film Režija Antonio Pietrangeli
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
17.35	Poročila
17.40	Mogočno morje: Tovor, angleška dok. serija V tokratni dokumentarni od-
daji iz serije Mogočno morje bodo spregovorili o transportu velikih količin blaga po znamenitih morskih poteh, ki so bile odkrite v do bi iskanj in drznih potovanj mož, ki so se spopadli z o ceani. Danes tovorimo po morju skorajda vse stvari, ki se jim ne znamo več odpovedati in zaradi katere je naš svet drugačen od sveta naših dedov. Posebno Evro pejcem gre zasluga, da so trgovsko mrežo, ki je zaobjela ves svet povezali s plovnimi potmi. Številni izumi pa so omogočili gradnjo najsodobnejših tovornih ladij, ki jih poznamo danes
18.40	Glasba starega Jadrana: Piran
V poletnem času bomo ponovili niz šestih glasbenih oddaj, ki smo jih posneli v koprodukciji z beograjsko televizijo. Oddaje nam bodo približale glasbeno umetnost, ki je nastajala v preteklosti v posameznih mestih pa tudi kraje, v katerih je nastajala (Šibenik, Split, Hvar, Dubrovnik, Kotor). Glasbo preteklih obdobij nam bodo predstavili jugoslovanski vrhunski reproduktivni umetniki — tako solisti kot ansambli
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
19.55	Vreme
20.00	Tednik
21.05	Piranski glasbeni večeri Nocoj bomo predvajali posnetek z lanskoletnih Piranskih glasbenih večerov z namenom, da predstavimo am-bient te vsakoletne poletne kulturne prireditve, ki bo letos potekala od začetka julija do konca avgusta. Predvajali bomo posnetek koncerta Komornega orkestra RTV Ljubljana, dirigent je Kruno Cipci. Poslušali bomo Suito štev. 3,0. Respighija. Solista večera pa bosta violinist Andreas Rainer in pianist Aci Bertoncelj
21.45	TV dnevnik 2
22.10	TV kabaret
Koper
14.00	Odprta meja
17.30	Odprta meja
17.55	TVD - Novice
18.00	Izziv novega - dok. oddaja
19.00	Alfredo Lacosegliaz - glasbena odaja
19.00	TVD - Stičišče
19.45	Dossier našega časa
20.45	Obiskovalci - serijski film
21.30	Horizonti
22.00	TVD - Danes
22.10	Turistični vodič
22.45	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagret)
16.15	Videostrani
16.25	Rokomet za trofejo Jugosla vije
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Modro kot pisano
18.45	JU rock portret
19.30	TV dnevnik
20.00	Panorama, politični magazin
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: I. Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Poldnevniški razgledi; 12.00 Na goriškem valu; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: I. Tavčar: «Izza kongresa*, 10. nad.; 14.30 Otroški kotiček: «Sem in tja skozi čas*;
15.00	Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaški predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 četrtkova srečanja;
18.30	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00, 17.00 Poročila in Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popo’dsnskega programa; 13.20 Zir.nv--ost’, reportaže, pogovori;
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKVV - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
13.45	Narodne in ponarodele; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Vaša prijatelja, Ljubljanski in Nedeljski Dnevnik;
15.45	Ekonomska priporočila; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.30	Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
KOPER
(Itallianskl program)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30,	15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasbeni program;
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz
8.45	Su e zo per le contrade; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba;
10.10	Leteči zmaj; 10.35 La giran-dola; 11.00 Svet mladih; 11.35
Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasbeni program; 15.20 Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00,	12.00, 13.00
14.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 8.30 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Pesmi spominov; 12.03 Ulica A-siago Tenda; 13.15 Poštna kočija;
13.25	Master; 14.28 Koncert; 15.00 Megabit - znanstvena oddaja; 16.00 II paginone, poletje; 17.25 Glober trotter; 18.28 Glasbena knjižnica;
19.15	Draga glasba; 19.30 Dvode-janka; 21.52 Objektiv Evropa;
22.27	Animal loquax; 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30. 16.30, 17.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 pred vaja; 8.45 Radijska priredba; 10.30 Luna na vlaku; 12.48 Un’isola da trovare; 13.41 Sound-track; 15.00 Zgodovina Italije in okolice; 16.32 Zakaj se ne pogovorimo še enkrat?; 17.32 Odprti popoldne; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Okno na glasbo; 21.00 Komedija v dveh deja njih; 22.50 Klavir v noči.
RADIO OPČINE
10.30	Kupim..., prodam...; 19.00 Glasbeni koktail (v studiu Robi).
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladina poje Dekliški zbor H. Svetel; 9.05 glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali pozna te?; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, ob vestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogo vori; 15.05 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom V. Ahačiča; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo
18.35	Sonatini za violino in klavir
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom J. Privška
20.00	četrtkov večer domačih pes mi in napevov; 21.05 Literarni ve čer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna po doknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Paleta popevk jug. avtorjev 0.05 Nočni program - glasba.
tenis
TURNIR V WIMBLEDONU
McEnroe in Curren druga polfinalista
Pri 24 letih je to že peti polfinale za McEnroea
LONDON — Poleg Lendla in Le-sta se v polfinale wimbledon-24ega turnirja uvrstila tudi Ameri-John McEnroe in Južnoafričan J^vin Curren. McEnroe je v treh se-™ odpravil rojaka S. Mayerja s6:3, 7:5, 6:0, medtem ko je Curren 'l štirih setih z izidom 4:6, 7:6, 6:2, ';6 premagal Američana Tima Ma-T°tta. V polfinalu se bo McEnroe I**heril z Lendlam, Curren, ki je v osmini finala izločil lanskega zmagovalca Connarsa, pa z Novozeland-^ Chrisom Levvisom.
. Za komaj 24 let starega McEnroea * to že peti vvimbledonski polfina-e doslej, v finalu pa je nastopil leto 1980, leto kasneje si je prvo priboril na račun Borga, la-^ Pa je v finalu klonil presenetljivemu Connorsu. McEnroe je proti ^ndjfju Mayerju pokazal, da je v 144 odlični formi in glavni favorit 24 končno zmago. Brez protestov pa
McEnroe tudi tokrat ni mogel, zato mu bodo verjetno naložili globo, s katero bi se približal nevarni številki 7.500 dolarjev, s katero bi bil avtomatično tudi suspendiran.
V drugem polfinalu se je Curren izkazal z izrednim servisom, ki je njegovo glavno orožje DRUGI IZIDI
ŽENSKE DVOJICE (četrto kolo): Casals - Tumbull (ZDA - Avstral.) -Leand - Piatek (ZDA) 6:3, 5:7, 6:2; Potter - Walsh (ZDA) - černeva -Savčenko (SZ) 6:2, 6:3.
MEŠANE DVOJICE (drugo kolo): Lloyd - Barker (VB) - Pasarel -Yeargin (ZDA) 7:6, 6:3; Lewis -Tanvier (N. Zel. - ZRN) - Guntrip -Ludloff (VB - ZDA) 6:0, 2:6, 6:3.
MEŠANE DVOJICE (tretje kolo): Denton - King (ZDA) - Lloyd -Barker (VB) 6:1, 6:2; Strode -Temesvari (ZDA - Madž.) - Taygan -Jordan (ZDA) 7:6, 6:2.
NA EP V PLOVDIVU
SZ že premočno v vodstvu
Jugoslavija je po 3 kolih tpetja s točko manj od Madžarske
V Plovdivu se je pred kratkim čelu (Portisch, Ribli, Sax, Adorjan
pričelo evropsko ekipno šahovsko prvenstvo, na katerem nastopajo reprezentance Sovjetske zveze, Jugoslavije, Madžarske, Anglije, Bolgarije, Danske, ZRN in Nizozemske. Prvenstvo se odvija na osmih deskah (in je torej bolj objektivno od olimpiade, kjer so dvoboji na štirih deskah), igra pa se na sistem vsaka reprezentanca z vsako.
Prvi favorit prvenstva je seveda Sovjetska zveza, saj je po treh odigranih kolih le vprašanje, s kolikšno prednostjo bo pravzaprav zmagala. SŽ nastopa v postavi: svetovni prvak Karpov, Polugajevski, Petrosjan, Vaganjan, Beljavski, Tuk-makov, Psahis, Jusupov,. Spasov in Geller. Jugoslavija se tudi tu bori za eno izmed kolajn, nastopa pa, po besedah kapetana Parme, v najboljši postavi, in sicer Ljubojevič, Gli-gorič, P. Nikolič, Kovačevič, Ku-rajica, Hulak, Rajkovič, Ivanovič, Cebalo in Djurič. Madžarska, ki je evropski vicešampion, nastopa v solidni postavi s svojimi olimpijci na

ATLETIKA
NA POKRAJINSKEM MITINGU V TRSTU
Deželni rekord kadetinje J. Čulav
Mladi borovki je podvig uspel v metu kopja s 35,16 m ■ Več dobrih izidov
V prejšnjih dneh sta bila na triadni občinskem stadionu dva atlet-244 pokrajinska mitinga, namenjena "Stegorijam kadetov in kadetinj. £ePrav se je obeh tekmovanj udele-fNo malo atletov (najbrž zaradi zajoka šolskih počitnic), ni manjka-4 nekaj zelo dobrih rezultatov, še «4sti velja omeniti nova deželna tskorda borovke Jadranke Čulav v ®etu kopja in članice Edere Rossije v teku na 300 m.
Jadranka Čulav je z odličnim me-35,16 m (ki presega zgolj deželni okvir) odvzela rekord goriški 4Uetinji Fain, ki ga je bila dosegla 2 lanskim metom na razdalji 33,38
hietra.
Med ostalimi dosežki slovenskih atletov, ki so se udeležili mitinga Ve'ia omeniti adrievko Mirjam Gre-8°ri in borovca Alana Oberdana v kopja, člana Devina Aljošo Škabarja v sprintu in borovko V^-I^hiko Gerdol na 80 m z ovirami. V1* v vseh primerih za zelo dobre 44se in razdalje.
IZIDI
KADETINJE
^80 m ovire: 3. V. Gerdol 13”6; 5. V' Kermec 15”5 (obe Bor).
600 m: 4. V. Kozlovič (Bor) 2’02"5 -Daljina: 1. J. Čulav 4,56 m, 4. V. J^rdol 4,14 m, 5. V. Kermec 4,0a 1,1 (vse Bor).
, Disk: 1. V. Gerdol (Bor) 21,86 m; .■ M. Gregor! (Adria) 18,12 m; 6. I. ^man (Bor) 12,90 m.
, Kopje: 1. J. čulav (Bor) 35,38 m;
M. Gregor! (Adria) 27,46 m; 3. v' Gerdol (Bor) 23,68 m; 5. I. Až-Vjan (Bor) 16.58 m; 6. C. Natural l8°r) 15,48 m.
KADETI
JOO m ovire: 2. B. Race (Bor) 16”3 . 300 m: 3. A. Škabar (Devin) 41”4; b- M. Gustinčič (Bor) 43"0.
. 1200 m: 6. D. Sedmak 4T2"6; 7.
Kozlovič 4’17”7 (oba Bor). ..višina: 1. A. Oberdan 1,58 m; 2.
Race 1,53 m; 4. M. Možina 1,50 ^ (vsi Bor).
„Konje: 1. A. Oberdan 41,32 m; 2. ?i Race 35,16 m (oba Bor), 4. A. Škabar (Devin) 30,24 m.
, 20 ni: 2. A. Škabar (Devin) 10"0; M. Možina (Bor) 10"2. fi00 m: J. Kozlovič (Bor) 1’50"9.
Za deželno reprezentanco
Zveza pozvala 6 slovenskih atletov
Za nedeljsko meddeželno tekmovali6 med Furlanijo - Julijsko krajino 0 Venetom, ki bo v Pordenonu, je ®e2elna atletska zveza sklicala več t*°venskih atletov. Tekmovanja se «?do tako udeležili borovci Mitja .Možina (80 m), Alan Oberdan (kop-jel. Jadranka čulav (daljina in kop-
je), Tanja Kalc (80 m in štafeta Lazio. Še predvčerajšnjim je rimski
4x100 m) in Veronika Gerdol (višina in disk) ter član Devina Aljoša Škabar (300 m in štafeta 4x100). Razen Oberdana se bodo vsi slovenski atleti zagotovo odzvali pozivu. Gre vsekakor za lepo priznanje, ki hkrati priča o kakovosti zamejske atletike.
Trofeje dežel, ki bo v soboto in nedeljo v Senigalii (Arezzo), pa se bo za F-JK udeležil tudi Borov metalec kopja Gabrijel Sedmak.
NOGOMET
Giagnoni pri Palermu
PALERMO — Vodstvo drugoligaša Palerma je prevzel Gustavo Giagnoni, ki bo že danes imel prvo srečanje z ekipo. Kot znano, je Palermo letos tvegal nazadovanje v C ligo.
Po neuradnih vesteh pa kaže, da bo Catanio še vedno vodil Gianni di Marzio.
Laudrup k Laziu
RIM — Proti vsakemu pričakovanju bo komaj devetnajstletni'danski nogometaš Michael Laudrup v prihodnji sezoni vendarle igral za
klub zatrjeval, da ne bo najel mladega Danca, ker ga njegov klub (Broendby) do 31. decembra letos noče odstopiti (na Danskem je prvoligaško prvenstvo v polnem teku). Kaj se je medtem zgodilo, tega nihče ne ve, dejstvo pa je, da je Lazio najel Laudrupa, ki mu ga je sicer odstopil Juventus.
itd.), med favorite (za drugo mesto seveda) pa spada tudi nosilec brona iz prejšnjega prvenstva Anglija, ki uvršča na prvi deski velemojstra Milesa. Nizozemska, ki u-vršča na prvi deski vrhunskega Timmana ter Bolgarija, ki igra s Tringovom na čelu, ne bi smeli po« seči po kolajnah, medtem ko se bosta reprezentanci ZRN brez Hiibne-rja ter Danska brez Larsena otepali zadnjega mesta.
Po treh kolih, torej po praktično
Mazza ostane pri Udineseju?
VIDEM — Lamberto Mazza, bivši predsednik in poverjeni upravnik Zanussija, naj bi tudi v novi sezoni vodil «Udinese calcios. Tako se je vsaj govorilo po skupščini delničarjev, ki je obnovila upravni svet por-denonske družbe. Mazza naj bi namreč ostal pri Udineseju, ker mu je baje Zanussi odstopila del delnic videmskega prvoligaša in mu tako omogočila, da nadaljuje z okrepitvijo ekipe.
MADRID — Argentinec Diego Maradona se bo bržkone udeležil te^Klflif" argentinske "državne reprezentance s Paraguajem. Tekma bo 14. julija.
Jutri zadnje kolo tržaškega šahovskega prvenstva ZSŠDI
Jutri se bo v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2) zaključilo šahovsko brzopotezno prvenstvo ZSŠDI veljavno za določitev zamejskega šahovskega prvaka za tržaško pokrajino. S pričetkom ob 18. uri bodo namreč odigrali četrtega in zadnjega od serije turnirjev v organizaciji šahovske komisije ZS ŠDI, ki so se začeli že marca meseca. Vprašanje prvega mesta je še vedno odprto, saj je do sedaj državni prvokategornik Egon Pertot osvojil dve prvi mesti, mojster Božidar Filipovič pa eno. Odločitev glede prvega mesta bo torej padla prav v «poslednjih potezah«, kar že vnaprej pomeni, da bo turnir vsekakor zanimiv. Tretje in četrto mesto sta praktično že oddani, saj sta se na njih trdno vsidrala D. Jelinčič in P. Rudež.
Lestvica po točkah po treh turnirjih je sledeča: Pertot 26 točk, Filipovič 25, D. Jelinčič 21, Rudež 17, Antonič 12,5, Pra-šelj 11. Z. Jelinčič in Benede-tič 7, Bajc 6, Sosič 2,5 in Co-razza 1 točka. Prvi trije uvrščeni na končni lestvici bodo o-svojili pokale ZSŠDI.
polovici prvenstva, seveda premočno vodi SZ, ki je premagala Bolgarijo in Nizozemsko s 6:2 ter ZRN s katastrofalnim 7:1, na drugem mestu pa ji trenutno sledi ekip« Madžarske, ki pa je sicer že v prvem kolu izgubila z Jugoslavijo minimalno s 4,5:3,5. Madžarska je nato minimalno premagala Anglijo ter v tretjem kolu pregazila Dansko s 6:2, kar ji zadostuje za trenutno drugo mesto. Jugoslavija i-ma po prvih treh kolih le točko zaostanka za Madžarsko, katero je, kot že rečeno, v prvem kolu porazila,
vendar pa je v drugem le remizirala s povprečno' Bolgarijo s 4:4, nato pa še minimalno slavila z Nizozemsko. V jugoslovanskih vrstah so že spet najboljše prve štiri olimpijske deske, medtem ko so ostali nekoliko odpovedali, vendar pa so v njihovem taboru optimisti, kar se tiče osvojitve ene izmed kolajn.
Vrstni red je po popolnih treh kolih sledeč: SZ 19 točk; Madžarska 14; Jugoslavija 13; Anglija 12,5; Bolgarija 10,5; Nizozemska 10; Danska 9 in ZRN 8 točk. (D. J.)
NOGOMET
Italija v Mehiki
CIUDAD MEXICO — Predsednik mehiške nogometne zveze in organizacijskega odbora mundiala «Mexico 86» Rafael Del Castillo je sporočil, da se bo Italija skupaj z Anglijo, ZRN in Mehiko udeležila nogometnega turnirja, ki bo prihodnje leto v Mehiki. Del Castillo je še dejal, da se pogaja z Brazilijo in Mehiko, da bi se še ti državi udeležili turnirja.
Ob odprtju telovadnice v Sovodnjah
V okviru manifestacije ob odprtju nove telovadnice je sovodenjska u-prava podelila priznanja zaslužnim domačinom, ki so se posvetili kul-turno-športnemu delu v tej občini. Za dolgoletno prosvetno angažira-
nost je priznanje prejel Lenard Košič, prof. Aldo Rupel iz Gorice pa pa je bil deležen priznanja za njegovo strokovno pomoč pri opremlje-nju telovadnice.
Za večletno delo na telesnokul-
tumem področju pa sta priznanji prejela Ivan Petejan s Peči ter Gianni Marson iz Sovodenj.
(Na sliki Petejan in Marson, ko prejemata priznanje iz rok župana Vita Primožiča).
niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii«iiiiiMfiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll|||U|||iaii||,||,|||||„,||||||||„||,||||,„„|,|„|,|„|||||,m||||l|UI||||||||||||||H|||||||||a
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MINIODBOJKARIC V CORTONEJU PRI AREZZU
Sloga častno zastopala tržaško pokrajino
V konkurenci 48 ekip so se mlade slovenske igralke uvrstile med 15. in BO. mestom - Trema odločala
V prejšnjih dneh so se vrnile iz Cortone mlade Slogine miniodbojka-rice, ki soi se udeležile tamkajšnjega državnega finalnega dela mini-odbojkarskega prvenstva za 5. trofejo Topolino. Do finala so se naše igralke prebile potem, ko so o-svojile pokrajinski naslov. Na finalnem srečanju je sodelovalo 96 italijanskih pokrajin, ki iz leta v leto menjujejo svojega zastopnika. Enkrat so na vrsti fantje, drugič dekleta. Tako sodeluje na tem enkratnem odbojkarskem festivalu 48 ženskih in 48 moških ekip.
Kot rečeno so bila v Trstu na vrsti tokrat dekleta športnega združenja Sloga. Mimo rezultatov in športnega nastopa sploh, gre vsekakor za izjemen odbojkarski praznik, za veliko manifestacijo, ki navdušuje vsakogar, od prave armade i-gralcev in igralk do množice sodnikov, staršev, spremljevalcev in končno tudi gledalcev, k! z velikim zanimanjem sledijo na vseh karakte-1 rističnih trgih kraja (igra se nam- ‘ reč na odprtem v središču mesta) ostrim in zagrizenim bojem med mladimi talenti, ki bodo prav gotovo stopili na plan tudi v prihodnjih
letih, ko se bodo razvili že v prave odbojkarje.
Če ocenjujemo strogo tekmovalni vidik nastopa naših slovenskih predstavnic potem ne moremo mimo ugotovitve, da se jih je letos držala prava smola. V predtekmovanju so namreč v prvih srečanjih izgubile
v državni del prvenstva lep podvig. Poleg tega pa so naše igralke pokazale v primerjav! z drugimi ekipami dokaj zrelo odbojko, tehnično precej dovršeno, so pa nekoliko zatajile s psihološkega vidika, saj niso igrale povsem sproščeno, kar jim je predvsem v prvem tekmovalnem
tekmo s Teramom, remizirale so s I dnevu dokaj prekrižalo1 račune. Vse-Pavio, v povratnem kolu pa so oba j kakor pa smo lahko z nastopom
ta dva predstavnika premagale. O tem, kdo se plasira v finalni del tekmovanja od prvega do petnajstega mesta, je namreč ob enakem številu točk med Teramom in Trstom (Slogo) odločal količnik v točkah, osvojenih v posameznih nizih. Trst je bil le za tri točke slabši in tako so bile naše uvrščene v skupino, ki se je borila od 15. do 30. mesta To je naše igralke precej demora liziralo, tako, ria ? na ref izvu bile v nadaljevanju tekmovanj s Sa lemom, nato pa še s Catanio. Pre magale pa so Sieno in Cagliari in se tako uvrstile nekje na sredino lestvice, kar navsezadnje ni povsem slaba uvrstitev.
Ob koncu še kratka oeeaa -nasto-pa naših predstavnic Sloge. Podčrtati moramo, da je že uvrstitev
Katje Granier, Sanje Guštin, Karmen Guštin in Mance Maver v celoti zadovoljni, saj so v zastopstvu mesta Trst dale vse od sebe in kronale trud letošnjega športnega leta z v celoti dobrim nastopom na državnem finalu. (Inka)
ŽREB ZA EP
Italijani v skupini s Poljsko in Romunijo
RIM — Vzhodnonemška odbojkarska zveza je sestavila izločilne skupine za evropsko prvenstvo, ki se bo 17. septembra letos začelo v Erfurtur-Suhlu in Berlinu, žreb ni bil najbolj naklonjen za Italijane. Skupine so naslednje:
.......................... m 11 m 111  ................................................................................................................................................................................................................1111111111111111111,iiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiMiiinif....m......iiiiiiuimiHiiniitiitiiitiiiimmiimiiHiMiii
Številno udeležba Borovih kadetov
ni izlet SPDT za srednješolce, ki je bil konec prejšnjega tedna, se je, kljub relativno nizkemu številu prisotnih, prav dobro iztekel. Skupno trinajst mladincev se je s svojimi vodiči, novim načelnikom mladinskega odseka pri SPDT Borisom Paolijem, Markom Civardijem ter Mariom Miličem, ki so res brezhibno opravili svoje delo, odpravili na Stol in Begunjščico v Karavankah ter izvedli ves zastavljeni program. Vreme je bilo idealno, hoje pa tudi dosti, posebno drugi dan izleta, ko so pešačili celih trinajst ur.
*
* *
Kot interesenti prav gotovo znajo, bo letošnji tradicionalni dolgi pohod SPDT, ki bo letos že šestič zaporedoma (prvič je bil leta 1978 ob priliki 200-letnice prvega vzpona na Triglav, ko so planinci prehodili peš pot od Glinščice do Bohinjskega jezera, čeprav jih je bilo sporadično tudi nekaj že v prejšnjih letih), potekal skupno s planinci Obalnega PD iz Kopra po makedonskih gorah. Pohod bo trajal od 12. do 22. avgusta, poleg planin-
Borovi kadeti (s trenerjem Ivekom Pertotom) so se v dobrem številu udeležili sobotnega pokrajinskega
tekmovanja v Trstu
SKUPINA A (Erfurt): SZ, Nizozemska. Finska. ČSSR.
SKUPINA B (Suhi): Italija, Poljska, Francija, Romunija. SKUPINA C (Berlin): NDR, Madžarska, Bolgarija, Grčija.
Med ženskami pa je Italija v skupini z NDR, švedsko in Madžarsko.
KOŠARKA
NA TURNIRJU SLOVANA
Borovim kadetom tretje mesto
■
Iz planinskega sveta
Poletno delovanje SPDT I skega pa bo na sporedu tudi turi-
V NADALJtVANJU ŠPORTNICA TIPNA ŠK KRAS
ŠTEVILNA PRIVLAČNA TEKMOVANJA
Ortvi v Zgoniku turnir v mulem nogometu, jutri po netekmovolni tek in bližonje
OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA
Kot že vrsto let bo tudi letos od-jf4 za rekreacijo športnega krožka J~’4s organiziral športni teden, na-jphjen izključno članom tega dru-•C4' Glavni namen organizatorja y .Privabiti k tej športni manifesta-J11 čimveč članov - rekreativcev, ? katere je to edina prilika v le-|j; da preverijo svoje moči v raz-»T1 Panogah. Žal letos niso imeli or-J^dzatorji preveč sreče, saj bi se U4ral športni teden začeti prejšnji [jdedeljek, a so ga zaradi fašistič-8a rovarjenja v naših vaseh bili '^siljeni preložiti na ta teden.
2 ^tos se bodo tekmovalci srečali pPakaterimi novostmi, ki bodo pri-mogle, da bo prisotnost rekrea-s( 06 v večja. Na j več jo novost predvaja tek, ki letos ne bo tekmo-Cj *eh. tako da bo lahko nastopalo 'Pveč tekmovalcev. Nadalje so se ^Sanizatorji odločili, da letos ne (jj. P® sporedu šaha, za katerega je K4 v prejšnjih letih premalo zani-4chu-a' Najboljši trije v vsaki di-Pkni bodo prejeli lepe kolajne.
Jportni teden se je začel že v °°t°. ko je bilo na sporedu bali-
nanje, nadaljeval pa se bo danes, ko bo na odbojkarskem igrišču v Zgoniku na sporedu tekmovanje v malem nogometu. Vsako leto je bila ta panoga najbolj priljubljena in prepričani smo, da bo tudi letos privabila veliko število nogometašev. Jutri bo na vrsti netekmoval-ni tek in bližanje. Na začetku prihodnjega tedna bo tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike, dvojice in mešane dvojice. Sledila bosta dva dneva tekmovanj v soft tenisu v repenski telovadnici. Ta panoga je zeio priljubljena med našo mladino in je dostopna vsakomur. Športni teden se bo končal v četrtek, ko bo poleg finalnih bojev v soft tenisu še tekmovanje v ruskem kegljanju in končno bodo še isti večer nagrajeni najbolj uspešni tekmovalci. Vsa tekmovanja se bodo pričela ob 20.30, vpisovanje pa bo pred začetkom tekmovanj samih. Razpored tekmovanj je naslednji: danes, 30.6. mali nogomet; jutri, 1.7. netekmovalni tek in bližanje; ponedeljek, 4.7. in torek 5.7. namizni tenis; sreda, 6.7. soft tenis; četrtek, 7.7. finalni boji v soft te-
nisu, rusko kegljanje in nagrajevanje, (Z. S.)
JADRANJE
PRI SLSLJANSKI ČLPI
Po tečaju še regata
V nedeljo se je zaključil prvi tečaj na «optimistih» v organizaciji jadralnega kluba čupa iz Sesljana. Vreme je bilo skozi cel teden ugodno in tečaj je lahko stekel brez zastojev. Vseh 16 tečajnikov je pridno sledilo trenerju Dariu Bensiju, tako da so že po par dnevih začeli s pravimi tekmovalnimi regatami. Na zaključni regati pa je bil vrstni red sledeči:
DEČKI
1. Franci Fabec; 2. Tomaž Fabec; 3. Marko Hmeljak; 4. Matej Rolič; 5. Mitja Bužan; 6. Marjan Gruden.
DEKLICE
1. Sara Bensi; 2. Lara Vesel; 3. Nada Čok; 4. Lici Grilanc; 5. Sara Kralj; 6. Valentina Repinc.
Vsi tečajniki so bili nagrajeni s spominsko medaljico.
SZ Bor
odbojkarski odsek
obvešča, da bo seja odbora odseka danes, 30. t.m., ob 19. uri.
• • •
Šahovska komisija ZSŠDI
prireja v petek, 1. julija, četrti in zadnji šahovski brzoturair za dodelitev naslova zamejskega šahovskega prvaka za tržaško pokrajino. Turnir bo v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetr kom ob 18. uri. Vabljeni so vsi zamejski šahisti tržaške pokrajine!
t • •
Jadralni klub Čupa
obvešča, da se nadaljuje vpisovanje :.a tečaj na jadralnih deskah za mladino, ki bo trajal od 4. do 8. julija. Vpisovanje od 9. do 14. ure še danes,- 30. t.m., na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20.
* * «
TPK Sirena
sporoča svojim kadetom, da so treningi na optimistih možni vsak ponedeljek in četrtek od 14. ure dalje pred društvenim terenom.
• * •
ZSŠDI
obvešča, da bo urnik urada v Trstu do konca meseca julija na-
slednji. od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
• • «
ŠZ Bor — košarkarska sekcija
obvešča, da bo seja trenerskega aktiva v ponedeljek, 4. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj» v Tr-
NOGOMET
MUNDIALITO V MILANU
Penarol v vodstvu
MILAN — Po tretjem kolu «mun-dialita* je na čelu začasne skupne lestvice urugvajski Penarol, ki je v zelo ostri in borbeni tekmi na razmočenem milanskem igrišču izenačil z Juventusom z 0:0. V drugi tekmi tretjega kola sta izenačila tudi Milan in Flamengo z 1:1. Zadetka sta dosegla Serena v 34. minuti in Marinho v 79. minuti.
Skupna lestvica je naslednja:
Penarol 5 točk (tri tekme); Flamengo 3 (2); Juventus 2 (2); Milem 2 (3); Inter 0 (2).
Danes se bodo v četrtem kolu spopadli Penarol in Flamengo oziroma Inter in Juventus, medtem ko bo Milan počival.
lo, Ohridsko jezero ter druge krajevne znamenitosti. Izlet je torej primeren za vse, saj bodo imeli ttu-risti» dosti «izvenplaninskih» možnosti, ki terjajo seveda manj napora.
Vpisovanje in informacije dobite na sedežu ZSŠDI (Ul, sv. Frančiška 20/2, tel. 767304).
SPDT prireja to soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, dvodnevni izlet na Bavški Grintovec z osebnimi avtomobili. Izlet vodi odbornik društva Mario Milič, pri katerem se lahko telefonsko vpišete samo danes od 20. do 21. ure (tel. 229258). Izlet je namenjen treniranim planincem, zbirališče pa bo p>o domeni v soboto ob uri kosila. Prenočišče bo predvidoma v Koči pri izviru Soče, v nedeljo zjutraj pa je predviden vzpon.
Pred kratkim se je vrnil domov tržaški slovenski alpinist Igor Škamperle z zahtevne plezarije v narodnem parku Josemitg v Kaliforniji. Tja se je odpravil pred nekaj tedni s soplezalko Lidijo Pain-kiher, v dolini pa so že čakali slovenski plezalci s Frančkom Knezom na čelu. Igor je preplezal nekaj skrajno težavnih smeri, med drugim tudi prvenstveno v steni El Capitana. O tem bomo še poročali.
Planinske postojanke
odpirajo
S prihodom poletja in prave visokogorske sezone začenjajo seveda odpirati tudi planinske koče. Podali bomo nekaj podatkov o nekaterih postojankah v Sloveniji za katere smo seveda izvedeli. PD Ilirska Bistrica sporoča, da je Planinski dom na Sviščakih ponovno odprt. Tudi zavetišče na Snežniku je odprto vsako soboto in nedeljo do konca oktobra, večje skupine pa je treba prej najaviti. Oskrbovana je tudi že Koča pod Bogatinom, Dom bohinjskih prvoborcev v Vojah, Prešernova koča na Stolu, Gomiščkovo zavetišče pod vrhom Krna, Dom Klementa Juga v Lepeni, Dom na Poreznu, Češka koča na Spodnjih Ravnah, Dom na Črnem vrhu, odprli pa so že tudi Vodnikov dom na Velem polju in pa Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti. V nedeljo so že odprli Staničev dom pod Triglavom, koča na Planini jezero pa, ki jo upravljajo in obnavljajo planinci PD Integral, na bo julija že toliko nared, da bodo planinci v njej dobili čaj, juho in razne pijače. Zasavsko kočo na Prehodavcih bodo začeli redno oskrbovati konec tega tedna,
prav tako tudi Kočo škofjeloškega odreda na Blegošu. Tu so tudi na razpolago penzionske storitve za več dni, vendar pa je treba o tem prej obvestiti.
D. J.
KOLESARSTVO
Jutri start 70. toura
PARIZ — V znamenju številnih odpovedi se bo jutri v perniškem predmestju začela 70. kolesarska dirka po Franciji. Letošnjemu «tou-ru», eni največjih dirk v Evropi, se je iz raznih razlogov odrekla kopica najboljših kolesarjev, med katerimi seveda velja predvsem omeniti odsotnost Fraijcoza Hinaulta, ki ga že celo sezono pesti poškodba na kolenu. Manjkali bodo tudi vsi najboljši Italijani. Za glavna favorita veljata tako Irec Sean Kelly (zmagovalec dirke po Švici) in Avstralec Phil Anderson, katerima utegnejo prekrižati račune še Francoz Bemaudeau in Nizozemci Va de Velde, Winner in Zotemelk. Nekaj možnosti pripisujejo tudi I-talijanu Vandiju. Razvidno je torej, da gre za res skromno izvedbo «toura».
V nedeljo se je kadetska postava Bora udeležila košarkarskega turnirja v Ljubljani, ki ga je priredil košarkarski klub pobratenega športnega društva Slovan. Poleg borovcev in domačih kadetov sta se turnirja udeležila tudi moštvo Ilirije iz Ljubljane in reprezentanca avstrijske Koroške. «Plavi» so se vsekakor odrezali. Pod vodstvom Roberta Klobasa je mešana postava A in B Borovega kadetskega moštva zasedla tretje mesto. Naši so v prvem polfinalnem srečanju izgubili proti ljubljanski Iliriji s šestimi točkami razlike, kar je nedvomno razveseljivo, ne glede na to, da so bili Ljubljančani za leto mlajši od naših predstavnikov. Ilirija in Slovan sodita med najboljše kadetske postave Slovenije, saj se potegujeta za naslov republiškega prvaka. V malem finalu so borovci prepričljivo premagali avstrijske vrstnike, ki so bili fizično boljši od Tržačanov, toda tehnično še pomanjkljivi.
IZIDA
Ilirija — Bor	79:73
BOR: Kovačič 8, B. Tavčar 2, Ce- . rastri 6, Jogan 2, Pieri 2, A. Tav- " čar 19, Parisi 12, Vecchiet 6, Žerjal, Korošec 16, Krapež.
Bor — Koroška	63:55
BOR: Kovačič 12, B. Tavčar 2, Cerasari 9, Jogan, Pieri, A. Tavčar 10, Parisi 6, Vecchiet 1, Korošec 21, Žerjal, Krapež.
KONČNI VRSTNI RED
1. Slovan, 2. Ilirija, 3. Bar, 4. Koroška.
NOGOMET
Tarantini v Francijo
PARIZ — Argentinski reprezentant Alberto Tarantini (27 let) je podpisal triletno pogodbo s francoskim klubom Bastia.
Prispvmjtp ta
DIJAŠKO MA 11(1)
«iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,umu,n,|,l„„„„„|llllll|ll|||||l|||||||||||||||
Uspel turnir na Kontovelu
Dvodnevni košarkarski turnir na Kontovelu je vsestransko uspel. Posnetek je s tekme med Kontovelom in Servolano
Uiednlstvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchl 6. PP 559
Tei. (040) 79 46 72 (4 llni|e) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino Mesečna 9.000
'r — celoletno 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, zo zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
'a SFRJ
— DZS 6100C Uubliono
Oglasi
Zlro račun 50101-603-45361 ADI I Gradišče 10/11 naa.. teieton 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr i st. viš 43 mml 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500. osmrtnice po formatu sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moll oglasi 300 lir beseda Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije JuH|SK® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dere v Italiji pri SPI
za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
30. junija 1983 Odgovorni urednik Dogo Samso
Izdajal
in tiska I
I	član italijanske
I ZTT	zveze časopisnih
|Trst	založnikov FIEG
V SPOMIN NA ODLOČILNE ZGODOVINSKE DOGODKE PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
V v
10. in 11. septembra v Novi Gorici proslava 40. obletnice IX. korpusa
GENERAL VIDELA PRED S0DISCEM
Z IZROČITVIJO SKLEPNEGA DOKUMENTA PARLAMENTU
Predvidevajo, da se bo te osrednje slovesnosti udeležilo okrog 60.000 ljudi, med njimi 10.000 še živečih borcev
LJUBLJANA — Vsa Primorska in z njo vsa Slovenija se pripravlja na proslavljanje zgodovinskih obletnic pred štiridesetimi leti, med katerimi so vstaja primorskega ljudstva septembra 1943 in ustanovitev 9. korpusa NOV in POJ decembra istega leta najpomembnejši. Osrednja proslava tega dogodka bo v Novi Gorici 10. in 11. septembra letos, kako potekajo priprave za proslavo pa so na tiskovni konferenci, ki je bila v Ljubljani v torek, 28. t.m., povedali predstavniki organizacijskega odbora. Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo okrog 60.000 ljudi in med njimi okrog 10.000 še živečih borcev raznih enot 9. korpusa in pa prekomorskih brigad. V okviru o-srednje proslave bodo 10. septembra na Trnovem odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasi-
lja v letih 1941-1945. Na spomeniku bodo vklesana imena okrog 2.400 žrtev. 11. septembra pa bo osrednja svečanost na prostoru pred skupščinsko palačo v Novi Gorici, ki bo obogatena tudi s pestrim kulturnim sporedom. Na predvečer slovesnosti bo tudi slavnostna seja skupščine Nova Gorica.
Organizacijski odbor, ki je na delu že več časa, je že pripravil vse tehnične podrobnosti za nemoten potek svečanosti, sicer pa bo vse letošnje leto obeleženo z raznimi proslavami v spomin na dogodke pred štiridesetimi leti, med katerimi so poleg kapitulacije Italije in splošne oborožene vstaje primorskega ljudstva s slavno «goriško fronto* in »kobariško republiko*, s sklepi o priključitvi Primorske k matični Sloveniji in Jugoslaviji, z nastan-

OB 40. OBLETNICI NA VOJSKEM NAD IDRIJO
Proslavili partizansko zmago pri Mrzli rupi
nga
Vojskega obsodba fašističnega divja-nad slovensko manjšino v Trstu
VOJSKO NAD IDRIJO — Prebivalci Vojskarske planote so prejšnje dni slovesno počastili svoj krajevni praznik, ki ga proslavljajo ob 40-letnici pomembne partizanske zmage 22. junija 1943 v Razor jih pri Mrzli rupi in na fašistično divjanje 23. junija 1943, ko so postrelili na Vojskem 4 vaščane, 20 zaprli in požgali kar 30 domačij.
Ob 9.30 so v Razorjih pri Mrzli m-pd odkrili spominsko ploščo, delo o-blikovalca Nandeta Rupnika iz I-drije v trajni spomin na zmago 30 borcev prvega bataljona Gregorčičeve brigade. Slavnostni govornik Anton Kosovel - Tonček, član domicilnega odbora Gregorčičeve brigade je kot udeleženec te borbe orisal pomembno zmago partizanov, ki jih je vodil politkomisar Gregorčičeve brigade narodni heroj Ivan Uršič - Iztok. Zmaga, ki so jo partizani izvo-jevali v pdčlih štirih minutah je toliko pomembnejša, ker so jo dosegli nad prvim premičnim oddelkom (nu-cleo mobile) iz Idrije, ki je bil specialno izvežban za proti partizansko vojskovanje. Zmaga pri Razorjih je bila največji uspeh primorskih partizanov junija 1943. Spominsko ploščo na kraju pomembne zmage so odkrili udeleženca takratne borbe I-van Bonča in Alojz Kumer ter predstavnik industrijsko montažnega podjetja iz Idrije. Po odkritju spominske plošče in kulturnem programu je bila ob 11. uri pred lovsko kočo na Vojskem proslava krajevne skupnosti.
Slavnostni govornik Pavel Troha, sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije severnoprimorskih občin je govoril o velikem prispevku Vojskarske planote v narodnoosvobodilni borbi ter se v svojem govoru med drugim dotaknil tudi aktualnopolitičnih dogodkov in nalog v zvezi z napori za stabilizacijo. Nato je nadaljeval: «še posebno zadnji dogodki na Tržaškem potrjujejo divjanje fašističnih tolp z brutalnimi nastopi skušajo zatreti slovensko besedo, se obnašajo barbarsko do vrednot, ki pričajo in o-pozarjajo na preteklost in nenazadnje hočejo zatreti vezi, ki jih je naš slovenski narod in politika dobrih sosedskih odnosov postavila in utrjevala s ciljem, da utrdimo mir, skratka zato, da se nikdar več ne ponovijo grozote fašističnega terorja. Prepričan sem, da vsi mi, zbrani na partizanskem Vojskem smo in bomo obsojali taka dejanja.*
Ker je na Vojskem delovala od konca oktobra do 10. decembna 1943 tudi prva pokrajinska partijska šola za Slovensko Primorje in Gorenjsko je bilo obenem na Vojskem tudi srečanje preživelih tečajnikov te šole. Te je prisrčno pozdravil Ivan Bratko - Andrej nekdanji upravnik in predavatelj te partijske šole. Dejal je, da je prvo partijsko šolo obiskovalo nad 400 tečajnikov. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih tečajnikov ter umrlih slovenskih revolucionarjev, Franca Leskoška - Luke in A-leša Beblerja - Primoža, ki sta zaslužna za delovanje prve partijske šole na Vojskem.
V kulturnem programu ob odkritju spominske plošče pri Razorjih in na proslavi krajevnega praznika so sodelovali vaški pevski zbor šoferjev in mehanikov iz Idrije, mešani pevski zbor »Ivan Rijavec* I-drija, recitatorji domače osnovne šole in mladinske organizacije.
Razen številnih domačinov, borcev in aktivistov in tečajnikov partijske šole so se slavnosti udeležili še nekdanji komandant partijske šole in sedaj predsednik Zveze vojnih invalidov v Trstu Dušan Furlan, član sveta federacije Julij Beltram, generalmajor Zorko Čmugelj, znana primorska partizanska zdravnica dr. Pavla Jerin Lah in narodni heroj Anton Ferjančič - Zvonko.
Obe proslavi so pripravili družbe-
no - politične organizacije in krajevna skupnost Vojsko, odbor skupnosti borcev Gregorčičeve brigade, občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Idrija in medobčinski svet Zveze komunistov Slovenije severnoprimorskih občin.
Z obema proslavama so tudi počastili 40-letnico priključitve slovenskega Primorja k matični domovini in ustanovitve slavnega 9. korpusa — oborožene pesti za svobodo se borečega primorskega ljudstva.
JOŽE OBLAK
NEVADA — Na ameriško vojaško oporišče Nelis v Nevadi je med rutinskim poletom iz neznanih vzrokov strmoglavilo vojaško letalo z neidentificiranim tovorom. Vseh šest članov posadke je izgubilo življenja.
kom Partizanskega dnevnika in kot krona ustanovitev IX. korpusa, 21. decembra 1943. Vsi ti dogodki bodo in so delno že bili, obeleženi tudi s ca..o vrsto krajevnih svečanosti s postavljanjem novih spomenikov in spominskih obeležij, s prirejanjem razstav, s prireditvami po šolah in delovnih kolektivih, z izdajo raznih publikacij, posebnih pisemskih o-vojnic s spominskim poštnim žigom ita. izdelana je tudi že enotna značka po osnutku akademskega slikarja Negovana Nemca, ki jo bodo prejeli vsi udeleženci proslave, borci pa še s posebnim napisom.
Gre skratka za veliko mobilizacijo v počastitev zgodovinskih obletnic, zlasti nastanka IX. korpusa kot krone vsega dotedanjega boja primorskih ljudi za svobodo in kot oborožene pesti primorskega ljudstva v nadaljnjem boju vse do osvoboditve maja 1945.
Deveti korpus NOV in POJ — je na tiskovni konferenci med drugim dejal njegov nekdanji komandant general Stane Potočar — je bil specifična enota narodnoosvobodilnega gibanja predvsem zato, ker je deloval na nevralgičnem in obmejnem delu našega narodnega prostora. Bil je oborožena sila primorskega ljudstva, ki je hotelo osvoboditi to območje, seveda ob sodelovanju in prispevku drugih delov in enot narodnoosvobodilnega boja Slovenije in Jugoslavije in s tem začrtati nove pravične meje. Svojo funkcijo je korpus izvajal tako, da je ohranjal osvobojeno ozemlje kot izhodišče za osvoboditev Trsta, Gorice in drugih središč in krajev ob etnični meji. V takšni funkciji je bila poglavitna strateška in politična prvina korpusa. ki je ob njej imel še mednarodne razsežnosti.
Ob tem je treba tudi poudariti zgodovinsko dejstvo, da je korpus opravil pomembno vlogo pri spodbujanju protifašističnega boja tudi na sosednjih območjih Italije, na stičišču slovenskega etničnega o-zemlja z italijanskim, istočasno pa je bil s svojimi enotami in operacijami na tem delikatnem strateškem področju izjemno dragocen člen zavezniške koalicije v boju proti Hitlerjevi Nemčiji, (jk)
■UP
Komisija Moro konino zaključila preiskavo
V glavnem so skušali odgovoriti, ali je bilo mogoče rešiti Alda Mora
bilo nedopustno
RIM — Parlamentarna preis-1 ugotovitvi, da je-----------—	.
kovalna komisija o zadevi Moro je kloniti terorističnemu izsiljevanju.
General Videla, eden najvidnejših predstavnikov argentinske vojaške hunte se je moral zagovarjali pred sodiščem zaradi izginotja venezuelskega veleposlanika Hectora Sola, do katerega je prišlo, ko jo bil Videla, ki ga vidimo (levo) z njegovim odvetnikom pred prihodom na sodišče, predsednik republike (AP)
...................................................................................................»....-.....................................................
Parlamentarna o
končno končala s svojim delom. Predsednik komisije senator Mari Valiante je namreč izročil včeraj predsednikoma obeh vej parlamenta sklepno poročilo preiskave, ki pa ni enotno, saj bodo socialisti predložili svoje poročilo.
«Večdnsko» poročilo so izglasovali komisarji KD, KPI, PDUP in neodvisne levice. Razhajanja s socialisti so v bistvu glede temeljnega vprašanja, ali bi lahko rešili življenje Alda Mora. Socialisti so prepričam v to možnost, medtem ko večina zatrjuje, da so storili vse, kar je bilo mogoče.
Večina v svojem poročilu navaja popolno soglasje med KD, KPI, PRI, PSDI, PLI in PDUP za časa 55-dnevnega jetništva Alda Mora, ob
OSVOBODILNA FRONTA UGRABILA PET TUJIH MISIJONARJEV^
BERLIN — Zaradi pomanjkanja časopisnega papirja so v Nemški demokratični republiki omejili strani revij in drugega periodičnega tiska.
Na nemirnem sudanskem Jugu spet vre Uporniki povzročajo težave Nimeiriju
Nezadovoljstvo nad novo upravno razdelitvijo južnega Sudana
Upanja socialistov so torej po n®*' nju komisije slonela le na domnevnem sporočilu Alda Mara, da bd bila možna zamenjava eden za enega-Komisija seveda zatrjuje, da to * bil namen rdečih brigadistov ,ka so hoteli iztržiti precej več in so Mora usmrtili prav iz nevarnosti, da bi oblast predlagala minimalno zamenjavo.
Sklepno poročilo navaja tudi, da so rdeči brigadisti ugrabili in u" smrtili predsednika KD, da bd razklali državo, prizadeli krščansko demokracijo in preprečili politične na-
črte Alda Mora. Kot rečeno, je v
dokumentu še največ razglabljanj 0 strategiji rdečih brigadistov in odgovoru strank na teroristični izziv. Komisarji večine so se res potrudili, de bi dosledno zavrgli vse argumente socialistov o možnosti pogajanj.
Precej manj naporov so posvetili drugim vprašanjem zadeve Mor0:
Od nedopustne varnostne službe
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Medtem ko se je šel sudanski predsednik Nimeiri dogovarjat v Aleksandrijo z egiptovskim predsednikom Mubarakom o skupni akciji proti domnevni libijski intervenciji v Čadu, pa je nemirni Jug Sudana znova opozoril nase. Uporniki iz tako imenovane »osvobodilne fronte* so ugrabili blizu sudansko -etiopsko - kenijske tromeje pet tujih misijonarjev in v zameno za njihovo osvoboditev terjajo propagando za svoj boj. odkupnino in večje količine obleke in obutve.
Zahteve ugrabiteljev so objavili izpuščeni talci, ki so prišli včeraj iz jugovzhodnega Sudana v Nairobi. Kot so povedali, so uporniki ugrabili dva ameriška, enega zahodnonem-škega, kanadskega in nizozemskega misijonarja, ki so z letalom pristali v pogorju Borna v istoimenskem nacionalnem parku. Ugrabitelji zahte-
			
Pogreb umorjenega sodnika
vajo poleg propagande zase še 120 tisoč sudanskih funtov odškodnine ter po 150 srajc, parov hlač in čevljev. Postavili so rok do 6. julija, sicer bodo talce pobili.
Ugrabitelji so izjavili, da se bojujejo proti vladi v Kartumu že dalj časa in da so pred šestimi dnevi zavzeli neko policijsko postajo, imenujejo se »južnosudanska osvobodilna fronta*. Tako se je uradno klicalo tudi secesionistično gibanje na Jugu Sudana, ki je po 16-letni državljanski vojni leta 1972 sklenilo sporazum z vlado v Kartumu. Popularno je bilo to gibanje znano kot «Anyanya», po kačjem strupu, in tudi sedanji uporniki se skličejo «Anyanya dva*. Uporniki so v minulih mesecih izvedli več akcij in med drugim ubili trgovce s Severa.
Do sedanje ugrabitve je prišlo pičel mesec po tistem, ko je maršal Nimeiri podpisal odlok o razdelitvi avtonomnega regiona v tri samostojna območja: Ekvatorijo z glavnim mestom Jubo, Bahr el Gazal z glavnim mestom Wau ter Zgornji Nil z glavnim mestom Malakal. Številni politiki na Jugu, zlasti iz največjega plemena Dinka, so nasprotovali tej delitvi, češ da razbija tisto avtonomijo, ki je bila Jugu priznana v Adis Abebi, hkrati pa omogoča politično in gospodarsko prevlado muslimanskega Severa nad Jugom.
Prebivalstvo Juga, pretežno krščansko ali animistično in črnskega izvora, očita muslimanskemu in a-rabiziranemu Severu, da ga je gospodarsko zanemarjal. Nezadovoljstvo je še poraslo po tistem, ko so na Jugu odkrili bogata nahajališča nafte, ki jo bodo začeli izkoriščati leta 1985, vendar pa so sklenili rafinerijo zgraditi na Severu. To nezadovoljstvo se je odrazilo tudi v uporu južnih enot v mestih Bor in Pibor pred mesecem dni, potem ko so jih hoteli premestiti na Sever dežele. V uporu je bilo ubitih 8 vladnih in 70 upornih vojakov.
Predsednik Nimeiri vztraja, da je decentralizacija dežele, to je razdelitev velikih območij v manjša, »demokratična in nacionalna potreba*. S to decentralizacijo pa verjetno želi doseči tudi to, da bi odpravil večje centre odpora proti strogi gospodarski politiki, ki jo je bil primoran vpeljati spričo zunanje zadolženosti 8,2 milijarde dolarjev. A kot kaže sedanja ugrabitev misijo-
narjev, bi lahko razdelitev Juga v tri območja zanetila ponovni oboroženi konflikt, ki bi ga znale izrabiti tudi kakšne zunanje sile.
TIT DOBERŠEK
Spodbudni podatki o kmečkem turizmu
RIM — V Italiji je že okrog 1.600 kmetijskih podjetij, ki se u-kvarjajo tudi s kmečkim turizmom, razpolagajo z okrog 20.000 ležišč (od katerih več kot polovica na Južnem Tirolskem) in so imela lani več kot 17 milijard lir prometa. Te nove oblike dopustništva se je poslužilo mnogo gostov, saj so zabeležili blizu 2 milijona nočitev, kar je razumljivo, če upoštevamo, da so tudi poceni: v povprečju po 7.000 lir. Vsaka postelja je prinesla v povprečju pol milijona čistega
dohodka, kar predstavlja nemajhno dopolnilo za skromni kmečki dohodek .Podatki znajo biti zanimivi tudi za kmete iz Furlanije - Julijske krajine, kjer je deželna uprava nedavno odobrila zakon o kmečkem turizmu, ki predvideva znatne olajšave in podpore.
Nune išče z oglasom
SALERNO — »S teh strani toplo pozivamo mlade bralke, da bi katera prevzela mesto sestra, ki jih je potres ponesel v hišo Očetovo za večno nagrado*. Mali oglas v nekem salemskem katoliškem časopisu zgovorno dokazuje krizo duhovnih poklicev, če mora opatinja klavzurnega samostana iz Ciorana pri Salernu na tak način novačiti novinke za svoj samostan.
je praktično omogočila pokol v ci Fani, do skrajno vprašljivega is-kanja Alda Mora. Nekaj besedji komisarji posvetili res tem zaplet#”1 a le da so ugotovili nepripravljenost varnostnih služb, ki pa je j®* tedaj precej razumljiva. Omenili s” celo verjetnost vpletenosti tajne Prl^ stozidarske lože «P2», a sklepnih u gotovitev o teži tega vmešavanja 1 pogojevanja niso navedli. Prav tak niso razčistili vprašanja tajnoobv ščevalnih služb, ki so za čudo pra ob tem primeru popolnoma odpor_ dale. Že res, da so bile po reorganizaciji popolnoma nove, a vseen so pokazale precej sumljivo nesposobnost.
V glavnem lahko trdimo, da ni1; mela komisija lahkega dela. R**|' la je predvsem politična vprašanj? umestnosti ali neumestnosti strateg1’ je nepopuščanja teroristom, na druga vprašanja pa ni uspela odgov^ riti, saj temu ni bilo k06 niti sodstvo. Zadeva Moro bo torej lahko s? vedno sprožila ugibanja in polemike, številna vprašanja pa bodo listala brez odgovora.
MANAGUA — Oporečniški vodj8 protisandinističnega odpora na jugu Nikaragve, Eden Pastore, ali dP mandant Zero* je nepričakovanoJ-J; javil, da bo prenehal bitko pf°” sandinistam, ker da mu primanjkuje sredstev in mednarodne podp°fe njegovi akciji.
„„„....................m...m.......................................................m...um....
NENADEJAN SKLEP SKUPŠČINE DELNIČARJEV V PORDENONU
Fiatov zastopnik odv. Cuttica novi predsednik družbe Zanussi
Lamberto Mana izključen iz upravnega sveta - Previdno ugodni odmevi v sindikatu
TURIN — Predsednik republike Sandro Pertini se je udeležil pogre-
ba glavnega turinskega državnega pravdnika Bruna Caccie, ki so ga v soboto zvečer ubili teroristi. Slo-
vesnost je potekala delno v sodni palači, delno pa v turinski stolnici.
Na slovesnosti v sodni palači je spregovoril tudi predsednik Pertini, ki je vidno ganjen poudaril, da je sodstvo na prvi bojni črti v boju proti terorizmu in je dejal, da izreka sodnikom za njihovo delo pri o-brambi inštitucij v imenu italijanskega naroda vso solidarnost. Slovesnost je odprl podpredsednik višjega sadnega sveta De Carolis, ki je o-risal lik umorjenega sodnika in poudaril, da so ga ubili prav zaradi niegovega vztrajnega in vestnega dela.
Sledil je verski pogrebni obred, pri katerem je mašo daroval turinski škof kard. Ballestrero, nakar so Caccio pokopali v zasebni obliki na turinskem pokopališču.
Ob današnjem pogrebu je združenje italijanskih sodnikov izdalo daljši proglas, v katerem je med drugim rečeno, da mora ta atentat spodbuditi državljane, naj aktivneje sodelujejo s sodnimi oblastmi pri zatiranju terorizma.
			
iiitiMiiiiiinnimiiii
PRIMORSKE VESTI
Bogastvo skupne dediščine
Na sliki (telefoto AP): predsednik Pertini pred krsto s posmrtnimi o-stanki sodnika Bruna Caccie.
IZOLA — V izolski občini je komisija za italijansko narodnost ugotovila, da so od leta 1980. ko so sprejeli sklepe občinske skupščine in problemske konference obalne SZDL, uspeli uresničiti nekaj nalog s področja sožitja naroda in narodnosti ter dvojezičnosti. Rezultati se kažejo tako v samoupavnih aktih ozd, kjer so še pred nekaj leti pozabljali na drugi jezik okolja, na področju informiranja delegatov, ki vse pogosteje dobivajo tudi prevedena gradiva, kot tudi na področju kulturnega udejstvovanja, šolstva . ..
Tudi obrazci in tiskovine upravnih organov dosledno pišejo v obeh jezikih okolja — italijanščini in slovenščini, težave z dvojezičnimi obrazci imajo še zmeraj v PPT službi, elektrogospodarstvu, sodstvu ... V izolski občini so vse bolj prepričani, da bi morali popraviti napake nastale v preteklosti, ko so nekatere ulice, naselja in zaselke izolske občine na narodnostno mešanem območju (Jagodje - Dobrava, Livade, Polje), poimenovali le v enem jeziku. To naj bi zdaj popravili, hkrati pa komisija za narodnost od projektantskih organizacij zahteva, da že pri izdelavi načrtov upoštevajo dvojezična imena in nazive posameznih krajev, naselij, ulic in trgov.
V občini je vse bolj čutiti tudi kulturno udejstvovanje pripadnikov narodnosti. Le to pride najbolj do izraza ob izmenjavi kulturnih prireditev s pobrateno občino Tolentino iz Italije. Italijanska narodnost v Izoli se ponaša z dvema pevskima
zboroma (ženski, mladinski in mešani pevski zbor), z vokalnim kvartetom, z večjim številom mladih pevcev (pionirjev in cicibanov), pa tudi s folklorno in dramsko skupino. Velika opora pri u-resničevanju posebnih pravic italijanske narodnosti so šole — osnovna šola Dante Alighieri in srednje - ekonomska, poklicna oblačilna in kovinarska šola (te nameravajo zdaj združiti v eno organizacijo). Na teh šolah se ubadajo s pomanjkanjem ustreznih učbenikov, čeprav v mali tiskarni osnovne šole po najboljših močeh skrbijo za zasilne natisnjene izdaje profesorskih zapiskov in druge podobne oblike, s katerimi skušajo nadomestiti manjkajoče učbenike. Izolski šolniki pa tudi že opozarjajo, da bo zaradi rednih upokojitev v naslednjih šolskih letih začelo primanjkovati predvsem razrednih učiteljev. Predlagajo, da naj bi za izobraževanje teh učiteljev skrbel dislocirani oddelek pedagoške akademije v Kopru. Vzgoja za sožitje pa ne bi smela biti omenjena le na osnovne in
srednje šole, deležni bi je morali biti tudi starejši občani in vsi tisti, ki se v občino priselijo, pa o sožitju večinskega naroda in narodnosti in o bogastvu, ki ga kroji skupna kulturno-jezikovna dediščina, ne vedo dovolj. Tako so zapisali med stališča in sklepe izolske komisije za italijansko narodnost, ki jih bodo obravnavali na četrtkovi seji občinske skupščine tudi vsi delegati treh občinskih zborov.
BORIS ŠULIGOJ
PORDENON,— Dolgotrajna negotovost o rešitvah za izhod iz krize industrijskega kancema «Zanussd», ki se je bil v zadnjih desetletjih razvil iz majhne tovarne štedilnikov «Rex» v eno največjih podjetij za proizvodnjo elektronskih in gospodinjskih strojev v Evropi, v zadnjih letih pa je verjetno prav iz te »pre-napihnjenosti* zašel v hudo krizo, se je včeraj po vsem videzu razblinila. Izbrana rešitev pa je vzbudila nemalo presenečenja, saj je bilo vodstvo podjetja odvzeto družini Zanussi, oziroma njenemu zaupniku Lam-bertu Mazzi, ki je v zadnjih 15 letih dejansko in precej samovoljno vodil družbo.
Mazze namreč v novem upravnem svetu, ki so ga včeraj izvolili' na skupščini delničarjev, sploh ni, od družine Zanussi pa je v njem en sam član. Prav tako ni bil za predsednika izbran zaupnik dosedanjih lastnikov Guido Rossi, pač pa odv. Umberto Cuttica, ki zastopa skupino novih delničarjev (med katerimi Fiat, Olivetti in nekatere najmočnejše italijanske družbe) »Consortium*, ki so poleg javnega kapitala priskočili na pomoč za reševanje parde-nanskega koncema. Ostali člani novega upravnega sveta so Paolo A-gostini, Giovanni Del Pra, Wemer Plattner, Jody Vender, Andrea Zanussi in Gianfranco Zoppas, ki so ga določili za podpredsednika. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Franco Jorio, Areangelo Chiarcossi in Marijan Radetic.
Delničarji so tudi odobrili lanski o-bračun in sklenili pokriti izgubo več kot 130 milijard lir iz rezervnih skladov. Hkrati so priporočili novemu u-pravnemu svetu, ki se bo sestal že danes v Milanu ali Rimu, naj iz svoje srede sestavi izvršni odbor, ki naj bi ga sestavili poleg predsednika in podpredsednika še svetnik Agostoni in generalni direktor koncema Giovanni Del Pra. V izrednem delu občnega zbora so tudi prilagodili družbeni statut novi sestavi delničarjev.
Dosedanji upravitelj Mazza je naslovil osebju poslovilno pismo, v katerem hvali svojo vlogo pri razvoju podjetja, in se zahvaljuje za sodelovanje. Iz uradnega sporočila Fiata se je nato izvedelo, da je novi predsednik Cuttica bil doslej eden najvidnejših vodilnih funkcionarjev
turinskega avtomobilskega in finančnega koncema in da je za prevzem nove funkcije zapustil vodstvo družbe »SAVA*. Prvi odmevi pretresa v vodstvu družbe »Zanussi* so bili v sindikalnih vrstah previdno ugodni saj v a-.o, oa so vendar dobili sogovornika, s katerim se bodo pogajali o ukrepih za sanacijo podjetja s čim manjšimi žrtvami za delavstvo. Določnejšo oceno pa bo dalo vodstvo sindikata kovinarjev FlM, k. oo zautvo ooravna-valo danes.
Iznajdljivi brivec
LEIPZIG — Nekemu brivcu v Leipzigu se je porodila enkratna zamisel, ki jo je tudi uresničil. Pred
vrati svojega salona je posta''1 semafor, ki že od daleč pove, R°, liko strank je v salonu. Rdeča lU pomeni več kot šest strank, run^" na od dve do šest, zelena pa dv ah manj čakajočih.
COLOMBO — V Šrilanki so obsodili na dosmrtno ječo zračnefj gusarja, ki je junija lani grozil, 6 bo razstrelil »boeing 747» ita lija” ske letalske družbe »Alitalia*. G ne bi omogočili njegovi ženi in tr letnemu otroku, da prideta v {jr
lombo. Gusar je dosegel oboje, hialia* mu je tudi izplačala 3^
mn...i...
dolarjev, v domovini pa so ga družino dočakali kot heroja. Njf" gova slava pa je trajala le mat časa, saj so ga nekaj dni kasn je zaprli.
lllllllll•ll■•••■»,,,,,,,,#,
Ekološki protest
Skupina ckologistov iz Santlaga de Compostela se je s tipičnim škim avtobusom podala na potovanje v Veliko Britanijo, s kat®*^ spU.
meravajo protestirati proti jedrskim odplakam, ki jih BritaiH^
šiajo v Atlantski ocean