AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1943	LETO XLVJ. — VOL. XLVL
no\
$10,000
9,000—
$8,000—
$7,000-
$6,000—
$5,000—
$4,000—
$3,000—
$2,000-
nemcev je utonilo bežeč pred Rusi
:!lb»hina
•— Armada j Druga ruska kolona je pa že1 k,	je včeraj | prodrla 36 milj zapadno od Pe-
■ kjei. °VlI1sko mesto Ka-j rekopa, kjer je vhod na polotok ^^ & na tisoče Nem- Krim. S tem Rusi ogrožajo me-!
sti Herson in Nikolajev. Rusi v phine Kervin, Chicago $3, Frank o ustju Dnjepra, kjer
Je
* nId?ro&m Dnjepru, ',Padali pred straho-
^ 111 ognjem iz rus-Hj , So Poskušali bežati
čete. ki so bile
obkoljen'e južno v lri potisnjene ob
% '\Vse uničene. Ru-aje]i veliko število
Za pomoč domovini!
Pri sv. Vidu so pa zadnji petek precej stopili na prste našemu barometru, da je poskočil kar za $200.00. To se pa že pozna, to! Skupna društva fare sv. Vida so namreč dala ves čisti preostanek od petkove prireditve za1 reveže v starem kraju. Tako je I prav in lepa hvala' zavednim odborni-j kom in o d b o r n i-cam, pa vsem, ki! so se udeležili pri-1 reditve in pomaga, j li do tako lepega! darila.
Rev. B e r n a r d j Ambrožič je oni: dan poslal iz Lemon t a vsoto $138.25, kar smo že omenili; darovali so pa sledeči : rank Gospodaric^, gl, odbornik KSKJ, Joliet, Fill, je daroval $50.00, F. K., La Salle, 111. $30, Mary Vidmar, Ramah, Golo. $11.50, Klara Bučar (nabrala), „ J Joliet, 111. $10.75, neimenovan $10, Anton Slane, Neelyville, Mo. $8, Mrs. Paul Oblak, Wil-$5, Karolina Hajdi-j njak, Toronto, Ont. $4, Jose-
Kobila še "rona"
Krpanova kobila menda še 'rona," ker dozdaj je še niso vjeli, da bi prešteli , njene glasove. Tudi nimamo še na razpolago številk, kolikor jih je dobi! advokat' Kennick, ki je, "ronal" proti županu Lauschetu. Zato ob tem času ne moremo poročati, kdo je naprej, Kennick ali kobila. Mi še vedno stavimo na kobilo.
Domovi in industrija dobe samo gotovo količino premoga
Washington. — Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, je "zamrznil" 2,000,000 ton mehkega premoga, ki je zdaj v železniških vozovih na raznih železnicah. Obenem je odredil, da nihče ne more dobiti mehkega premoga, razen če ima manj
London,—Tukaj sem so do-jzalo&e kot za 10 dni-3la poročila, da je na stotine! v nobeno hišo ne smejo do-avstrijskih vojakov pobegnilo! Peljati več kot eno tono mehke-iz nemške armade. Dalje zatr-|£a Premoga in samo pol tone
Kovacič, Prince, Pucel, vsi Slovenci,
poslani v mestno zbornico
Zamorec Jackson je poražen
Avstrijski vojaki beže iz nemške armade in vse kaže na revolto
ju jejo zanesljiva poročila, da se bodo Avstrijci takoj dvignili proti Nemcem, čim pride do meje zavezniška armada. Avstrijski vojaki so dezerti
trdega premoga.
Ta premog, ki ga je Ickes ustavil na železnicah, bodo dali najprej onim industrijam, ki ga najbolj potrebujejo, da bo-
rali iz nemške armade v Norve- do lahko obratovale naprej, ški in na Ruskem. Nekaj jih jej Ako ne bo stavka premogar-dospelo na Švedsko, drugi so šliiJev kmalu končana, bo položaj pa v Rusijo in "št-'iam pridružili zelo. resen, kerlse nekateri do-ruski armadi.
I 'ktalci so zopet ^Avstriji
i.' So Težki ameriški V AVs?0leteli z afriških
^■/^'jo in bombardirane v Dunaj-
cs i«
IW^estu. Dokaj ve-
'acija
tt^al eriških bomb"
bombe na tvor-, ^su ^^ že drugič v Vrnivši avijati-' ' da je bil napad
^ so
\\h aTneriški avi-prvič 14.
f zmetali nad to-'^tov bomb. Za napraviti na
brez
naznanja, januarju na za katere ne Čevlji bodo iz plat-
\iS12 gotove vrsto
\ ^ bo vukalnizi-
se
nameravajo Nemci postaviti novo obrambno linijo.
Poročilo iz Moskve tudi zatrjuje, da so Rusi prešli morsko ožino Kerč iz Kavkaza in tam vdrli na Krim. Tako imajo zdaj nemško posadko na Krimu med dvema ognjema.
Poslanski odsek odobrava 4 cente znamke za pisma izven mesta
Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki ima nalogo, da presrkbi denar za vlado, je odgla-soval, da se zviša poštnina na pisma izven mesta od 3 na 4 cente. Odsek je že prej odglasoval, da se zviša poštnina na pisma od 2 na 3 cente lokalno. Zvišal je tudi poštnino za zračno pošto od 6 na 8 centov.
Odsek je tudi odglasoval, da se poštnina na časopise ne zviša, istotako ne na verske publikacije. Davek na vstopnino naj bo 20 odstotkov, mesto 10% kot je sedaj. Vsi ti zaključki morajo pa biti odobreni od obeh zbornic, predno bodo postavni.
12 1334 E. 55. JtJan v Glenville t 1 so dovoljeni.
Vlada priporoča za višje
šole 1 mesec počitnic
Washington.—Odbor za javno transportacijo priporoča ameriškim kolegijem in univerzam, naj dajo dijakom za božič en mesec počitnic in sicer od 15. decembra do 11. januarja. S tem bi se preprečilo naval na železnice in buse o božičnem času.
Kokal, Universal, Pa. $3, Rose Cic, Pittsburgh, Pa. $2, Mary Toleni, Lemont, 111. $1.
Najlepša hvala vsem skupaj in priporočamo se še drugim, da bomo čimprej zbrali še teh $700, ki manjkajo do 10 tisočakov. --o--
Laški kralj se bo takoj odpovedal, čim bo padel Rim zaveznikom v roke
Neapelj.—Kralj Viktor Emanuel in prestolonaslednik Um-berto se bosta takoj odpovedala prestolu, kakor hitro bodo zavezniki zavzeli Rim. Maršal Badoglio je v pondeljek obvestil kralja, da je narod v ogromni večini proti njemu in proti prestolonasledniku, da je torej najboljše, če se umakneta.
Kot sodijo, se bosta kralj in prestolonaslednik odpovedala v korist princu Viktorju Emanu-elu, ki je zdaj star šest let in sin prestolonaslednika Umber-ta.
Italijani ne bodo odpustili kralju niti prestolonasledniku, ker sta dovolila fašistom priti do vlade.
-o--
Nemci v ofenzivi proti grškim gerilcem
Ankara, Turčija. — Nemci so s polno močjo udarili na grške gerilce, katere štejejo na 50,000 mož. Ti so med seboj razdeljeni ter v boju drug proti drugemu. Nemci upajo, da bo to njim v prid. Grški gerilci se ne morejo sporazumeti v tem, če naj se vr ne grški kralj Jurij II. na prestol in če se vrne, pod kakšnimi pogoji.	____________
Podplate bodo delali iz starih koles
Chicago. — Henry Spelman, načelnik usnjenih izdelkov za civilne potrebščine je izjavil, da bodo kmalu začeli izdelovati podplate za moške čevlje iz starih kavčugastih avtnih koles.
movi niso preskrbeli pravočasno s premogom. Večina indu-
MESTNA ZBORNICA JE ZDAJ VSA V DEMOKRATSKIH ROKAH
Sedanji župan, Slovenec Frank J. Lausche, je zmagal 169,909 glasov večine, kar je 71% vseh oddanih glasov.
Sedanji župan milijonskega mesta OeveJanda, Frank J. Lausche, Slovenec in prvi župan, ki je bil izbran iz narodnostnih skupin, je dobil pri včerajšnjih volitvah tako večino, kot pred njim še noben župan v Clevelandu. Narod ga je izvolil z ogromno večino 69,909. glasov. Pred njim ni še noben županski kandidat v Clevelandu dobil take ogromne večine.	1-
Pred dvemi leti je dobil župan Lausche večino 50,790 glasov,
stnj ga ima pa precej v zalogi, kar je znes]o y odstctkih 5gL/f razen jeklaren, ki ga porabijo ! glasov Včeraj je a dobil ge največ m ga dobivajo večinoma čje šteyi]o glasov> najsi bo y
sprotu *	! večini ali v odstotkih.
Dober med
Kdor bi rad dober med, ga lahko dobi pri Mrs. Margaret Kogovšek, 15606 Holmes Ave.
Korporal Frank Trampus, 529 Tri mesece že ni videl svoje pla-
Q. M. Salvage Repair Co. 35048318 APO 505 c/o Postmaster, New York, N. Y: sporoča, da je srečno dospel preko morja. Pravi, da se mu dobro godi in se priporoča prijateljem za kako kartico.
Naslov njegovega brata Stanleys je pa: Pvt. Stan Trampus, Battery C 898 F. A. Bn. Fort Leonard Wood, Missouri.
Oba sta sinova družine Mr. in Mrs. Sebastijan Trampuš, 15626 Holmes Ave.
ta ta ta
Zadnji teden je odšel k mornarici Louis Arko, sin Mr. in Mrs. Louis Arko, '974 E. 76. St. Njegov naslov je: Aloysius, F. Arko, Co. 1654 U. S. Naval Trg. Station, Great Lakes, 111. želimo mu vso srečo in zdrav po vratek.
M n ta
Mr. Orehek iz 1264 E. 59. St.
če, pa je vseeno poslal mami $50. Le po Japoncih, Johnny in zdrav se vrni. Njegov naslov je: Pvt. John J. Hegler, 35286506 Btry B 64th F. A. Bn. APO 25 c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Njegov brat Tonček se je pa vrnil v Arizono, pa piše, da bo vsak čas prestavljen kam drugam. Njegov naslov je: Pvt. Tony J. Hegler, 35527524, 624 Ord. Co. Am. APO 184, c/o Postmaster Los Angeles, Calif.
Zdaj je Stric Sam poklical pa še tretjega brata Louisa, ki odrine v treh tednih. V kratkem pričakuje poziva od Strica Sama pa še četrti brat Jovi.
Vsi štirje so sinovi Mr. in Mrs. Louis Hegler, 765 E. 236. St. Euclid, O.
ta ta ta
Na dopust je prišel za sedem dni korporal Frank Ivančič iz Iowa City, Iowa. Frank je sin Mrs. Rose Ivančič iz 854 E. 207
dobil 1,288 glasov. Z Simsom je bila izvoljena vsa njegova lista. V 3. vardi bi bil skoro porazil neodvisni kandidat Michael Boich Frank Derdicha. Der-dich je dobil 530 glasov, Boich 460.
V Garfield Heights, 0., je zmagal sedanji župan Ralmond Ring.
-o--
Iz raznih naselbin
Detroit, Mich. — Pred nekaj dnevi je umrl Matt Gorše, doma od Črnomlja v Beli Krajini in bivši naseljenec iz Calumeta. Bil je vdovec in zapušča šest odraslih otrok. — Mildred Babic, katero je povozil voz ulične železnice in katera je bila pet mesecev v bolnišnici, se je vrnila domov in zdaj po malem hodi po berglah.
Milwaukee, Wis. — Dne 23. okt. je naglo umrl Frank Rozman, star okrog 57 let in rojen v bližini Mirne peči na Dolenjskem. Tukaj je bil 40 let in bil je samec. Ožjih sorodnikov ni imel in za pogreb je preskrbela Mary Starič. — Dne 19. okt. .fe umrl John Planovšek, star 71 let zamorca in republikanca in doma' iz vasi Pusto polje v Za-
sporoča novi naslov svojega sina gt> Prijatelji ga lahko obiščejo
in sicer: Pvt. F. A. Orehek, Hdq. Squdn. Personnel MCAD, Mira-mar, San Diego 45, Calif. m ta ta
Od nekje iz južnega Pacifika se je oglasil po treh mesecih topničar Johnny Hegler. Pravi, da je zelo zaposlen. Kadar nima opravka z Japonci, je pa za brivca svojim tovarišem v taborišču.
na gornjem naslovu. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. Frank Ivancic, Co. E E ASTU, 332 Ellis, Iowa City, la. ta ta ta Pvt. John Orehek, sin Mr. in Mrs. Orehek iz 1264 E. 59. St. je prišel na dopust iz Virginije. Doma bo ostal do nedelje zjutraj.
župan Lausche je zmagal v vsaki elevelandski vardi, razen v 12. zamorski. Zmagal je celo na zapadni strani mesta, kjer so prerokovali njegovemu nasprotniku Stantonu zmago med Irci. še noben republikanski županski kandidat ni bil tako poražen, kot je bil včeraj bivši okrajni prose-kutor Edward Stanton.
V	mestno zbornico je bilo izvoljenih devet novih mestnih odbornikov, med temi osem demokratov. Kot kažejo neuradne številke sedaj, bodo imeli demo-kratje v mestni zbornici 17 glasov izmed 33, kar je en glas večine.
Zamorski kandidat za sodnika Perry B. Jackson, je bil poražen in izvoljen je bil John E. Sweeney, demokrat. Sweeney je dobil 56,752 glasov, Jackson 52,024 in Gleason je dobil samo 25,455 glasov. (Ameriška Domovina je podpirala vseskozi Sweeneya, dočim je Enakopravnost podpirala
Jacksona.) Uradna demokratska stranka je podpirala Gleasof-u
V	23. vardi je dobil sedanji councilman Edward Kovačič 3,343 glasov, John M. Novak je pa dobil 1,307 glasov.
V	10. vardi je izvoljen Edward Pucel, ki ni imel opozicije V 28. vardi je izvoljen ponovno councilman Lucak.
V	32. vardi je sijajno zmagal John J. Prince z več kot 6,000 glasov proti 1,600 za Leathya, toda končne številke nam še ni-zno znane. Prince je dobil več kot 6,000 glasov.
Poražena sta bila oba davčna predloga, za rekreacijo kot od šolskega odbora.
V	Euclidu je z lahkoto zmagal sedanji župan Kenneth J. Simms. Dobil je 3,880 glasov, njegov nasprotnik Dunbar je
drečki dolini na štajerskem. Bil je samec in tukaj zapušča brata. — Dalje je dne 21. okt. umrl koroški Slovenec John Moser v starosti 69 let. V Ameriki je bil 45 let in tukaj zapušča ženo, dve hčeri in devet sinov, od katerih štirje so v ameriški armadi.
-o-
Turški minister v dogovoru z Edenom
Ankara.—Turški zunanji minister se je podal v Kairo, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom, ki je dospel iz Moskve.
-o-
Najdena denarnica Na 63. cesti, med Carl in Glass Ave. je bila najdena denarnica z malo vsoto denarja. Lastnik jo dobi v našem uredništvu.
i l
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcspt Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $8.60. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland po poitl, pol leta $4.0C "a Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto $0.50, pol leta $3.50,
fietrt leta $2.00	,
Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: CTnlted States and Canada $840 par year. Cleveland by mall $TJW per year D. s. and Canada $360 tor 8 month*. Cleveland by mall $4.00 for 8 months tr. S. and Canada $2.00 tot S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and luclld by carrier $8.50 per year. $1.60 for 8 months, $2.60 far • months Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 259 Wed., Nov. 3, 1943
Zakaj Nemčija ne more zmagati
Največje zračne bitke sedanje vojne so v polnem razmahu. V prihodnjih par mesecih bodo bojna letala dovedla v Evropi do odločitve. Tudi na Pacifiku je akcija v zraku začela z večjo intenzivnostjo. Z eno besedo: zračna sila bo odločila zmago in ker imamo mi zavezniki veliko večjo in boljšo zračno silo in to na vseh svetovnih frontah, bo zmaga neoporočeno na naši strani.
Kakor zdaj zmaguje zračna sila ameriške armade in mornarice, je sigurno, da bodo Japonci kaj naglo pometeni / morja in zraka, čim bodo Zed. države koncentrirale večjo zračno silo na Pacifiku.
V Evropi je stvar nekoliko drugačna. Tukaj bo treba še nekaj mesecev najsilnejših zračnih napadov, predno bodo zavezniki svesti zmage nad Nemčijo. Tukaj imajo namreč zavezniki proti sebi najboljšo obrambo, kar jo je mogla Nemčija postaviti v linijo. Zlasti so se Nemci namenili, da bodo poslali v boj najboljšo zračno silo proti ameriškim bombnikom, ki sistematično uničujejo najbolj važne nemške naprave in industrije. Nemški letalci so dobili povelje, da ustavijo ameriške zračne trdnjave ne glede na lastne izgube. Nemčija se poslužuje najboljšega in najbolj izdatnega orožja, ki ga premore, proti ameriškim bombnikom.
Zdaj je prvič, da formacije nemških letal sprejemajo pri napadih formacije ameriških letal1. Zato je zdaj nad Evropo vojna v zraku podobna vojni med pehotnimi divizijami na zemlji, ali med pomorskimi silami na morju.
Nemčija ima danes v boju okrog 4,500 najboljših letal, katerih mnogo je vzela iz ruske fronte in v Ita'iji jih ima komaj kakih 200. Vse druge je poslala v zapadno Evropo v boj proti ameriškim zračnim trdnjavam.
Nemčija ima v Belgiji kakih 1,800 bojnih letal, da sprejemajo ameriške zračne trdnjave, ki napadajo iz Anglije. Od januarja meseca je Nemčija podvojila svojo zračno silo v zapadni Evropi.
Zavezniški vojaški voditelji so si edini v,tem, da če bodo nadaljevali z zračno vojno proti Nemčiji, da bodo lahko uničili nemško industrijo, drugo za drugo. Zato je invazija zaveznikov na zapadni Evropi odvisna največ' od uspeha zavezniških avijatičarjev. Ako bodo premagali nemško zračno silo, ki je, kot rečeno, skoro vsa zbrana v zapadni Evropi, bod6 s tem odprli pot invaziji na zapadno evropsko ozemlje, ki bo primeroma lahka stvar in ki bo potem napravila nagel konec vojni.
Vprašanje je zdaj, če bodo mogli ameriški in angleški zrakoplovci, ki napadajo iz Anglije, streti nemško koncentrirano opozicijo, al' bodo prodirali skozi njo in leteli nad tarče.
Vsi znaki dozdaj kažejo na zaključek, da Nemčija ne more dobiti zračne vojne nad Evropo, prav tako ne, kot je ne morejo dobiti Japonci na Pacifiku.
Zavezniški bombniki so napravili nemški letalski industriji že dozdaj strahovito škodo. Kljub vsemu naporu Nemcev^ da bi odvrnili zavezniške zračne napade in kljub vsemu prizadevanju, da bi zvišali produkcijo letal, ista stalno pada. Zavezniki imajo zanesljiva poročila, da so nemške tvornice zgradile v juliju 1,200 bojnih letal, v avgustu 1,020 in v septembru pa samo 880.
K temu je treba dodati še izgubo nemških letal v boju. Nad zapadno Evropo so ameriški in angleški bombniki uničili 10,000 nemških bojnih fetal, nad Sredozemljem pa do 5,000. Rusi trdijo, da so zbili'več kot 15,000 nemških letal. Ameriški avijatičarji imajo še vedno rekord: en izgubljen bombnik, štiri nemška letala uničena. V istem času pa dnevno raste produkcija ameriških bombnikov in letal. Kako velika je ameriška zračna sila v Angliji, kaže dejstvo, da je letelo en sam dan nad zapadno Evropo 855 ameriških bombnikov in letal.
Res je, da ima ameriška zračna sila tudi izgube, toda kljub temu je poskočii'a ameriška zračna sila 8. zračne arma-(J.e, ki je v Angliji, od maja za 450 odstotkov. Angleži so produkcijo svoje zračne sile od začetka vojne pa dozdaj že po-trojili.
Tudi Japonska ne more vzdržati koraka v tej zračni i vojni. Njena letala so slabo zgrajena in njena produkcija ni j mnogo večja od izgube. Na Pacifiku so izgubili Japonci v treh tednih 300 letal, Amerikanci pa v istem času samo 20.
Iz vsega gornjega sledi, da kljub vsemu prizadevanju sovražnih avijatičarjev, ne bodo mogli preprečiti zmage zaveznikov. Nemčija in Japonska bosta sicer poskušali poraz zavleči, toda preprečiti ga ne moreta. Zavezniška zračna sila bo strla najprej sovražno zračno moč, potem bi pa nastopila armada, ki bo imela dokaj lahko delo in zasedla porušene sovražne kraje.
Dobrepolje - živ zgled prenaglene partizanske
"svobode"
Objavlja P. Bernard Ambrozic
To je že nekoliko zastarelo po- jeni dosedanjim ročilo, vendar se da iz njega | organom OF.
nadrejenim
razbrati, kako se pač tudi danes godi krajem v Sloveniji, ki so deležni "osvoboditve" izpod nemškega jarma — po zaslugi partizanov. Razlika je ta, da so danes Nemci na mestu Lanov. Torej toliko hujši barbari. . .
Dne 17. maja 1942 je vsa do-brepoljska dolina postala "svobodna." Kako se je to zgodilo? Iz Suhe Krajine so prišli v dolino oddelki partizanov in postavili svoje taborišče blizu podružnice sv. Antona, nedaleč od sedeža laške posadke, ki je bila primeroma majhna. Partizani so v vsej okolici požagali telefonske drogove razrušili na več mestih železniško progo, posekali drevje in padla drevesa zavalili na progo železnice.
Pričeli so se dnevni in nočni boji z Lahi ter napadi na domače ljudi, ki niso bili prijazni partizanom. Ljudstvo je od strahu, kaj utegne priti, zbežalo na vse strani.
župnijski urad v Dobrepoljah je dobil od partizanov naslednji "odlok":
"Izvršilni odbor Osvobodilne Fronte slovenskega naroda župnijskemu uradu v Dobropoljah:
1.)	Vse katoliške duhovnike na osvobojenem ozemlju pozivamo v smislu slovenskih garancij, ki jih je OF dala izpovedoval-cem raznih svetovnih nazorov in veroizpovedanj, posebno katoličanom, da lojalno izpolnjujejo svoje narodne dolžnosti in poma. gaj o utrjevati novo oblast. Obenem jih opozarjamo, da bomo uporabljali najstrožje mere proti tistim duhovnikom, ki bodo širili temu nasprotujoče vesti in izpodkopavali narodno oblast ter kakorkoli alarmantno nastopali.
2.)	Duhovnikom prilagamo v vednost poziv, ki ga je vodstvo skupine katoličanov v OF naslovilo na katoličane osvobojenega ozemlja. — Smrt fašizmu, svobodo narodu!"	<
Gornjemu pisanju sta bila priložena dva odloka, ki sta se glasila:
PRVI ODLOK:
O prepovedi protinarodnega tiska in njegovega širjenja.
1.	Prepoveduje se razširjati na osvobojenem ozemlju ves okupatorski in domači tisk, ki nasprotuje narodni osvobodilni borbi pod vodstvom OF slovenskega naroda, in ki napada njeno delo in njene organe.
2.	Razširjanje takega tiska spada pod določbo odloka o zaščiti slovenskega naroda in njegovega osvobodilnega gibanja
Člen 3: Terenski odbori OF kot oblastveni odbori OF vrše oblast OF s tem, da samostojno ukrepajo v vseh primerih, ki zahtevajo neposredno ureditev po smernicah in demokratičnih načelih OF in po navodilih izvršnega odbora OF.
Člen 4: Terenski odbori OF kot oblastni odbori OF izvajajo takoj ko so dani pogoji, volitve v redne oblastvene odbore, ki jih po krajevni potrebi sestavlja 5 do 15 članov brez razlike spola. Redni oblastveni odbori se imenujejo 'narodno osvobodilni od-bri."
Člen 5: Volitev narodno osvobodilnih odborov se izvršijo na javnem zborovanju. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vse osebe brez razlike spola, ki so izvršile 18. leto in bivajo na področju pristojnega terenskega odbora (tudi partizanska posadka).
*
Poleg vseh teh pisanj je bil priložen tudi nekak letak, ki se je glasil:
SLOVENCI OSVOBOJENEGA OZEMLJA
Vrše se prve svobodne volitve na slovenskem ozemlju! Slovensko ljudstvo bo lahko izbralo take zastopnike, ki jim zaupa in ki bodo res zastopali njegove koristi. Osvobodilna Fronta, ki že leto dni z uspehom vodi borbo za osvoboditev, združitev in samoodločbo slovenskega naroda, poziva vse prave Slovence, da pri prvih svobodnih slovenskih volitvah izkažejo zaupanje "preskušenim borcem za svobodo — AKTIVISTOM OSVOBODILNE FRONTE!
Smrt fašizmu — svoboda narodu !
*
Preden je pa prišel 31. maj, ko bi se imelo vse to oznaniti s prinžic, in preden je prišel dan "svobodnih volitev," se je »godilo tole:
"Dne 26. maja dopoldne je priplul nad dolino laški bombnik in bombardiral v dolini kraj za krajem . . .
Popoldne istega dne so prišli tanki in'z njimi večja vojaška posadka.
Drugi dan, dne 27. maja, se je pričel — pravi pekel. Kano-ni so začeli grmeti, gotovo je bilo izstreljenih po naši dolini 50 strelov. Nato so se spustili nad vasi tanki in za njimi vojaštvo. Kar je ljudstvo prestalo, se ne da popisati. Lahi so
lepe Slovenije. Eno poročilo) je hujše od drugega. V resnici bi nam moglo srce okameneti, če bi pri vseh teh strašnih poročilih ostali brezčutni.
;Jugoslovanski vpomožni od-bor-Slovenska sekcija, katerega tvorijo naj odličnejši naši rojaki in narodni delavci deluje popolnoma brezplančo, tako glavni odborniki kot zadnji odbornik katerega koli lokalnega odbora. In ne samo to, tukaj moramo pripomniti, da tudi vsi naši domači talenti, ki nastopajo pri raznih prireditvah lokalnih odborov, to store popolnoma brezplačno in do sedaj ni še nihče prejel kakšne plače ali nagrade za svoje sodelovanje.
Naš lokalni odbor št. 2 JPO-SS je imel svojo prireditev v nedeljo 17. oktobra, ki je nad vse povoljno izpadla, za kar gre v prvi vrsti najlepša hvala zavednemu občinstvu, ki se je v tako lepem številu odzvalo klicu odbora. Nikakor pa ne smemo pozabiti izreči najprisrčnej-šo zahvalo vsem, ki so pri popoldanskem programu nastopili in tako velikodušno žrtvovali svoj čas. Imena vseh teh naših zavednih narodnih talentov so bili označena že v obeh lokalnih časopisih in tudi na programu, zato menda ni potrebno, da bi jih sedaj zopet imenovali, saj so vedno eni in isti. Vsi sprejmite v imenu naših trpečih tam doma najpri-srčnejšo zahvalo in v svojih srcih pa imate sladko zavest, da ste tudi vi vsak po svoje doprinesli svoj delež v pomoč bednim rojakom v stari domovini.
Poleg teh pa izreka odbor najlepšo zahvalo vsem požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so ob vsaki priliki pripravljeni delovali za dobro stvar. Tudi ti so skoro vedno eni in isti. To so naši požrtvovalni društveni delavci in delavke, katerim ni nobeno delo pretežko, kadar se gre za v korist našega naroda. Naj jvim bo na tem mestu izrečena tisočera zahvala za ves njih trud in da bi tako vneto delovali tudi v bodoče.
Vsi, ki delujemo pri tem lokalnem odboru, delujemo edino iz ljubezni do naših trpinov v (Dalle na 3 strani)
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABI®1' ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške P
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem ®anU'
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske orgaDia
GLAVNI ODBOR:	ort0Dl 0.
Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St., BarD,0 Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, ^ Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, nia Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave., w Tajniki VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, <->■
' NADZORNI ODBOR:	onn„ «0inies
Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 160U' n
Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1624 Superior Ave..
13. Ohio.	rberW®'0
Tretji nadzornik: JOSEPH SHEGA. 207—23rd St. N. W.. Bar
FINANČNI ODBOR:	„„. « 152nd
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST f. SVETEK, 47» p-
Cleveland, O.	rirard, 01
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., ia Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E 149 St., Cleveland, &
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
CENJENI ČLANI SLOVENSKE MOŠKE fl
10« JS
,rtfa %tv0
__ , , pretepali ljudi, ropali vsepov-pod vodstvom OF slovenskega ^ pobiraH lju(Ji jn jJh Qdva_
naroda.
DRUGI ODLOK: 1. župnijski uradi, kot javno pravno uradi, so odgovorni za s v o
žali—kolikor so jih pač še našli doma. Ponekod so pobrali ljudem, vse, prav vse. Kjer so odslej dalje' se umaknili Lahi, so se spet po-e delo povi javili partizani. Izropali so, kar
narodni oblasti ter dolžni, da vse je kakorkoli ostalo po divja-
to in ono
• Tako se naša metropola še ni smejala, kot se je v nedeljo, ko so ljudje dobili \ roke "poslanico" advokata Ken-nicka, v kateri je naznanjal svojo kandidaturo proti županu Lauschetu. Tukaj bi se lahko dobuo mnogo gradiva za majhno črtico, ki bi nosila naslov "Vaški norček," ali kaj podobnega. Kakor se vidi, v deželi še ne primanjkuje papirja, ce se ga lahko troši s takimi oslarijami.
svoje poslovanje spravijo v sklad z novo slovensko narodno oblastjo. V tem smislu morajo župnijski uradi prekiniti vsak stik z okupatorskimi olbastmi ter prenehati s slehernim izpolnjevanjem njihovih ukazov.
2. — Župnijskim uradom naročamo, da v nedeljo 31. maja 1942 preberejo s prižnic razglas o postavitvi slovenske narodne oblasti.
Smrt fašizmu — svobodo narodu !
* * *
Priložen je bil tudi naslednji razglas za branje s prižnic:
RAZGLAS!
17. maja 1943.
Člen 1: Na slovenskem ozemlju, ki ga zasedajo slovenske narodne osvobodilne partizanske čete, prevzema oblast OF slovenskega naroda.
Člen 2: Civilno oblast OF vrše za prvi čas terenski odbori OF na svojem dosedanjem področju, ostanejo pa podreje1
nju Lahov. Zlasti na primer trgovine, ki niso bile naklonjene partizanom.
Partizani so se znali Lahom umikati, ljudstvo se jim ni moglo povsod. Zato je nastala strašna zmeda med prebival stvom in od vsega hudega ljudje dobesedno norijo ..."
Lokalniodboršt. 2 JPO-SS
V zadnjih par dopisih smo či-tali razveseljiva poročila našega agilnega blagajnika Joseph Okorna, ki nam podaja poročila kar se tiče finančne pomoči, ki jo prispeva naš narod potom lokalnega odbora št. 2 JPO-SS, ki posluje v st. clairskem okrožju.
Iz raznih velikodušnih prispevkov je razvidno, da se naš izselejni narod še vedno spominja svojih dragih v stari domovini, ki danes ječe pod zavo-jevalčevo peto. Res žalostna prihajajo poročila iz naše pre-
^lUHIIIIIIHHIlIS
če
verjamete al' pa ne
iiimiMiniimii
Ko sem torej vrgel v kanclijo tako lep krščanski pozdrav, sem obstal pri vratih in vdano čakal, da mi bo kdo povedal, kaj bi rad od mene. Toda, če sem si domišljal, da bo pri mojem vstopu v pisarni skočil proti meni kdo, ki mi bo radostno stiskal roko, me vprašal po zdravju in kako so kaj naši doma, potem me pa peljal do bližnjega stola, mi ponudil cigareto ter mi na dolgo in široko razlagal, kako da se armada, zlasti pa 11. stotnija, srečnega počuti, da se ji je posrečilo dobiti tako odlično osebo v svojo sredo, kot sem jaz, se moti.
Na moj pozdrav je ostalo vse tiho v kancliji. Tam pri oknu sem opazil neko stvar v vojaški uniformi, ki je sedela pri mizi, s hrbtom obrnjena proti meni in nekaj vneto čečkala na papir. Premeril sem z očmi razdaljo od seve pa do mize in ugotovil, da je ta oseba gotovo slišala moj pozdrav, saj sem ga izrekel dovolj na glas. Na razdalje in dolžine se pa tudi razumem, saj sem nič kolikokrat meril krcle in trame, čeprav se je oni dan Tone Zbašnik, glavni tajnik .neke organizacije na Ely-ju, nekaj ustil da imam o tramih, krclih in mužlerjih toliko pojma kot krava o avtomobilu.
Ker sem, kot rečeno, od sile olikan človek, niserm hotel stopiti kar naprej do mize, potrep-ljati osebo v uniformi prijazno po rami in jo vprašati: "Kaj bi pa radi, da ste poslali pomeni?" Domišljal sem si, da so go-
Mnogokrat smo že omenili, da člani, ki plačuje,)0^ asesment in se ne udeležujejo sej svoje podružnice in ^ nega vzroka, niso aktivni člani. Aktivni člani so °n!'urjmi P1 % vsaj eno uro časa na mesec, da se udeleže seje in z d° lfriti. ' ročili in nasveti pripomorejo svoji podružnici so bo J ka, kar bo v korist celokupnemu članstvu.	_ ^
Dolžnosti članstva, kakor jih tolmačijo naša Pra/(}0j,ivr kega člana je dolžnost, da širi idejo organizacije- P1' ^ članstvo, zagovarja nje dobro ime, v pravem i" 1S a čl: stvu občuje s svojimi sočlani. Temeljna dolžnost vsa v * da zagovarja svojega sočlana-sobrata, mu brani do ^. vsakomur, mu pomaga moralno in materialno, ka ^ v nesreči. Skrbeti mora vsak član te organizacija t brez dela in v potrebi, da mu po svojih močeh Ponia p0;-s zaslužka. V slučaju, če je družina v težkem gmotne111
smrti sočlana, je dolžnost organizacije kot posarnez ^
jim pomaga, članstva te orgnizacije je dolžnost, nad našimi kulturnimi,- prosvetnimi in narodnimi Ub je, se nadalje vzdržujejo in prospevajo. Dolžnost član po naselbinah preprečujejo nepotrebni prepiri. ^.J^tnoA živelj v skupni in vzajemni narodni misli, intelig ^ zahtevi vzgoje naše mladine v ameriškem duhu 111 pravic slovanskih priseljencev.	.
Potrudimo se torej, da bomo izpolnjevali svoj^ ^
nosti kot zvesti ameriški Slovenci in člani naše lep Slovenske moške zveze. Z bratskim pozdravom,
Vincent H. Lauter,
m	- . --Tje »
spod, kar so že bili, zelo zapo-1 hlad, v grlu J" du;
morale so dajati ^ ^
2" i
f D,

%a
Hc
j
sleni in da jih ne kaže motiti pri njih delu, zato sem lepo čakal pri vratih, saj se mi ni nikamor mudilo.
Toda gospod pri mizi so pisali naprej in njih široki hrbet se ni hotel zasukati nikamor. Začelo me je že skrbeti in vprašal sem se: kaj pa, če me niso šliša-H. Sam aiisem vedel, kaj bi napravil, da bi obrnil njih pozornost nase pri vratih. Kar mi pade v glavno srečna misel in vada, ki so jo imeli meniševski fantje in dekleta in ki se je vedno zelo obnesla. To je bil nekak brezžični brzojav, s katerim so si vse povedali in razložili. Opazil sem namreč, "še ko sem bil mlad, kako so fantje na koru radi kašljali. Mislil sem si, da imajo vsi meniševski fantje najmanj flu, pa magari če je bilo to v največji poletni vročini. To je bilo tako krehanje tam s kora, da nikdar tega. Po-miloval sem jih in smilili so se mi, ki so v tako-krepkih in cvetočih letih, pa da je vsak tako prehlajen in nosi že v sebi kal jetike. Revčki, sem si mislil in
bolečinam v
grlu
močno
kašljala-
ie
<! lit
najbolj čudno * da je vselej,
del°jetf!t:
v 1:
• vr§
med fantov za^. ^

takoj pri.)
onega
el kas
dekleta sP>.fi Ker sem bil že v » ^
dober računan > jn «1 čel šteti na Pr štirii'
dajedve^r
ko sem se znal, da so kleta vsi pn
hčerka le Pr ljem, jo je
jo pisano
ju in da je kaseU; s0
upen razgovor, meli sami.	ri d«
Seveda, ce J^ * fi dela skrbna ^ Ullil* 8'.-or
omffc
JO pisali -- ori3, c
dala, en^1^^;
ongaviš m^ ^ zgleduje.
'aluj je k;
C ° ** <
i
St
bile tudi
SO one ---se prav dobro r*
stvari.
Na, paf^tV* tal in zopet ^ ^
»O'
i
»KJ
se čudil, kako da ne pokličejo I saj ni čudn°' bi zdravnika, ali pa da bi prosili'za PO^«^ če *
J:
matere, naj jim kuhajo taužent & najbolj^'- .	j,
roze.
Toda sčasoma sem pa po-gruntal, da jim to kašljanje ne prihaja od kakega prehlajenja, ampak da je to samo brzžični brzojav doli v cerkev, kjer so sedela dekleta, vsa zatopljena v pobožno molitev, kakopak. Opazil sem, v svoje veliko začudenje, kako so tudi dekleta dobila kar naenkrat hud pre-
lono ze potem raz
te^-geg" '{i
stran,
kot od sar^ ^tfi
A
nihče brati Ql bi šlo Pa , » '<
list, od P've naj pove-
N >
S-s,-

h 8
K*
K'ko
K S
V1*
C*
ft1
% i v**,
\\ X
CM
X ^

A
Vjie,
Š
v Sij
lie
i Ji"
adje.
0.
l rusko=poljske revolucije
Spisal dr. Leopold Lenard
odgovori Dobrodzic-
LOKALNI ODBOR ŠT. 2 JPO-SS
i"
Osnega vzroka ste to
Skalona." a '®ate zoper Skalona jj^bno sovraštvo?" Feea! Ga nisem niti
U},»
ste ga torej hoteli
•bi
- kati
Sa kaznovala za vse


;ere je on povzročil ^ 'iudstvu."
?islite, da ga imate pra-
letf1^
[J0 se je to po vojnem '.'stojimo v vojni'z ru-. 0 a v vojni se sme Jiega nasprotnika." ?e ^ storili po lastni
prebivajo Poljaki. Drugačne rešitve ni in na drugačen način se ne bi nikdar zaključil ta trdovratni boj.
52Bd
lo. »
p0 naročilu drugih?"
It."
mi je
naša orga-

i-,;
*jj0S,,f ub°gali svojo or-
pripada organi-v°jak in vojak mora ^ojo organizacijo." tta„, eJ priznavate, da

-reJl\ imeli soditi P°rot_
° žV cr ^biia natiačena
rimiPfalo" Je
l8i
z napetostjo kak izid bo stvar se vrnejo iz ulce z resnimi o"bra-MiL 111 ni bilo mogoče **T CJn nikd° ^ vedel,
reDJ" C bo padia iz ust
življenje!
nik vzame listek in
de Hi ft,
j odgovarjajo na soglasno:
8, Je zavladalo vese-^ al1 so se živio-klici. 1(iS°dišČa pa opomi-ln veli izprazniti
i<
cla^

odaJ
S
^'odzicka je vstala „ na nobena pote-,jji \!meni1a na njenem Vko°> kakor prej pri iu visela med živ-'iije mrtjo, stala je se-
Sev® priredil slav"
Vl 0 Vse eno, če jo
',J W za 2ločinko ali kllče za svojo ju-
^sno vojak v bojnem . ^ imela je samo Slti' svojo vojaško
C^te svoje
**J žal?" lak36' da
deja-
i<
l.K0
itie
9
olj^ji
je bila bom-
j Vajena."
, ®'končala ta nova in ^ že1ZocJa iz domače n^toliko desetletij in iz boja, ki ^ i„ ^ °ietij bije med rUskim narodom.
,45s 2*"
'i^mfs ShS kriva- Saj sta

, vs"

mnenje ce-0 so razsodili, da
/ J j® neodvisna Polj-
3 = -..J X • a v srcih polj-^ ^ >ost kdor bori za
r* l J , V ne rtefa zločinov

I jugoslovanski O" Obou1'1 zl»činci srb-i	'iSli^kega naroda,
kH0 rkom glave in A. pretnoženje, ta|
Ha
,et
J M
bi10.

iK* \
Nisem mislil, da bom še ke-daj videl svoje stare znance in junakinje iz napada na Skalona. Toda usoda pripelje marsikaj drugače kakor pa človek pričakuje.
Slučaj me je zanesel zopet v Krakov, kjer sem se mudil samo nekaj dni. Potem sem se pa hotel vrniti domov. Vreme je bilo grdo in pusto, deževalo je po malem neprenehoma in zavladal je hlad, dasiravno je bilo poletje.
V nasadu ne daleč od akademije lepih umetnosti me sreča nek znanec, stalen prebivalec Krakova, pozdraviva se in on mi reče:
"Ali ste bili že kaj skupaj z Radovičem?"
Radovič je bil Slovenec, -moj stari znanec še iz dijaških let. Kot enoletni prostovolec je vršil svojo službo v Galiciji, ka mor je moral zahajati še potem vsako leto na vojaške vaje. Pri teh prilikah se je naučil poljščine in si je pridobil med Poljaki mnogo znancev. "Kako to?" vprašam. "Bil je pri vojaških vajah in sedaj se vrača čez Krakov domov. Ali se nista ž njim še nič videla?" 'Nič."
"Pridite popoldne v kavarno Bizanca. Jaz se snidem popoldne z Radovičem in ga bom pripeljal tja."
"Mi bo jako prijetno. Ako odhaja tudi on na Kranjsko, bom imel družbo."
"Se bomo že pogovorili pri Bizancu."
Posloviva se in razideva, a jaz grem dalje po nasadih proti vseučilišču.
Sreča me dvoje dam in ena me pozdravi z lahnim poklo-nom, ko sem šel mimo. Odzdravim pozdrav in hočem dalje. Dama se mi je zdela znana, vendar je nisem spoznal in je nisem natančneje pogledal. Bil sem že korak dalje, ko stopi da-ma za menoj in me nagovori: "Kako pa, da ste zopet tukaj _r»
Pogledam in zdela se mi je, da je to gospodična Janina. Poteze so bile podobne, izgledala je samo nekoliko stare j ga in izmučena. Nisem se mogel odločiti, če je ona ali ne.
"Ali me ne poznate?" vpraša me dalje. "Menda gospodična Janina?" "Seveda sem jaz," odgovori mi z isto živahnostjo, ki je kipela iz nje, ko sem jo prvič spoznal. "Ali sem se kaj spremenila?"
"Nekoliko že. Saj ni čudno! Vendar je videti, da ste še vedno ona vesela in živahna gospodična Janina, katero sem spoznal pri teti Kiči."
"Ali ostanete še dolgo'v Kra-kovu?" vpraša me gospodična .Janina.
(Dalje prihodnjič) -o-
sorodnikom onega armadnega časno odrezani od svojih tekom| personala, ki postane žrtev voj-[ bitke, da se zopet prebijejo na-
(Nadaljevanje'z 2 strani) stari domovini, da nam bo nekoč mogoče priskočiti na pomoč, kakor nam veleva slovensko in bratsko čuteče srce. Pri-pračani smo, da nihče izmed nas ne deluje zato, da bi se njegovo ime nosilo po časopisih, ali da-bi pričakoval odkje kakšno plačilo. Največje plačilo nam bo vsem, da smo storili svojo narodno in bratsko dolžnost napram onim, ki si sami v potrebi in bedi ne morejo pomagati. Plačilo nam bo zavest, da smo tudi mi pomagali otirati bra-tovske solze. S to zavestjo v svojih srcih, bomo lahko zaključili svoje delo.
Nikakor pa bi ne bilo prav, če bi ne omenili naših zavednih slovenskih žena, ki tako pridno hodijo sedaj od hiše do hiše in zbirajo prostovoljne prispevke. Kot vam je že poročal naš blagajnik, so te požrtvovalne žene nabrale že kaj lepo vsoto in zavzele so se tako odločno, da pravijo, da ne bodo odnehale, dokler ne bo tisočak skupaj. Vsa čast tem zavednim Slovenkam in prav lepa hvala tudi vsem darovalcem, ki se talco velikodušno odzivljejo s prostovoljnimi darovi.
Od strani našega lokalnega odbora št. 2 JPO-SS sprejmite v imenu naših trpinov v stari domovini najprisrčnejšo zahvalo za vse žrtve, ki ste jih do sedaj že doprinesli v ta namen. Le tako še naprej, dokler ne bo ta svetovna morija končana in takrat pa bo tudi naše delo končano. Bratje in sestre — na pomoč!
Lokalni odbor št. 2 JPO-SS
Frank A. Turek, ta j. o
nih dogodkov. Tako glede izginulih, kot glede mrtvih ranjenih in ujetih prejmejo njih domač1-čim prej vse razpoložljive informacije.
Od približno 85,000 mož, ki so bili do 30. septembra 1943 naznanjeni kot žrtve v boju, jih je približno 23,500 javljenih kot izginulih. Med temi jih je največ izginilo v Filipinih. Všteti so filipinski scouti, katerih je 10,788 in 5,316 častnikov in vojakov U. S. armade. O nekaterih izmed njih japonska vlada še vedno poroča od časa do časa, da so vojni ujetniki. Japonska vlada pa ni nikdar dostavila naši vladi seznam filipinskih scoutov, ki so postali vojni ujetniki.
Iz vseh drugih bojišč, širom sveta, kjer stoje čete U. S. armade v boju, je bilo javljenih 7,450 vojakov kot izginulih v akciji. Nekateri izmed njih bodo morda pozneje javljeni kot vojni ujetniki v Nemčiji ali na Japonskem, in nekaj se jih bo morda tudi oglasilo iz internacije v nevtralnih deželah. Zopet drugi pa se zopet pojavijo v svojih oddelkih in se vrnejo v službo.
Kadar javi katero koli bojišče imena mož, ki so javljeni kot žrtve obvesti Generalni Adjutant Armade potom brzojava takoj one osebe, ki so navedene kot naslov za slučaj potrebe. Z največjo skrbjo se pazi na to, da gre prvo uradno poročilo najprej na naslov naj bližnjih sorodnikov, oziroma prijateljev, ki so označeni kot naslov za slučaj potrebe. V slučaju vojakov, ki so izginili, vsebuje brzojavka prvega obvestila tudi vse druge razpoložljive informacije, med njimi tudi približni kraj, kjer se je na-, hajal dotični vojak v boju. Čim se pojavijo pozneje dodat
za j k svojim oddelkom, o čemer' je potem omenjeni naslov takoj obveščen.
V onih slučajih, v katerih je sovražnik utrdil identiteto padlih Amerikancev in o tem poročal preko mednarodnega Rdečega križa, naznani Generalni Adjutant, na naslov naj bližnjih svojcev, da je bilo dognano, da je bil vojak, o katerem je bil poročal, da je izginil, ubit.
Najmanj več tednov, in mnogokrat po več mesecev poteče, predno prejmemo poročila od sovražne strani, da so bili naši vojaki ujeti. A do takrat večinoma ni nobenih novih podatkov na razpolago. Generalni Adjutant sporoči naj bližnjim svojcem vse razpoložljive podatke takoj, in tudi vse one informacije, katere dobi v nekaterih slučajih pozneje.
Preskrbeti podatke o vseh bistvenih podrobnostih za vseh 85,000 žrtev dosedanjih bojev je bila ogromna naloga, in jako težka — to mora vsakdo sprevi-deti. Podatki o žrtvah prihajajo iz bojišč širom vsega sveta, od katerih so nekatere čisto osamljena in izolirana, vsako posamezno izmed njih pa pod priti skom vojnih operacij. Menjajoči se razvoj bitke, napetost, ki je posledica neprestanega premika, nja in gibanja, boj sam na sebi in pomanjkanje zvez na fronti otežkočuje na bojnem polju dr. žanje seznamov v največji meri Toda kljub vsem težkočam se to delo nadaljuje, toda podatki v teh seznamih so seveda jako sko pi v pogledu podrobnih detaljev. (O. W. I.)
MALI OGLASI
želim kupiti hišo
Sorodniki dobe od armade
vse informacije i vse podatke potom brzojavke ali j hišo 10 sob. Mora bitiv dobrem Washington - Vojno mini-1 pisma, čestokrat ima Generalni stanju, med 185 m 210. cesto.
steTstvo sf prizadeva v vseh slu-' Adjutant možnost poročati, da je	&
čajih, da preskrbi čim več raz-Jbil dotični vojak ujet. Včasih se primernega, naj poklice»IV
položljivih informacij najbližjim posreči vojakom, ki so bili za- i4JJ.	_
ARE YOU LOOKING FOR A JOB?!
We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR
SALESLADIES
(18 and over—no experience required) for our candy, gift, jewelry, cigar and soda fountain counters i Easy, interesting work in pleasant surroundings... in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity Good salary, bonus for evening work
Permanent positions
Discount on purchases in our various shops and on meals taken in our restaurants
FRED HARVEY
Union Terminal Building on the Public Square
SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART
★ ★ ★
DELO DOBIJO
ZA VSA DELA V RESTAVRACIJI
Predznanje ni potrebno. Preiščite to priliko. Zglasite se pri Fred Schillforth CLEVELAND PNEUMATIC AEROL, INC.
20001 Euclid Ave.
DELO DOBIJO
(260)
OBRAMBNA TOVARNA
bo odprla novo restavracijo za svoje delavce. Nekaj pozicij je še vedno odprtih za moške in ženske.
DOBRA PLAČA NA URO
Tečna hrana, uniforme damo. Ne odlašajte Zglasite se pri Fred Schillforth
CLEVELAND PNEUMATIC AEROL, INC.
20001 Euclid Ave.
. (260)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819.	(261)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje v najem, tri sobe in kopalnica; vse nanovo dekorirano; zgorej. Vprašajte na 15422 Calcutta Ave. (260)
N|EDRž AVLJANI! HOTEL STATLER
ima odprto delo za
POMIVALCE
Sortiranje rjuh
ELEKTRIKAR OILER KURJAČ ZIDAR DONAŠALEC ŽIVIL PORTER BUS BOY—TERRACE SOBA OPERATOR POMIVALNEGA STROJA Plača
Zglasite se pri vhodu za služabništvo zade.i na E. 12. cesti, hotelska soba 335. 9 zjutraj do 6 popoldne
__(259)
Moške in ženske
splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77^0 na uro
Ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo/
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
Nova velika cesta, ki pelje v Alasko, je videti silno obložena. Dan za dnem se pomika po njej stotine raznih trnkov, ki dovažajo razne vojaške potrebščine. Slika nam predstavlja skupino vojaških trnkov na poti med Dawson Creek in Whitehorse.
PRODA se.hiša za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 porča, ves hrastov les, tudi vse pohištvo, se lahko takoj vselite. Ta hiša mora biti takoj prodana radi smrti lastnika za $6,200. Hiša se na haja blizu Superior in Addison Rd. Pokličite takoj HE-6054. J. Lushin._(261)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 4 sobe, spodaj, za eno družino in 4 sobe zgorej tudi za eno družino, za starejše ljudi. Zglasite se na 1123 E. 63. St.	(260)
National Carbon Co., Inc.
(264)
OSKRBNICE
sr ded
kdor
se bori 'nega sovraž-mi sredstvi, ka-
,e<Vri>
nd r° /
0 i* % >
žalostno to
Hi......
nobene morejo
MALI OGLASI
i i" "AXr v°jna.
C; ......m
;i<Snuti mor,,mo
■US M , i'1k '1^koršna je. No-
j in ne
SjtJll> m ublažiti te-* ^ ^ Je mogoča sa-ižt ali ruska vlada Ja Poljski na-v njeni oblasti

Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za dve dru žini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Vsej prenovljeno in modernizirano. Nahaja se na 1404 E. 61. St., blizu White Ave. Cena je $5,500, malo gotovine je potreba takoj-Pokličite
Superior Realty Co.
10311 Superior Ave.
CE-0304. (261)
Soba se odda
Odda se čedna soba moškemu ;| ov ali pa se kopalnica in zasebni vhod. Zgla-j ozemelj! kjer I site se na 968 E. 77. St. (261) I
Spalnica in kuhinja
V najem- se da opremljena spalnica in kuhinja, $6 na te den, v okolici St. Clair Ave. in 55. St. Odda se dvema mirnima dekletoma, ki delata, ali zakonskemu paru. Pokličite zvečer po šestih HE 8238. (260)
V najem stanovanje
Odda se v najem stanovanje 4 sobe, kopalnica in klet za pranje. Zglasite se na 1009 E. 62. St. •	(259)
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V MESTU—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden.
DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
Vdovec želi znanstva
Vdovec se želi seznaniti s slovensko samico ali vdovo brez malih otrok, starost med 50 in 60 leti, katero veseli živeti iz-|ven mesta. Imam malo kmetijo na lepem prostoru, vse udobno, kakor v mestu. Pismo s sliko naj se pošlje na urad tega lista pod imenom "Farmar." (259)
Predsednik Roosevelt si je ogledal skupino jugoslovanskih letalcev, ki so se vežbali r Zed. državah in tudi dokončali treningo. Slika je bila posneta tm letalskem polju Boiling Field, Washington.
Odda se soba
Odda se soba za 2 Slovenki Vpraša se na 1407 Clearaire Ave.	(260)
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(262)
težaki
STROJNI OPERATORJI DEČKI STARI NAD 16
Visoka'plača odjire ali delo od
kosa
chicago pneumatic tool co.
1241 E. 49. St.
vam vsak dan prinaša v hišo
Povejte lo sosedu, ki še ni narofen nanjo
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICII LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA četrtek, 4. novembra—8:30 sobota 6. novembra—8:30 HELEN TRAUBEL, sopran Ves Wagnerjev program V Severance Hall CE-7300
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
OBLAK MOVEk
vilčni premoči.
Vznemirjal se je pa tudi zaradi nečesa drugega. Njegova ura je kazala tričetrt na pet.
Mr. Sw.ann je hotel odlet čno ob šestih. Treba je en ali drugi načinkon^ •
strašnim
Jf
' 1
letalcih na Moses Lake Army Air Base, je Pre1^ gg 0
St. Sgt. John■ A. Thomas (levi na
metne" hlače, kakršne rabijo vojaki pri	inio,!l1
tako široke, da bi zadostovale za dva vojaka, K sliki. Rekli so, da se bodo že skrčile.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI
; NAŠEGA Nf^f lN SOPROGA IN
BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN
Joseph Mlakar
ki je Bogu vdan za vedno
O.l, zvonovi, le zvonite, svet da tužno vest bo znal: da preljubi mož in oče naš v Gospodu je zaspal.
V rakev so ga položili, okrasili s cvetjem vso, sveče mu v slovo prižgali, mi pa se jokali smo.
Žalujoči ostali:
ANTONIA MLAKAR. SOP1®^ JOSEPH, sin: LILLIAN, sinaha.
Cleveland, O., 3. novembra, 1943.
snss^"
kjer predragi nasv ^ v miru na nas čakal ^
Zdaj le tamkaj mirno in počiva sladk° n> b,agi Bog daj njega au , večni mir m sven
POZOR GOSPODARJI g!* {01
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritjai«d0 vj&^efi popfavo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo o« ^ogim ° že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani ,tucu Plačate lahko prav na lahke obroke.	p
The Elaborated Roofing ^ ' (ieid'
MElrose 0033
6115 LORAIN AVE.
Kadar pokličete, vprašajte za M&J.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BB»A
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH
6113 St. Clair Ave. Clevel»»
"ENGLISH-SLOVENE HEAD*8
kateremu je znižana cena in stane samo:
MISTERIJA
ROMAN
_itaiuiiikjMit>i.MiiiE^Mniiiiinic3iJiiuHiitic3iiiiHiiHtii:3ii]ittHHiic3iiiitiiiiiHcaiiiniiiiieic3iiiiiiiiiiiic3iiittiiiiiiicaiiiiiiitiiiicaiiiiiiiiiiiic«fi^
—Senores, je dejala, govoreč v špansko-mehikanskem narečju, napraviti hočem ekspedici-jo do podrtih vasi, ki se naha-jajo štirideset milj od tod . .
_K Aztekom? je vprašal še
pavi Indijanec; v prepade Kor diljer? Ali veste, senora, da se ni še nikoli vrnil nihče izmed onih, ki so poskušali take eks-
pedicije?
_Prav, toda jaz poj dem in
se bom vrnila, je vzkliknila mlada žena s ponosno kretnjo Toda potrebujem pogumnih, močnih in junaških tovarišev. Nikogar ne silim, da mi sledi. Kdor je strahopetnež, naj ostane, kjer je! Prepričana sem, da mi bodo sledili vsi oni, ki se ne boje Indijancev in ki si hočejo pridobiti bogastva.
Te besede so naravnost elek-trizirale prisotne.
—Bravo, la senora! so vzklikali. Bravissimo!
_ Pogoji? Hočemo vedeti
pogoje'.
—Ti so naravnost imenitni; je dejala počasi Misterija in obvladaj oče pregledala množico. Nudim deset dolarjev dnevno, hrano in del plena.
— Kakšnega plena? Vedeti hočemo! je zagrmel star rudar, ki sta mu manjkala dva prsta. Odnesel mu ju je bil dinamit-ni naboj.
—Tiho! je dejala Misterija. Bodite mirni in poslušajte me! Del plena bo tvoril za vsakega izmed vas naravnost veliko bogastvo. Na mestu, kamor vas vedem, leži neizčrpna zlata ži-
la, in jaz edina jo poznam. Vesti vas hočem tja, da si prilastimo to zlato.
To pot navdušenju ni bilo ne konca, ne kraja; bilo je narav nost blazno.
Neznanski trušč je nastal Roparji so metali svoje široko-krajne klobuke kvišku in divje tulili:
—Hip, hip, hura!
Sredi peklenskega nemira ni nihče zapazil, da se je mlad gavčo močne in vitke postave zrinil med množico in prisostvoval prizoru. Obraz mu je bil zakrit od širokega krajca klobuka.
Novi prišlec ni bil nihče dru-bi kot Lionel Brady. Privezal je bil svojega konja na zunanji ograji posade in se okoristil s priliko ter se pomešal med mno množico.
Misterijo so sedaj spraševali od vseh strani. Komaj je na pol pomirila razburjene duhove.
—Zadeva se takoj uredi. Vsi oni, ki hočejo priti z menoj, morajo podpisati pogodbo in dobijo plačo za teden naprej.
Kdaj odidemo? je vprašal eden.
—Še nocoj, ob solnčnem zahodu.
Posledica te izjave je bil nov izbruh navdušenosti v skupini gavčov in postopačev.
—Kakšna žena! je vzkliknil Matador. Vidim, da zna voditi moške. Komaj par ur je tukaj in že je vse organizirano.
Med1 tem je Misterija stopila z mize. Na isto mizo je postavil Zorro zaprašen črnilnik in zarjavelo pero. Kennedy, ki ves čas ni spregovoril besede, je se-,
mi ne sanja, da bi jim dala del i zlata, ko ga dobim.
—Neverjetno ste pogumni.
—Uredila sem svoje zadeve še v težjih položajih, le verjemite mi. Imejte v mene malo več zaupanja, moj dragi Kennedy. Toda oglejva si predvsem zemljevid te pokrajine in beležke Lionela Bradyja!
Misterija je bila potegnila iz svoje listnice par papirjev. Niti slutiti ni mogla, da je tik poleg nje za zaveso Lionel in posluša vsako njenih besed in pazi na vsak njen gib.
—Prvi del pohoda ni težak, je dejala, ko si je bila ogleda-j la zemljevid. Dežela je zapuščena in nismo v nevarnosti, da bi imeli neprilik s prebivalci. Jutri zjutraj bomo le še petnajst ali dvajset milj od razvalin svetišča. Potem pa bomo že videli. Imate načrt, Kennedy?
—Da, je odvrnil mladi mož. Mislim, da je najbolje, če se utaborimo na popolnoma skritem mestu, čim bližje svetišču, in tu počakamo ugodne prilike, da napademo Indijance in . . .
Kennedy ni mogel končati i svojega stavka.
Lionel je iztegnil svojo roko med Misterijo in Kennedyjem in z brutalnim, a spretnim sunkom pomel vse papirje, ki so bili položeni na okno. Misterija se je divje zganila.
—To je Brady! je zatulila, i Dohitel je naju. Tecite za njim, j Kennedy, treba ga je ubiti in j mu odvzeti najine papirje.
Obadva sta tekla v veliko so- j bo posade. Tu se jima je kaza-| la izredna slika. Lionel se je v! naglici prerival skozi goste in i skušal priti do vrat. Nenadoma 1 se je okrenil in dvignil svoj i browning.
—Roke kvišku! je zagrmel z orj.aškim glasom.	i
Vsi so ubogali, celo Misterija in Kennedy. Obadva sta predobro poznala Bradyja, da ne bi videla, da bi niti sekunde ne odlašal s streljanjem.
Smrtni molk je zavladal v ravnokar še tako razposajeni
so
vpitjem navalili ha vrata.
—Petsto dolarjev onemu., ki mu razbije butico, je kričala Misterija. To je ogleduh, ki mi hoče ukrasti mojo skrivnost !
—Smrt banditu! Ubijte ga!
Brady se je v tem trenutku nahajal v neke vrste predsobi, ki je bila zgrajena kot ostala hiša iz debel, ki so še imela lubje, in slabo obtesanih tramov. Pogledal je okoli sebe in ni videl drugega izhoda kot stopnice, ki so vedle v prvo nadstropje. Vrata so se že udajala pritisku banditov. Še trenutek in željni osvete planejo po njem.
Lionel je pohitel po stopnicah navzgor in prišel v skoraj prazno sobo. Oddahnil si je in pri tem pogledal naboje svojega browninga.
V tem trenutku so bila vrata razbita in gavči so se zrinili na stopnice; toda prvi, ki so se prikazali, so počepali na desno in levo, zadeti od krogel izbor-nega strelca. Sedaj so napadalci postali bolj previdni.
—Živ ne sme priti iz hiše J je zaklicala Misterija. Imamo časa, toda naš mora biti.
Po Kennedyjevem nasvetu so se banditi poskrili za sobno opravo po vseh kotih in iz te zasede neprestano streljali v
smeri proti sovražniku. Krogle so padale kot toča v sobo, kjer je bil Lionel.
Toda kadarkoli je eden napadalcev pokazal glavo iz svojega skrivališča, je Brady ustrelil in možak se je zgrudil mrtev. Tako je padlo šest banditov.
Lionel jih je zaenkrat ustrahoval, toda prav dobro je del. da to ne more trajati dolgo. Prej ali slej podleže šte-
Slika nam predstavlja federalnega sodnika Carroll C. Hincks-a, ki je povedal Stanley ju Mocarsky, da naj se pobere iz Zed. držav, ker se je zoverstavljal vojaški službi.
del za mizo in potegnil iz žepajve?eli dvorani. Banditi so si šop že vnaprej pripravljenih j začudeni stavljali vprašanje, pogodb. Roparji so drug za]odkod prihaja pogumni tujec drugim podpisali, dobili po se-i Ta PO se je z namerjenim
demdeset dolarjev in iskreno browningom počasi umaknil 1; stisnili roko najprej Kennedy-'vratom in jih, preuno se je kdo
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmif visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim; kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
ju, potem pa Misteriji.
Komaj so možje prišli do denarja, so hiteli v bar in naročali žganja kozarec za kozarcem, tako da je El Matador imel posla kot še nikoli.
Kmalu sta bila Misterija in Kennedy sama. Porabila sta to priliko, stopila v kot k oknu in se začela tiho pogovarjati.
—Izborno je šlo! je dejala ponosno mlada žena. Ali ste videli, kako sem obvladala vse te ničvredneže? Storim ž njimi, kar bom hotela.
Kennedyja pa je zadeva še vedno precej skrbela.
—Nisem tak optimist kot vi, moja draga'Sara, je dejal. Med temi ljudmi so nevarni banditi. Bili ste zelo neprevidni, da ste jim kazali svoje bankovce.
—Morala sem!
—Ni bilo treba! Če bi me bili hoteli slušati, bi bili organizirali naš pohod na čisto drug način.
Misterija se je ponosno nasmehnila.
/—Prepričana sem, da nihče teh ne bo poskušal niti me ubiti, niti me okrasti.
—Občudujem vaše globoko zaupanje.
—Premislite, dragi moj Kennedy. Dokler ne dospemo do zlate žile, sem zanje nedotakljiva. Vse preveč so željni svojega deleža na zakladu, da bi se upali storiti karkoli zoper mene.
—Res je! Toda ko odkrijemo zlato?
Misterija se je zavratno nasmehnila in v njenih velikih očeh je zagorel temen plamen.
—Ko odkrijemo zlato žilo, že najdem možnost, da se odkri-žam te golazni; niti najmanj se
zavedel, bliskoma odprl, izginil skozi nje, jih spet zaprl in zunaj pritrdil z lesenim zapahom. Roparji, ki so bili tako zaprti v dvorani, so se z divjim
Pes volčjak po imenu Boots, ki s svojim znanj&ni zabava vojake v New Yorku, kajti pravijo, da zna seštevat, množit in celo galskovat (spelling) se je postavil pred zvezdnato zastavo in ji dal pozdrav, kot ga vidimo na sliki.
NOVIC	E-	z vsega sveta
NOVIC	J* m m	ki jih potrebujete
NOVIC	E--	ki jih dobite se sveže
NOVIC	E--	popolnoma nepristranske
NOVIC!	E-	kolikor mogoče originalne
NOVIC!	E--	ki so zanimive