KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NOVOMEŠKI SPOMINI JOS. WESTE.R Tri dobe sem prežioel v Novem mestu, tri triletke, ki so se odražale Dsaka v drugačnem družbenem okolju. Prva (1882—1885) sega v moja deška leta, ko sem bil učmec na ondotni ljudski šoli, kjer so takrat poučevali očetje frančiškani; druga (1900—1902) obsega leta, ko sem bil profesor na stari, še avstrijski gimnaziji; tretja (1918—1921) pa, ko sem kot ravnatelj deloval že v novem gimnazijskem poslopju prejšnje Jugoslavije. Spomini, ki jih hočem v naslednjem obno- viti, so resda bolj osebnega pomena, vendar so vsaj skromen prispevek h kroniki dolenj- ske metropole. V prvem obdobju je bilo Novo mesto še idilično provincialno mesto brez železniške zveze; v drugi, v začetku novega stoletja, je življenje v njem že živahneje po- tekalo; v tretji, po končani prvi svetovni vojni in po državnem preobratu, pa je s poli- tičnim preokretom dobilo povsem nov obraz. Samoumevno se v teh spominih odražajo predvsem šolske razmere, vendar nudijo po- gled tudi v takratne kulturne in družabne prilike —■ pestri kamenčki so to v mozaiku novomeške kronike. I. Ljudskošolska doba (1882—1885) Uteg^nil ibi (kdo vprašati, kako da so me poslali v ljudsko šolo v Novem mestu. Moj oče, po rodu Gorenjec z Bleda, je bil oskrb- nik Barbove graščine v Radeljci pri Bučki na Dolenjiskem. Početni šolski pouik (1880 do 1881) mi je dajal učenik Fran Fabjančič v enorazrednici ma Bučki. Naziv učitelj tiste čase še ni bil v rabi; rekali smo mu učenik ali pa šolmošter. Leto nato so me starši od- dali v Sodražico, rojstni kraj moje matere, kjer sem v biši ^starega očeta prebil drugo polletje 1881/82 kot učenec 2. razreda. Pre- jel sem sicer ugodno letno spričevalo, a ven- dar «0 me jeseni 1883 vpisali zopet v 2. raz- red deške ljudske šole v Novem mestu. Tako sem postal »prostovoljen« ponavljač. Raizlog za to izgubo enega šolskega leta vidim edino v tem, da je bila nemščina na novomeški šoli že od 1. razreda dalje obvezen učni predmet, medtem ko se je na sodraški šoli sploh nismo učili. Zato za 3. razred nisem bil dovolj sposoben in sem moral 2. razred zaradi memščine ponavljati. Na novomeški deški šoli so poučevali sa- mo redovniki frančiškani. V 2. razredu mi je bil učitelj p.Gizlen Sedlaozek, ki mi ni ostal v jasnem spominu. Le toliko še vem, da se mi je zdel ituj človek, ki je govoril nekam drugačno slovenščino, kakor sem jo slišal od prejšnjih učiteljev; menda je bil ogrski Slovenec ali pa Slovak. Pač pa imam v lepem spominu glavnega učitelja v 5. in i. razredu, p. Florentiina Hrovata, resnob- nega moža, ki se oib živahnosti dečkov ni nič raziburjal in ni rabil šibe ali palice, s kakršutio sta bučenski in sodraški učenik krotila objestne učence. P. Florentin mi je bil učitelj v vseh predmetih razen verouka, risanja in petja, ki ga je vadil živahni p. Oitokar Aleš. Pouk ismo imeli vsak delavnik, tudi popoldne, razen četrtka, ki je bil do- cela prost dan. Vse štiri naše učilnice so bile v pritličju stare gimnazije, medtem ko so prvo in drugo naidstropje zavzemali gimnazijski razredi. Na gimnaziji je poučevalo tista leta še ne- kaj profesorjev frančiškanov. Le-te smo kot zelo učene može učenci bolj spoštovalli ka- kor lastne učitelje. Zlasti imam v spominu dva taka učenjaka: p. Lacka (Ladislava) Ilrovata in p. Rafaela Klemenčiča. Ko nam je v zemljepismi uri p. Florentin nekoč po- kazal telurij, učilo, ki ponazoruje gibanje lune in zemlje, nam je povedal, da je ta čudoviti stroj napravil p. Rafael. Odslej se ■mi je zdel ta mož nekak čudodelnik. Drugi gimnazijski profesorji z ravnateljem vred so bili laiki. Vedeli smo, da se med seiboj nemški pogovarjajo, čeprav sta bila razen ravnatelja Fischerja samo dva Nemca: Donnemiller in Stanger. Drugi profesorji so bili Slovenci: Fran Breznik, Anton Der- ganc, Leopold Koprivšek, Rajmund Nach- tigall, Rajko Perušek in Ivan Poljanec. Ra- zen po civilni obleki so se od naših učite- ljev razlikovali tudi v tem, da so bili vsi bradati, kakor je bila tedaj menda splošna Novo mesto ok. 1890. Na levi še viden stari leseni most čez Krko ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA moda. Te igospode smo učenci ljudske šole na ulici spoštljivo pozdravljali. Tako so nam zabičili naši učitelji, češ da hodimo, vsi v isto šolo. Realne predmete so poučevali malone brez nazornih učil. Le za zemljepis smo imeli stenske zemljevide Avistroogrske im Vojvodine Kranjske. To mi je bil najljubši učni predmet, menda nekaj zaradi tega, ker je bilo treba na zemljevidu ipoiskati imena, ki jih je .navajala knjiga, nekaj pa, ker so bile dežele označene vsaka v drugi barvi, tako da se mi je zdela karta Avistroogrske nekaka islika v barvah. Naši učitelji so imeli navado, da so med poukom njuhali. Usekovali so se v velike modre robce, ki so jih imeli spravljene v zavihku levega rokava ali pa v nedrju me- niške kute. Sprva se mi je tako nosljanje kar zabavno zdelo. Čudil sem se, da pri tem nič ne kihajo, medtem ko sem jaz, če sem potegnil le ščepec tobaka v nos, moral takoj kihniti. Ob sredah smo si iz šolske knjižnice — bila je to omara v sobi 2. razreda — izpo- sojali knjige za domače berilo. Iizibire kaj- pak ni bilo dosti. Največ je bilo zvezkov izbranih spisov Krištofa Smida, ki so jih prevajali večidel naši učitelji in jih je tiskal novomeški tiskar Krajec. Rajši sem čital Vrtec, ker je imel tudi silike in razne uganke. Zelo me je preivzel Robinzon sta- rejši, še bolj pa me je zanimalo Odkritje Amerike, ki ga je prevedel p. Hrizogon Majar, zlasti dogodivščine Krištofa Kolum- ba, manj pa Koritezove in Pizarove pusto- lovščine. Snopiči Narodne biblioteke, ki jo je tudi Krajec izdajal, so me zaradi učene snovi manj zanimali, če sem katerega dobil v roke. Pač pa sem rad listal po Valvasor.j u, ki ga je imel sin moje gospodinje. Besedila, ki je nemško, seveda nisem razumel, zani- male pa so me slike kranjskih gradov. Ra- dostilo me je, da sem našel med temi tudi sliko radeljskega grada, kjer je gospodaril moj oče. Zlasti me je zavzela slika hudiča, kalko z bičem goni trop polhov po temač- nem gozdu. Konec šolskega leta so ob razdelitvi spri- čeval odličnjaki dobili še posebno darilo, tako imenovano premijo. To je bil kak zve- zek izbranih spisov Krištofa Šmida, takrat slovečega nemškega mladinskega pisatelja. Na čelni strani platnic je stalo v zlatih črkah ime in priimek obdarovanega učenca. Na- ravno, da je bila tako označena vezana knjiga obdarovancu v veselje in ponos, dru- gim pa v spodbudo. Najtežji učni predmet se mi je zdela nem- ščina, ker je treba za en glasnik pisati po dve, tri, celo štiri črke: ch, sch, tsch, ali da se h včasi sploh ne izgovarja; motili so me preglasniki a, 6, ii in njih izreka. Tudi se mi je upirala pisava z oglatimi gotsikimi črkami. Šolske telovadbe sploh ni bilo, saj niti gimnazija ni imela posebne telovadnice, kaj šele ljudska šola. Dečki smo poznali tri vrste igranja na prostem: »klinec biti«, ne- beškanje in frnikolanje. Za to igro smo ra- bili kamnite kroglice, steklene so bile dra- gocena izjema. Kdor je bil spreten frniko- lar, si je nabral več takih kroglic; tudi jaz sem doma hranil vrečico ta'kih nik kot ne- kak zaklad. Stanoval sem pri Štmkljevi materi v pritlični hišici na klanoku pod križatijo. Hiša je imela visoko strmo streho, krito s skodlami. Streha je bila znatno višja ka- kor vse zidanje samo. Zad za njo je bil vrtič, nagnjen dol proti Bregu. (Zdaj te hiše ni več, samo temeljno zidovje še priča, kje je stala.) — Oče je za vso oskrbo in stano- vanje plačeval mesečno 4 goldinarje, vse drugo pa je dajal »in natura«. Jeseni je Pogled na novomeški Breg z Resljeve ceste (si. ia ok. 1900) 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pripeljal voz s krompirjem, zeljem, repo, korenjem, žitom, pozneje še kollime, masti in suhega mesa. — iDomači sin, dijak višje gimnazije, uaj bi me bil po očetovem naro- čilu jK)učeval v memščini. Talkoj pri prvi leikciji, ko je od mene zahteval, da naj se naučim dolgo vrsto nemških besed iz slo- varja v učni knijigi, sem ise temu uprl in ga jokaje zavrnil, češ da v šoli tega ne zahte- vajo in da se bom sproti sam učil tega, kar nam bodo v šoli povedali in inaročili. Struk- Ijev Jože je bil že bradat fant. Zato je pri neki šolski prireditvi v živi sliki predstav- ljal sv. Jožefa, ne da bi se mu bilo treba maski rati. Trgovino s knjigami iu šolskimi potreb- ščinami je imel nemški trgovec Tandler. Pri tem sem kupoval zvezke, peresa, svinčnike in radirke »na račun«, to se pravi: trgovec je zapisal račun v svojo knjigo, oče pa je plačal, kadar je prišel v mesto. Vestni trgo- vec pa mi ni hotel dati na ta račun barvic, fmikol ne odtisnic, Iki smo jih poznali pod imenom »aboibild« (Abziiehbild), kar se mi je kajpada za malo zdelo. Take stvari smo si kupovali v sosednji trgovini Vepustek, bon- bone pri Pauserju in Guštinu, zemlje pri peku Mechori, slaščice pa pri Ilovskem na voglu 'Glavnega trga. Značilno za oni čas je pač to, da je bilo v mesitu še več trgovcev in obrtnikov z dru- go jezičnimi priimki, kaikor n. pr. lekarnarja Bergmann in Rizzoli, trgovci Durini, Jenk- uer in Seidl, goisitilničarji Brunner, Preatoni Člani novomeške meščanske garde (Kos F., Vrtačič A.. Kopač; L.) in Schwarz, mizar Fisoher, krojač Reisner, mesar Windischer. Mestni župan je bil v onih letih notar dr. Poznik, moiž z rjavo kozjo brado. Ni bil novomeški rojalk, ampalk koroški Slovenec, kar je dvigalo njegov ugled v mojih očeh. — Mestna občina je imela edinega svojega policdsta, prepasanega s sabljo. Ta je po mestu objavljal uradne razglase s tem, da je najprej ropotaje na bdben — rekli smo, da publicira — opozoril občinstvo, da naj ga pride poslušat. Določene so mu bile po- stojanke, kjer je izvajal svoj uradni posel. Beseda publicirati mi je bila istovetna z bobnati. V vojaišnici nad mestnim mlinom je bilo nastanjeno vojaštvo, menda bataljon lovcev ali brambovcev. Tja smo hodili gledat vo- jake, kadar so »eksercirali«. Naravno, da smo se dečki za njih strumne vežbe zani- mali. — Ob razinih slovesnostih je nastopila meščanska garda v temnih uniformah s svet- limi guimbi, gilavo so jim pokrivale črne čake, okrašene z vellikkn cesarskim orlom; torej drugačna polkrivala, kakor so jih imeli tedanji žandarji: trde črne klobuke s koša- timi perjanicami. — iPoveljeval jim je stot- nik Vrtačič, druigi oficir pa je bil Florče Skaberne, ki smo ga dečki dobro pozinali po rdečem nosu. Edino prometno zvezo z glavnim mestom Ljubljano je oskrboval poštni voz, ki smo ga imenovali »malevagen«. To je bilo ogrom- no vozilo, krito s streho, v njem pa je bilo več sedežev za potnike. V mesto je pri- hajal vsak dan v popoldanskem času. Po- stil jon je trobil na rog, s čimer je dajal znak, da se bliža poštni postaji, ki je bila v veliki Fichtenauovi hiši na Glavnem trgu. Takrat se je zgrnila tam množica čakalcev in radovednežev, saj je bil to navadno naj- važnejši dnevni dogodek v mestu. Še nekaj o pošti! V tisti dobi so bili uvedli poštno-hranilno poslovanje. Menda so tudi šolam naročili, da naj mladino navadi na varčevanje. V ta namen so rabile kartonske tablice z vtisnjenimi okvirčki. Na te smo lepili znamke po 5 krajcarjev. Ko je bila tablica polna, sem jo predložil in oddal na pošti, na kar mi je poštar v hranilno knji- žico vpisal znesek i goldinarja. Pomnim, da je bilo med učenci več takih hraniteljev. Poleti smo se hodili kopat na Loko, kjer je bilo ob Krki preprosto leseno kopališče. — Mizar Fišer na Bregu je imel doli na Krki razen ribiškega čolna tudi čoln pla- tiščar za veslače. Nekoč sem si ta čoln izpo- sodil, čeprav nisem bil vešč veslanju. Odri- nil sem od brega in poskušal veslati, a sem 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA le nerodno motovilil po vodi. Fišer, ki me je >s hodnika svoje hiše opazoval, me je klical aiazaj, tako da sem naposled le srečno pristal. Če ine hi bila Krka tako mirna voda, bi me bilo lahko zaneslo do mosta, kjer bi morda zadel ob brano, ali i>a bi me bilo neslo še dalje do jezu iniad mcsitnim mlinom. Takrat je čez Kriko držal še lesen most iz- pod klanca na mestni strani onstran na desni breg v iKandiji bliizu Štemburjeve go- stilne. Moj debut v veslaškem špontu mi jii uspel. Včasi so se v mestu pojavili laški muzi- kanti z dudami, ogrnjeni v temne plašče, na glavi so imeli širdkokrajne klobuke z visokimi štulami. Nas dečke je najbolj za- nimala segava opica, ki se je smešno spako- vala, čepeča na rami takega muzikanta. Bolj všeč nam je bilo otožno enolično du- danje teh Lahov kakor poskočna muzika mestne garde, ki je kak večer svirala na Glavnem tngu. V bližini mojega stanovanja je bila Bnin- nerjeva gostilna s košatim vntom, kjer se je v poletnih večerih shajala mestna gospoda. Tam so imeli tudi kegljišče. Zadovoljen sem bil, kadar sem tam postavljal keglje dn sem dobil za ta zabavni posel še denarno nagrado. — Moja gospodinja je rada stavila v loterijo. Na kritični dan me je vsakokrat poslala gledat, katere številke — pet jih je bilo — BO bile potegnjene. Te iso bile napi- sane na deski, ki je visela na vratih trgo- vine Pollak, kjer je bila loterijska poslo- valnica. Ne pomnim, da bi bila kdaj kaj zadela, vsaj povedala mi mi. Končno naj omenim še dva dožitka, ki sta mi ostala ikakor zasidrana v spominu. Saj ja^ko osvetljujeta deško lahkomisel- nost in tedanje vzgojne razmere. Ministrant v sili! Ker ob nedeljah in praz- nikih ni bilo šolarske maše v frančiškanski cerkvi, me je gospodinja, pObožna ženica, pošiljala k veliki maši v kapiteljsko cerkev. Tam smo dečki imeli svoj prostor na estradi ipred prižnico. Nekoč je cerkovnik tik pred začetkom slovesne maše iskal ipomožnega ministranta. Kar mene je prijel za rokav in pozval, da naj grem v zakristijo. Nekaj sem ugovarjal, češ da še nisem nikoli ministriral. Ko mi je nadeval ministrantsko oblačilo, mi je naro- čal, da naj gledam na ministranta tovariša, ki bo z menoj v paru: kakor bo ta ravnal, tako naj ga oponašam. Bila je peta maša s tremi duhovniki in štirimi ministranti. Šel Nastop meščansike garde pred roto\žoni ob neki svečanosti 1. 1S75. sem v iprvem paru, pred oltarjem pa krenil ; na levo stran. Med opravilom sem venomer ■ škilil na partnerja na nasprotni strani. Ka- ' kor je ta stal, poklekal in držal svečnik, i tako sem ga zvesto iposnemal. Ker nisem ' znal latinskih molitvic, sem le nemo žebral ! z Tistnicanii. Maša je minila in vrnili smo ] se v zakristijo. Tu mi je kanonik izplačal ] za nagrado četrtak — »firar« smo imenovali i tak veliki bakreni kovanec. Doma sem go- \ apodinji z zadovoljstvom povedal, kakšna j čast me je bila doletela in kako lepo na- \ grado sem dobil. To je bil moj edini nastop i v liturgični službi. i Hud disciplinami prestopek in kazen zanj! Ko sem bil v 3. razredu, sem si nekoč ; kupil škatlico cigaret — deset jih je bilo, S menda so se imenovale »drama« — zavitek i žveplenk z rdečo kapico, v slaščičarni pa ; nekaj španskih kepic — rekli smo jim »špa- ; niš vind«. Kaj neki me je zamikalo, da bi : poskusil kaditi, kar je bilo učencem sitrogo i prepovedano? Videl sem, da kadijo odrasli i moški, a tudi gimnazijski dijaki, četudi tega ; niso smeli. Napravil sem si poseben načrt ■ za ta kadilni poskus. Namesto da bi šel v \ kapiteljsko cerikev k liitanijam, kakor je to ; gospodinja zahtevala, sem zavil za ozidje \ proštovega vrta na strmino nad Loko. Tam; sem, skrit v grmovju, naglo puhal dim in' sem za vsako igrenko cigareto zaužil posla- dek španske kepice. Doma je gospodinja i zavohala, da smrdi obleka po tobaku, in i priznal sem ji, kaj sem storil. Kako ipa. je i prišel ta prestopek v vednost mojim učite-' 1 jem, ne vem več. Menda sem se bil kakemu ! sošolcu ipobahal in ta me je nato v šoli ■ »zatožil«. Odmerili so mi štiri ure šolskega, zapora v četrteik dopoldne, ko je bil pouka, prost dan. Razrednik p. Florentin mi je dal i neke računske naloge, kar sem kmalu izgo- j tovil. Mučno sem se dolgočasil sam v šolski' sobi. 'Na stojalu je visel zemljevid Kranj-' ske. iKar sem iztaknil med knjigami na mizi ■ Catalogus cleri, latinsko knjigo, v kateri, vsem mogel brati le imena dekanij in župnij. 1 S to knjigo v roki sem na zemljevidu iskal i imena krajev. Kar vstopi p. Otokar. Ko je! opazil, kaj počenjam, me ni pokaral — od-: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Profesorski zbor novomeške gimnazije L 1885. Sede: Breznik, p. Bern. Vovk, Stanger, ravn. Fischer, p. Ing. Staudacher in Koprivšek, stoje pa Jos. Riiedl, p. Lacko Horvat, NachitigaL Ogorek, Poljainec, p. Rafael Klemenčič, Pečar in Ant. Derganc dal sem mu izdelaine naloge — temveč me je dobrohotno potrepljal po rami. Zazdelo se mi je, da je s tem vse odpuščeno, tem bolj, ker me je še pred 112. uro izpustil, tako da sem še pred lopoldanskim zvonjenjem pritekel domov ter bil deležen opoldanske molitve, kakor je to zahteval vsakdanji hišni red. Toda motil sem se, ker sem domneval, da mi je poslej vse odpuščeno in pozabljeno. V šolskem naznanilu za 3. četrtletje sem do- bil v nravnosti lOceno »lepa«, v stolpcih prvih dveh četrtletij pa je stalo »prav lepa«. Kaj če bosta oče in mati opazila ta madež! Brez pomisleka sem pred »lepa« s črnilom pripisal »prav«. Nihče ni tega popravka opa2dl, ne oče ne mati ne učitelj, ki mi je pozneje za 4. četrtletje vpisal zopet »prav lepa«. Ta moj (ponaredek stoji še vedno do- bro viden v spričevalu, ki ga kakor vsa druga skrbiuo hranim. Za tako potvorbo bi bil zaslužil občutno kazen, vsekakor bolj upravičeno kakor za ono skrivno kajenje, ki ni bilo nikomur v javno pohiujšanje. In še eno posledico je imela znižana ocena iz vedenja: da sem v tiskanem letnem poro- čilu zdrknil med odličnjaki na 7. mesto, medtem ko sem bil v 2. razredu in letO' nato v 4 razredu na 4 mestu. Naj se spomnim še sončencev v 4. razredu. Vseh nas je bilo petdeset. Konec šolskega leta smo doibili tiskano »Letno sporočilo čveterorazredne deške Ijndske šole v No- vomestu — Rudolfswert 1884 — 85«. (V let- nem sporočilu za 1883/184 je pisano: v Ru- dolfovem — Rudolfswert). Takrat je bila še običajna lokacija učencev, tako da so njih imena bila razvrščena poi vrednosti let- nega spričevala. Izdelali so vsi učenci. Od- ličnjakov mas je bilo trinajst. Prvačil je Jarec Anton, sin krojača in trgovca na Glav- nem trgu. Pozneje se je pisal Jarc, bil mor- nariški kurat, nato profesor prirodopisa na škofijski gimnaziji v Šentvidu. Po prvi svetovni vojni je odložil duhovniško suk- njo, prevzel priimek Jare, se oženil in živel v Mariboru. — Zanimivo je, da smo še trije bili pozneje gimnazijski profesorji in rav- natelji srednjih šol: Reisner Josip na tehni- ški srednji šoli v Ljubljani, Komljanec Jo- sip na gimnaziji v Ptuju, jaiz pa na novo- meški gimnaziji, od koder sem bil 1. 1921 kot višji šolski nadzornik premeščen v Ljubljano. — Učiteljski poklic si je izbral tuidi Matko Martin, ki je služboval nazad- nje v Novem mestu kot okrajni šolski nad- zornik. Dva sta bila ndkaj časa tudi deželna in državna poslanca: Reisner in Rajer Ja- nez, doktor veterine, naposled senator v stari Jugoslaviji, ilzmed drugih sončencev so mi v opominu: Barborič Franc, pozneje trgovec v Novem mestu; Mendlik Janez, po- zneje višji magistratni uradnik v Nemškem Gradcu, njegov oče geometer je bil po rodu Ceh, in Rudež Jože, isin graščaka na Tolistem vrhu. Po končanem 4. razredu smo dobili poleg slovenskega letnega spričevala še posebno »oibiskovalno spričevalo« —• »Frequentati- onszeugnis« z nemškim in slovenskim tiska- nim in pisanim besedilom. S tem je dobil učenec pravico, da se je prijavil za sprejem v srednjo šolo. Ko me je oče isto jesen vpisal na takrat edino ljubljansko gimna- zijo, sem sprejemni izpit tam kar gladko opravil. Saj je bila priprava, ki sem je bil deležen na novomeški šoli, vsaj toliko so- lidna kakor na kaki ljubljanski ljudski šoli ali vadnici. Tako mi je potekala in potekla moja prva- novomeška triletka. i 178