PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 dc 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 207 (13.740)
Trst, petek, 14. septembra 1990
Ameriko sta bogata zaveznika v Zalivu le simbolično podprla
Kongresniki ZDA obsojajo zadržanje ZRN in Japonske
Ali bo amandma zoper Japonsko sprejel tudi ameriški senat? Ameriško javnost skrbijo posledice iranske napovedi o sveti vojni
Sirski voditelj Asad bo sprejel ameriškega ministra Bakerja
Damask, TEHERAN — Poziv iranskega ajatulaha Kameneija, ki je v sre-i0 pozval arabsko prebivalstvo v sve-vojno proti ameriškemu okupatorju, “e prav gotovo dodatno popestril da-n.ašnji zgodovinski sestanek med ame-F^ltim zunanjim ministrom Bakerjem J® sirskim voditeljem Asadom. Morda 1)0 prav Asad, ki je že od nekdaj za-Veznik iranskih državnikov, uspel obeležiti pravi pomen Kameneijevega P°ziva prebivalstvu.
Backer je včeraj pozno v noč prile-tel iz Moskve v Damask, kjer ga je Sprejel siriski zunanji minister Saraa. 'jre za prvi Bakerjev obisk v sirski Prestolnici. Ameriški zunanji minister le napovedal, da se bo na dopoldan-skem srečanju s sirskim voditeljem govoril ne samo o perečem zalivskem 'pprašanju temveč tudi o vezeh Damas-ra z mednarodnim terorizmom, o ka-lerem je letos obširneje poročal tudi Poseben dopis ameriškega državnega
departmaja. Na dnevnem redu zanimivega srečanja bo tudi morebitna izpustitev zahodnih talcev, ki so že več časa v rokah libanonskih skrajnežev in med katerimi je tudi šest ameriških državljanov ter problematika Libanona, kjer je večji del ozemlja pod nadzorstvom sirskih vojaških enot.
Sirija je sedaj med najaktivnejšimi arabskimi državami, ki so z ameriškimi vojaki priskočili na pomoč Savdski Arabiji pred morebitnim napadom iraških sil. Asad, ki je še pred kratkim bil voditelj arabskih radikalcev, je preteklo noč svojim vojakom pojasnil stališče, ki ga zavzema sirska država v naporih za rešitev zalivske krize. Okupacija in priključitev Kuvajta iraški državi, je dejal Asad, sta glavna vzroka sedanje krize. Dokler ne bomo premostili kriznega stanja, bodo v arab-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MITJA MERŠOL
NEW YORK — Poslanci predstavniškega doma ameriškega kongresa so z zelo ostrimi in celo sovražnimi besedami kritizirali »bledi prispevek Japonske in Zahodne Nemčije k mednarodnim prizadevanjem zoper iraško agresijo«. Izglasovali so tudi (s 370 glasovi za in le 53 proti) predlog protija-ponskega amandmaja, ki ga pa senat verjetno ne bo potrdil.
Prizadevanja predsednika Busha, da bi se breme financiranja ameriških sil v Zalivu enakomerneje razpodelilo med zavezniki, niso uspela in prav zato je množica poslancev obeh strank ostro obsodila Tokio in Bonn zaradi njunega »vsega obsojanja vrednega simbolizma pri podpiranju ZDA, ki je prej posmeh kot pa pomoč«.
Busheva vlada poskuša omiliti napade poslancev in trdi, da so se »zavezniki na splošno dobro odzvali«, vendar pa je predstavnik Bele hiše Mariin Fitzwater v torek tudi dejal, da »vlada meni, da bi nekatere države
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj je umrl »rdeči fant« Giancarlo Pajetta
V Italiji
podražili
bencin
RIM — Liter super bencina velja od polnoči 10 lir več. Nova cena prepotrebnega naftnega deri-yata je po novem 1560 lir. Včeraj je namreč ministrski svet sklenil, Ba ne bo država iz lastnih žepov Plačala porast cene naftnih proizvodov. Vodstvo italijanskih naftnih družb je namreč pred dnevi ^Poročilo, da bi bilo treba na podlagi običajnega vsakotedenska iz-računa srednjih cen naftnih proizvodov v državah ES povišati ome-hjene cene. Že danes bo CIP potrdil ostale nove cene naftnih derivatov. Neosvinčeni bencin bo Veljal 1510 lir, dizelsko gorivo se b° podražilo za 15 lir na liter (po novem bo veljal 1034 lir), gorivo ^a segrevanje bo naraslo za 26 lir (P? novem bo veljal 991), gorilno ?lje pa za 17 lir (po novem 596). ^°va podražitev bencina bo vplivala tudi za izračun stopnje infla-C1je. Kot je znano prejšnjih dveh P°rastkov niso všteli.
S sprejetjem nove ustave v pogojih konfederalne ureditve Jugoslavije
Delegati razpuščene skupščine proglasili republiko Kosovo
LJUBLJANA — Iz Prištine poročajo, da so vse redakcije sredstev množičnega obveščjanja dobile dokumente o sprejetju nove kosovske ustave, s katero je tudi formalno pravno razglašena republika Kosovo.
Tanjug gjovori o skrivnem kraju, kjer naj bi sprejeli ustavo, dopisniki pa poročajo, da se je 7. septembra zbralo v Kulturnem domu v Kačaoniku 110 pokrajinskih poslancev kosovske skupščine albanske, muslimanske in turške narodnosti. Kulturni dom stoji poleg policijske postaje in sekretariata za notranje zadeve, vendar pa so vse izpeljali v največji tajnosti, tako da za izredno zasedanje pokrajinske skupščine srbska policija ni vedela.
Dvorana je bila slavnostno okrašena, vse je potekalo zvečer in je trajalo dobro uro. Na zasedanju so strogo spoštovali poslovnik in vse formalnosti. V prvem členu ustave, ki ima 140 členov, piše da je Kosovo demokratična država albanskega naroda in pripadnikov drugih narodov in narodnih manjšin: Srbov, Muslimanov, Črnogorcev, Hrvatov, Turkov, Romov in drugih, ki žive na Kosovu.« Uradni jezik je albanski, povsod, kjer žive druge narodnosti, pa tudi njihov jezik in pisava. Kosovo ima svojo zastavo, grb in himno, pripadniki manjšin pa lahko svobodno uporabljajo svoje simbole, v skladu z zakonom.
V preambuli se sklicujejo na bodočo državno ureditev Jugoslavije kot konfedercije, sklicujejo se najavna
stališča predsedstva SFRJ do prihodnje ureditve Jugoslavije in na dejstvo, da je Srbija s protiustavnimi ukrepi iz teh razgovorov izključila Kosovo in Albance. Od drugih federalnih jugoslovanskih enot pričakujejo, da bodo priznali kosovsko republiko za suvereno republiko in enakopravnega člana skupnosti jugoslovanskih narodov.
Vsi zbrani poslanci so dobro vedeli, da jim po tem zasedanju grozi zapor in preganjanje. Na to jih je opozoril tudi predsedujoči, podpredsednik kosovske skupščine Iliaz Ramajlli, čigar imena pa javno ni na nobenem dokumentu. Skupščina je podaljšala svoj mandat do novih demokratičnih volitev razglasili so zakon o ustanavljanju strank in izrekli soglasnost z ustavnimi spremembami, ki jih je pripravila zvezna vlada. Sklep kosovske skupščine bo nedvomno dvignil več prahu kot včerajšnji spopad med Albanci in srbsko milico v vasi Palatna pri Podujevu. Ob zori so miličniki začeli širokopotezno akcijo hišnih preiskav, kar je sprožilo reakcijo domačinov, ki so segli po orožju. V srditem spopadu, ki je trajal od 5.45 do 11.10 sta bila dva Albanca ubita, dva miličnika ranjena, 25 Albancev pa so srbski specialci aretirali. Po trditvah agencije Tanjug so zaplenili precejšnje količine orožja, municije in druge vojaške opreme, ki naj bi dokazovala, da je vas postala gnezdo separatistov in teroristov.
RIM — Včeraj ob zori je na svojem domu v Rimu umrl Giancarlo Pajetta. »Rdeči fant«, partizan »Nullo«, »Giancarlo prekinjevalec«, »mojster političnega sarkazma« so imena in vzdevki, ki si jih je nadel sam ali so mu jih nadeli drugi v dolgoletni politični dejavnosti. Njegova politična pot se je začela v rojstnem Turinu, ko je bil Giancarlo Pajetta še skoraj otrok; star je bil šele devet let, ko se je udeležil protestne manifestacije kovinarjev, ki je kasneje privedla do splošne stavke. Pri štirinajstih ga je Maria Montagna-na povabila, naj se vpiše v mladinsko komunistično organizacijo in tako je Pajetta postal prvi voditelj-kratkohlačnik, takrat je namreč še nosil kratke hlače. Politiki se je začel posvečati z dušo in telesom. Prvo kazen je okusil, ko so ga izključili iz vseh turinskih šol, ker ni hotel pozdravljati s fašističnim pozdravom.
Pajetta je prvič okusil zapor novembra leta 1927 zaradi širjenja ilegalnega tiska. V enem izmed prvih poročil fašistične policije je neki funkcionar zapisal: njegova politična vera nam je dobro znana, saj je Pajetta kljub mladim letom skrajno nevaren politični element. Zaporne kazni so se tudi v kasnejših letih kar vrstile, vendar jih je »rdeči fant« prenašal z velikim dostojanstvom in zaverovanjem, da tudi te izkušnje lahko koristijo. Leta 1933 ga je posebno fašistično sodišče obsodilo na 21 let zapora in ko so mu prebrali obsodbo, je Pajetta vzkliknil »Naj živi komunizem!« V teh letih se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srednjeevropski izziv Vilenice
MARIJ ČUK

Srednja Evropa Evropi. Izziv ali zgaga? do\T“' JZZ1V» ki ga ponuja v razmislek pisani mozaik naro-živi S ?v°jo kulturo in izkušnjami, s svojo zgodovino in tneJ^niem, ki se je v zadnjih mesecih preoblikovalo, pre-l^a/h - in utemeljilo v novih demokratičnih svoboščinah. r°DslŽ !e freba prav zaradi tega razmišljanje o srednjeev-'hifi 6m Prostoru odpreti v dodatna nova obzorja, jih opre-ttiejiJ Postmodernimi razmišljanji in ob tem razširiti te-druLj Poradigmo človeka v Srednji Evropi - jezik, še z umi relevantnimi danostmi.
SfejT.6 Pravzaprav za mavrico izhodišč in pojmovanj, ki se nar0J0 v. končni imenovalec evropske integracije, sožitja teri n°V ‘n držav, pri čemer pa so tudi sedaj otipljivi neka-nje ‘ Motivni poli, kot je nerešeno vprašanje, celo zatira-šeno Qrodnih manjšin. Dokler pa vprašanje manjšin ni re-Tr>ne m°re biti velike, skupne Evrope. razpne samo nekaj misli, ki jih je tematizirala včerajšnja ko > Vq v dvorani sežanske občinske skupščine ob pričet-°šnje mednarodne literarne nagrade Vilenice '90.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bodočnost Enimonta še skrajno negotova
RIM — Bodočnost kemijskega koncerna Enimont je po uradni ločitvi z Montedisonom še negotova. Državno podjetje ENI bo moralo sedaj določiti ceno delnic, ki predstavljajo štirideset odstotkov skupne glavnice, vendar morebitnih kupcev zaenkrat še ni na obzorju.
Predsednik ENI Gabriele Cagliari se glede tega ni izrekel, dejal je samo, da bo ustanova spoštovala odločitev ministra za državno udeležbo Pige. Precej drugačnega mnenja je predsednik enotne parlamentarne komisije za državno udeležbo, socialist Maržo. Maržo je prepričan, da bo težav, ki se vlečejo že eno leto, konec le v primeru, da ENI odkupi Enimontove delnice, ki so last Montedisona. Po njegovem mnenju ni druge alternative, saj so se vsi dosedanji poskusi združevanja izjalovili; »dvovladje« Montedisona in ENI je propadlo, kot je propadel predlog, da bi Enimont postala v celoti ali zasebna ali javna družba. Tudi predlog, da bi Montedison postal glavni delničar, ni izvedljiv.
Montedison ima sedaj še petnajst dni časa, da sprejme ali zavrne ponujene predloge. Predsednik Federchimiche Porta pa opozarja, da mora Enimont, kakor koli bo zadevo izpeljala, ohraniti svoje mednarodne dimenzije in možnost, da ostane kompetitivna za najširši trg.
V Moskvi sta Genscher in Ševardnadze odprla novo poglavje v odnosih med državama
Združena Nemčija in Sovjetska zveza bosta v bodoče vse tesneje sodelovaB
MOSKVA — Natanko 35 let po normalizaciji diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo sta državi sklenili včeraj širok sporazum o bodočem političnem, gospodarskem, kulturnem in ekološkem sodelovanju. Dogovor, ki bo veljal 20 let in ki ga bosta Gorbačov in Kohl podpisala po uradni združitvi 3. oktobra (datum pa še ni znan), predvideva najožje sodelovanje v vseh sektorjih. Na prvem mestu pa določa, da se državi ne bosta nikoli napadli, da si ne bosta skušali priključiti novih ozemelj in da ne bosta podpirali tretje države, ki bi morebiti napadla ZRN ali SZ. Obe državi priznavata načelo, da je treba preprečevati vojne in ohraniti mir ter da je treba spoštovati recipročno suverenost, teritorialno celovitost in politično neodvisnost.
Dogovor - oblikovala sta ga Genscher in Ševardnadze - vsebuje skupno 22 členov, po katerih bosta ZRN in
SZ »nadaljevali najboljšo tradicijo svoje zgodovine«. Največji poudarek je sicer na gospodarskem sodelovanju, ki ga bosta državi na vsak način spodbujali, tudi tako, da bosta posameznim podjetjem in državljanom .nudili najboljše pogoje. Za poglabljanje medsebojnih odnosov se bosta državna poglavarja sestajala vsaj enkrat letno.
Medtem ko je ministrski svet Evropske skupnosti v sredo po hitrem postopku (doslej najhitrejšem) odobril dokument za vstop novih nemških Landerjev v ES in ko se v Berlinu pripravljajo na velik ljudski praznik 3. oktobra, pa je dogovor, ki so ga podpisali na konferenci 2 + 4, izzval po vsem svetu zelo pozitivne reakcije. Združitev Nemčije pozdravljajo namreč kot novo poglavje v evropski in svetovni zgodovini in kot doprinos k hitrejši graditvi »evropskega skupnega doma«.
Država bo delno poravnala dolgove dežel z lekarnami
RIM — Ministrski svet je z odlokom sprejel včeraj nujne ukrepe za izplačevanje dolgov, ki jih krajevne zdravstvene enote imajo z lekarnami. Neplačevanje dolgov je izzvalo protest lekarnarjev, ki niso od dežel prejeli salda za zdravila, prodana s ticketom. P° tem odloku naj bi država izplačala 45 odstotkov dolgov, ki so si jih krajevne zdravstvene enote nabrale v letih 1987 in 1988, 20 odstotkov dolgov iz leta 1990 in 25 odstotkov morebitnega presežka proračuna za leto 1991 (ostali del bodo krile dežele same). Za poravnavo dolgov iz leta 1989 pa bo treba sprejeti amandma k zakonu o reformi zdravstvene službe.
Dejstvo, da bo denar takoj razpoložljiv, naj bi poleglo protest lekarnarjev. Odlok vsebuje tudi »ustrahovalno« določilo: če dežele ne bodo omejile izdatkov (z racionalizacijo ticketov), bodo morale prodati svojo lastnino.
W
Številne razprave o ureditvi Jugoslavije
ZKS-SDP se pripravlja na prihodnji kongres
Ingrao ne bo zatajil svojih starih stališč
MODENA — Razprave na festivalu Unita so se nadaljevale tudi včeraj, kljub Pajettovi smrti. Na vrsti je bil Ingrao, ki ne namerava zatajiti ne samega sebe, še manj pa lastnih izbir. »Ce sem kakorkoli kršil pravila, če je prišlo do zloma partijske discipline, ima večina vso pravico, da disciplinsko ukrepa.
_>>Stari lev« je brez dlak na jeziku nadaljeval na tej valovni dolžini in si prislužil več dolgih aplavzov občinstva, med katerim so sedeli (in ploskali) tudi zagovorniki Occhetto-ve stvari. Ingrao je nato ganjeno govoril o obtožbah, ki so jih slišali ko- • munisti zaradi trikotnika smrti. »Odgovor partije na tako grobe očitke-je bil šibak in medel.« Nato je potrdil veljavo svoje izjave v zvezi z zalivsko vojno: vojnih ladij ne nadzoruje OZN, kajti OZN ne more biti svetovna organizacija, če v njej vladata le dva in se za ostale ne zmenita«. Na pladnju pa je Ingrao ponudil tudi zasedanje zgodovinskih liderjev KPI in opozoril, da je konstituanta propadla, saj je opevana odprtost KPI priklicala le malo novih sil, vsekakor manj, kot je pričakovala strankina večina. Staremu levu je odgovoril D'Alema, ki je zavrnil obtožbe s pojasnilom, da se na »tak dan« ne bo spuščal v polemike.
G.R.
LJUBLJANA — Iz Beograda poročajo, da se je redno sestalo zvezno predsedstvo, ki je razpravljalo o bodoči ureditvi Jugoslavije in raznih opcijah, o katerih smo že poročali. Seja je potekala mirno, na dnevnem redu so bili razni predlogi, niso pa še sprejeli sklepov. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je v palačo predsedstva prišle tudi novi hrvaški član Stipe Mesič, ki bo zamenjal Šuvarja. Toda niso ga spustili na sejo, ker še ni prisegel, niti ga še ni potrdila zvezna skupščina, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh.
Hrvaški tisk dokaj ostro polemizira s predsednikom Jovičem o njegovih predlogih o referendumskem načinu reševanja splošno priznane ustavne krize. Na tak način bi se Srbija rada izognila demokratičnim volitvam in spravila vsa vodstva na enako raven; tista, ki so že bila demokratično, in ona, ki niso bila izvoljena. Seveda Hrvaška ne oporeka referendumski potrditvi nove državne ureditve, toda ne priznava nelegitimnosti hrvaškega vodstva, kar je čutiti iz podtona izjav srbskega predstavnika zveznega predsedstva.
Slovenska vlada je včeraj izdelala dokončen osnutek predloga konfede-rativne ureditve in ga poslala .v razpravo slovenski skupščini. Vlada poudarja, da je to šele osnutek, ki upošteva razne možnosti, torej gradivo za začetek pogajanj. Sedaj bodo ta stališča usklajevali s Hrvaško. V kratkem naj
bi prišlo do sestanka obeh izvršnih svetov, hrvaškega in slovenskega. Včeraj so se razširile govorice, da naj bi se. to zgodilo že danes. Predsedstvo DEMOS je na seji 12. septembra obravnavalo problematiko odnosov med narodi in ustavne krize v SFRJ in je soglasno sprejelo naslednja stališča:
Ustavna kriza v SFRJ se zaostruje. Ni je mogoče urediti v okviru obstoječih določb zvezne ustave, saj ne predvidevajo takšne situacije. Tudi z dodatnimi ustavnimi amandmaji od XLIX do LXXII k ustavi SFRJ, za katere naj bi republike in avtonomni pokrajini v teh dneh dajale soglasje, ustavne krize ni mogoče prebroditi. Prav tako niso primerni predlogi, da bi predsedstvo SFRJ in Skupščina SFRJ s svojim ravnanjem mimo ustave SFRJ sama poskušala reševati ustavno krizo.
Za razplet nastale situacije po mirni in demokratični poti je po mnenju predsedstva DEMOS nujno potreben nov dogovor nad republikami in av-tnonomnima pokrajinama; te morajo same sestaviti delegacije, da se bodo lahko v prehodnem obdobju dogovarjale o svojem bodočem življenju in sodelovanju. Pri tem predsedstvo DEMOS meni, da bi bila konfederativna urditev v Jugoslaviji sprejemljiva rešitev, zato predlaga naj Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pospešeno nadaljuje oblikovanje možnih elementov konfederalne pogodbe.
B. S.
LJUBLJANA — Včeraj se je sestal centralni komite ZKS-Stranke demokratične prenove in začel vsebinsko pripravo za kongres stranke, ki bo prihodnji mesec v Novi Gorici. Na dnevnem redu so bila štiri poročila in razprava o njih. Peter Bekeš je govoril o programu stranke in torej o internih zadevah njene usmeritve. Miran Potrč se je ukvarjal s poslanskim klubom in delom poslancev, izvoljenih na kandidatnih listah ZKS-SDP, Emil Pintar pa je kot predsednik vlade v senci obravnaval nekatera ključna vprašanja sedanje slovenske vladne usmeritve.
Osrednje poročilo je imel predsednik Ciril Ribičič, ki je obravnaval jugoslovansko usmeritev in osnovne značilnosti konfederativne pogodbe. Od novogoriškega kongresa namreč stranka in ljudje upravičeno pričakujejo, da se jasno opredeli do temeljnih dilem slovenske suverenosti in državnosti. Še toliko bolj, ker so procesi preoblikovanja jugoslovanske državnosti pričeli teči nepričakovano naglo, s čimer bi nekateri zvezni funkcionarji skušali rešiti, kar se po njihovem mnenju še rešiti da.
Slovenski prenovitelji so največ naredili za tako jugoslovansko skupnosti, ki bi bila po meri slovenskega in drugih narodov. ZK je že konec 60. let v spopadu s centralizmom in dogmati-zimom sprožila postopen proces samostojnosti in širjenja pristojnosti posameznih federlanih enot, v zadnjih
letih pa je ZKS-SDP odločno prispevala k spopadu proti centralizmu in omogočila sisematičen razvoj v federaciji.
Prvi korak je torej utrditev slovenske suverenosti, ki mora temeljiti na novi slovenski ustavi. Ustava mora biti sprejeta v skupščini in nato na referendumu kot najširši konsenz velike večine državljanov. Zato bodo podprli izdelavo krajše ideološko in programsko neobremenjene ustave. Ciril Ribičič je še dejal, da ne sprejemajo logike, po kateri bi uveljavljanje slovenske suverenosti terjalo kakršno koh' zoževanje pravic italijanske in madžarske narodnosti, pa naj gre za njuno zastopstvo v vrhovnem republiškem predstavniškem domu ali za možnost omejevanja njunega povezovanja z matičnim narodom.
Prav tako mora biti poudarjena uP' ravičena skrb za Slovence na tujem, ki ne dovoljuje podcenjevanja in zanemarjanja položaja in pravic tistih, ki delajo in živijo v Sloveniji, so pa državljani drugih republik. Ciril Ribičič ni izkjučil možnosti osamosvojitve Slovenije, vendar se je izrekel za kon-federativno pogodbo. Obrambno-var-nostni element ni nič manj pomemben, seveda pa mora armada izgubiti kakršno koli ingerenco do notranjih razmer in mora biti samo branik pred zunanjim napadom.
BOGO SAMSA
• Kongresniki
lahko storile še več«. Največ škode odnosom med Bushevo vlado in zavezniki pa lahko stori proti japonski amandma, ki so ga poslanci predstavniškega doma izglasovali z odločno večino. Če bi amandma sprejel še senat, bi morala Japonska v celoti pokrivati nastanitev vseh ameriških sil na Japonskem, vključno z njihovimi plačami. Po nekaterih ocenah bi to znašalo okoli 4,5 milijarde dolarjev na leto. Če bi amandma postal zakon in če Japonska ne bi pristala na plačevanje stroškov, potem bi ZDA - kot predlagajo poslanci - začele s postopnim umikom svojih vojakov z Japonske. Kot cenijo, je na Japonskem še okoli 50 tisoč ameriških vojakov, v primeru sankcij pa bi ZDA vsako leto umaknile po pet tisoč vojakov.
Tako ZR Nemčija kot Japonska pošiljata opremo mednarodnim silam v Zalivu. Japonska je obljubila tudi milijardo dolarjev za sofinanciranje, vendar je to po mnenju ameriških poslancev »zgolj drobiž«. Bonn pa za sedaj še ni obljubil nobenih sredstev.
Poleg izbruha v poslanskih klopeh pa ameriško javnost močno zanimajo posledice napovedi »svete vojne zoper Američane«, ki jo je v sredo izrekel-iranski verski voditelj Hamanei. Washington uradno sicer ni komentiral besed, s katerimi je verski voditelj pozval vse verne zoper »ameriško agresijo, pogoltnost in nakano«. Pač pa to izjavo na splošno jemljejo kot očitno dokazilo o tem, da se je Teheran dokončno odločil za iraško stran v zalivskem konfliktu. Čeprav napoved »svete vojne« lahko pomeni nove teroristične napade na ameriška predstavništva, je Washington trenutno bolj zaskrbljen spričo možnosti, da Iran prekliče sankcije zoper
Irak. Kot poroča včerajšnji New York Times, je po trditvah predstavnikov nekaterih arabskih držav Teheran že pristal na preklic embarga zoper Irak in izrazil pripravljenost, da na dan sprejme kakih 200 tisoč sodov iraške nafte in derivatov. V zameno pa naj bi Iran oskrbel Irak z nujno potrebnimi živili in zdravili. Ameriške obveščevalne službe s povečano pozornostjo spremljajo dejavnost na več kot tisoč kilometrov dolgi meji med Iranom in Irakom, vendar pa so dosedaj menda naštele le nekaj tovornjakov, ki so z iranske strani prešli v Irak.
• Bakerjev obisk
skih državah ostale vse tuje vojaške enote, z njimi pa velika nevarnost.
O zalivski krizi so včeraj debatirali tudi v Bagdadu, kjer sta se srečala domači zunanji minister Aziz in voditelj palestinske organizacije Arafat. Ta je namreč dospel v iraško prestolnico iz Amana, kjer je v sredo nepričakovano obiskal kralja Huseina. Iraška tiskovna agencija Ina ni posredovala podrobnosti o včerajšnjem srečanju.
Iz Rima prihaja vest, da bo italijanska država prispevala za zalivske narode, ki so v največji nevarnosti, 180 milijard lir. Ministrski svet je izglasoval zakon za gmotno pomoč Egiptu, Turčiji in Jordaniji. ES bo skupno namenila v pomoč državam v Zalivu kar 2 milijardi dolarjev.
Ali je res ameriška ambasada v Bagdadu zvedela za Sadamove namene teden dni pred udorom na kuvajtsko ozemlje? Včeraj je to vest navedel Washington post, ki je črpal podatke o srečanju med ameriško ve-leposlanko Glaspievo in Sadamom iz uradnih zapisov srečanja. Glaspieva
naj bi ocenila Sadamove namena za nenevarne, Sadam pa naj bi tudi» zagrozil ameriški predstavnici v Bagdadu, da se ZDA ne sinejo vtikati v njegove namene. Ameriška država naj bi bila po menju Sadama lahko dosegljiva teroristom in smrt desettiso-čih ameriških vojakov bi bila zanjo prehud udarec.
• Pajetta
je temeljito spopadel s Crocejem in tako izostril svoja politična stališča, z razliko od svojih vrstnikov, ki so se marksizmu približali prav z branjem Crocejevih del. Zapor je zapustil 23. avgusta 1943, v tem času pa se je dejansko začela njegova »druga politična« doba. Pripisal se je odporništvu, postal je partijski nadzornik za Ligurijo in Piemont, odgovoren je bil za mladinsko dejavnost. Partijska dejavnost ga je pozneje privedla v Milan, kamor je prišel, kot je sam večkrat povedal, ko je bil Mussolini še na ve-šalih. Leta 1947 je prav v Milanu verjetno prvič postal protagonist dogodka, ki takratnih partijskih voditeljev, predvsem Togliattija, ni ravno navduševal. Notranje ministrstvo je odstranilo prefekta Trojla, Pajetta pa je v znak protesta zasedel prefekturo. Pajettova politična dejavnost se je od takrat naprej razvijala v samem partijskem vrhu. Kot član direkcije se je udeležil 5., 6. in 7. kongresa KPI skupaj s Togliattijem, Longom, Scocci-marrom in drugimi. Prištevali so ga med najpopularnejše in najbolj prestižne komunistične voditelje. V dolgi parlamentarni dejavnosti ni prizanašal s pikrimi pripombami, ki jih je namenjal predstavnikom vseh ostalih strank, najbolj pa si je privoščil mi-sovce. Prekinjal je njihove posege, tako da ga je Andreotti poimenoval
kar v »Giancarla prekinjevalca«. Parlamentarna dejavnost je Pajetto večkrat pripeljala v Trst in med komunističnimi voditelji je bil verjetno edini, ki je natančno poznal razmere in zgodovino Furlanije-Julijske krajine. Hkrati pa je bil Pajetta prvi italijanski parlamentarec, ki je v Trstu spregovoril v slovenskem jeziku. Med enim od številnih obiskov se je namreč naučil stavek v slovenščini ,in ga nato vključil v govor. V času ko-minforma se je kljub vsemu opredelil za Stalinovo politiko in vodil ostro kampanjo proti Titu. Ta svoja skrajna stališča pa je pozneje javno obžaloval. V parlamentu se je zavzel za dva mejnika v zgodovini Furlanije-Julijske krajine: Londonski memorandum in Osimske sporazume.
Spremembe in razhajanja, ki jih doživlja Komunistična partija so Pajetto močno prizadele. Svoje občutke je opisal v intervjuju za dnevnik II Mattino. »Niti v zaporu nisem tako trpel, to je najtežji trenutek mojega političnega življenja,« je dejal. Prav na srečanju v vili Alle Frattocchie je Pajetta opozoril, da so voditelji stranko razdvojili kot še nikoli prej in da je ta razdvojenost že tako globoka, da načenja celo medsebojne osebne odnose. »Ko se je v stranki govorilo o razkolu in frakcijah, sem izjavil, da bom ustvaril strujo neopredeljenih. Sedaj se zavedam, da ima ta struja samo enega člana: Giancarla Pajetto.« O kompromisih, dogovorih in pravilih, ki naj bi jih razne strankine struje spoštovale pa je imel Pajetta jasno mnenje: politični kompromis lahko narekuje potreba, lahko pa je tudi izbira. »Tega sem se naučil, ko sem prebiral Lenina. Razkol v KPI bi bil zame tragedija in obžaloval bi, če bi ga moral doživeti«.
Številne izaze sožalja italijanskih politikov veže ena sama misel: Pajet-
strani
ta je bil dosleden človek, politik in komunist, ki je za svoje napake vselej plačal. Predsednik Cossiga je 0 njem dejal, da je »enkratna osebnost, klen človek, ki ni sprejemal nikakršnih kompromisov«. Njegovemu spominu pa so se poklonili tudi misovcr Tommaso Staiti ga je cenil zaradi poštenosti in odkritosti: »Pajetta se n1 nikoli skrival za španske stene in le vselej povedal kar misli«.
• Vilenica
Jasno je, da prireditev Društva ^1° venskih pisateljev in sežanske Zn ohranja ves prvotni in temeljni n« boj, ki je v konfrontaciji misli sv°^ hodnih duhov, temu pa se pridružil še skrb za perspektivo, iskanje rno*'. nih poti za vstop v novi geopolitik in kulturni evropski planetarij. Zof® di tega se nam je zdel včerajšnji z.^ četek Vilenice izjemno spodbuden J tehten, vznemirjujoč in poveden-tako bo nemara vse tri dni trajnni prireditve, ki je v zavesti tega naS ga prostora kot prireditev nekonverc cionalnega, a iskrenega hotenja-to je bistvo: biti v srčiki časa.
Ob vsem tem bi moral kronist z beležiti vsaj še vse »protokolom zadeve, a ker prostora ni, naj orne mo le, da je včerajšnjo Vilenica o pri predsednik Društva slovens ^ pisateljev Rudi Šeligo in da sta s razpravo vključila tudi predsect _ slovenskega parlamenta France čar in zunanji minister Dimitrg ^ pel. In še to - danes bodo v Lokv) _ 10. uri predstavili letošnjega 0° jjO jenca, nakar se bo skupina kok«1 v udeležencev iz več kot 10 podala v zamejstvo, v Devin in . režino, kot je razvidno iz Pr°9r. Miki smo ga objavili na včerajšn) turni strani.
Po dobrih štirih letih dela zapušča Trst jugoslovanski generalni konzul Livio Jakomin
Delo generalnega konzulata v Trstu trden člen odnosov med sosedama
Vaš prihod na delovno mesto s katerega odhajate, je pred štirimi Jeti sovpadal z incidentom v tržaškem zalivu. Gotovo Vam ni bil la-kek tak začetek...
Ko sem prišel v Trst, me je že opremljala tako rekoč mala vojna v Tržaškem zalivu. V tistem času je bllo nekaj več kot sto kršenj državne meje s strani italijanskih ribiških jadij. To je ustvarjalo zelo napet po-mzaj in še preden sem se lahko sPloh predstavil najpomembnejšim Osebnostim v FJK, Venetu in Poa-držju, je že prišlo do incidenta, ki se j6 končal s smrtjo ribiča Zerbina. To le bila zame prva lekcija o tem, da Se lahko ob takem incidentu na jkeji okoliščine prijateljstva in sodelovanja v hipu sprevržejo v težke komplikacije. Meja lahko v hipu postane vroča in oživlja tudi iracionalna početja, kot se je potem tudi pokazalo v samem Trstu. Ta problem Sern moral reševati praktično brez skušenj, zato moram poudariti, da sem tedaj naletel na veliko razume-vanje organov, ki predstavljajo italijanske oblasti, zlasti samega prefek-la. Tako nam je uspelo ta problem relativno hitro nekako sanirati. Mo-jam pa reči, da sem nato vsa štiri jeta ostal izredno občutljiv za vse, kar se je dogajalo na meji. Incidenti so še bili, recimo s tistim turškim Ubežnikom, s Filipinci in tako dalje. jjem in bom ostal na stališču, da je na odprti meji absurd, da prihaja do incidentov s smrtnim izidom. Bil je 0rej trd začetek, pa hkrati tudi veli-ka izkušnja.
Generalni konzulat v Trstu je aoografsko najbližje Jugoslovanko predstavništvo v tujini. Z ozi-°m na razvoj odnosov med Italijo n Jugoslavijo opravlja vsekakor Pomembno delo. Kakšne so njego-Ve značilnosti?
. Ko sem odhajal iz Beograda, mi je edanji zunanji minister Dizdarevič eial, da sem dejansko prvi ambasa-. °r na meji z Jugoslavijo. Dejansko J® iu prvo stičišče Jugoslavije s tuji-O' Tega sem se v začetku nekoliko ai' a sem obenem to pri delu kon-mata ves čas pozorno upošteval.
. redili smo hišo in njeno okolje in ljub restrikcijam z osebjem, nam je asPelo opravljati veliko dela. Kon-Ulat se namreč bavi z mnogimi Področji. Ne gre samo za Jugoslova-e' ki iščejo zaščito svojih interesov Italiji Javljajo se tudi mnogi Itali-Ikiii, pa čeprav imajo svoja pred-avništva od Kopra naprej po vsej u9oslaviji. Vsem smo skušali po aših močeh' ugoditi. Mi smo pač, 0,: sem prej dejal, refleks meje z
vsem kar tak položaj prinaša. Veliko problemov, ki naj bi se reševali drugod po svetu, se zaradi tega nazadnje rešuje pri nas. Mnogo je dela v zvezi z našimi delavci v Italiji, verjetno pa tudi malo ljudi ve, da smo se v zadnjih štirih letih veliko ukvarjali tudi z italijanskimi pokojninami. Kakih 25 tisoč različnih prošenj je gotovo šlo skozi naše pisarne. Vsega ne bi zmogli, če ne bi bilo na konzulatu ekipe zelo dobrih, strokovno usposobljenih sodelavcev. Mislim tu osebje v celoti, kateremu gre za to delo tudi moja osebna zahvala.
Mnogo smo se ukvarjali z gospodarstvom. Ljudje se obračajo tudi na konzulat za pomoč pri poslovnih stikih z Jugoslavijo. Mnogo smo delali tudi na politično institucionalni ravni s približanjem Veneta, Tridentinske, Poadižja in seveda dežele FJK Sloveniji in Jugoslaviji. Čeprav v gospodarskem pogledu konzulat v Milanu opravlja zelo pomembno dejavnost, se operativno delo v glavnem opravlja preko Trsta. Razvijali smo tudi sodelovanje na znanstvenem področju, odlične vezi smo vzpostavili z univerzami, znanstvenoraziskovalnim centrom in drugimi inštitucijami, kot je recimo Center za nuklearno fiziko. Na tem področju obstaja vsekakor velik potencial. Bili smo prisotni v procesu sodelovanja območja Alpe-Jadran, Videmski in tržaški sporazum pa sta obenem doživljala svojo kontinuiteto.
Kakšen je po vaši oceni trenuten položaj odnosov med Italijo in Jugoslavijo?
Jugoslavija in Italija sta do danes, pa morda še bolj po Helsinkih dokazali, da lahko dve državi z različnimi sistemi in ureditvami dobro sodelujeta. Ko gre za soseda, je interes razumljivo še večji. Mislim, da je zelo prav, da smo tako ali drugače pustili v ozadju preteklost, ne glede na to, da se recimo v Trstu, velikokrat to preteklost brez potrebe stru-mentalno izpostavlja. Mirno pa lahko rečemo, da je sodelovanje med državama na vseh nivojih sad dolgoročno zastavljene politike, ki bo ostala še naprej. Ne vidim razloga,* da bi ne bilo tako. Obe državi imata velik interes, da je na tej meji mir in so velike možnosti za sodelovanje. To je dejansko najdaljša jugoslovanska meja, če upoštevamo Jadran, na katerega ponavadi pozabljamo. Gotovo je treba paziti, da se urejujejo tudi odprta vprašanja. Če bi recimo samo Osimo speljali do konca, če bi vsak na svoji strani uresničil to, kar smo podpisali, bi bilo že zelo veliko.
Jugoslavija je v zadnjih štirih letih doživela korenite spremembe. Najbrž jih je bilo občutiti tudi v delu diplomacije. Kakšna je v tem pogledu vaša izkušnja?
V našem konkretnem delu je bilo te spremembe občutiti le delno. Res je to, da so italijanski partnerji v ner posrednih stikih, pa tudi italijanski operaterji, pogosto spraševali o položaju v Jugoslaviji, kajti normalno je, da si vsakdo želi mirnega soseda in zanesljivega poslovnega partnerja. Moj vtis je, da naši notranji odnosi niso bistveno obremenjevali odnosov z Italijo. Italija je kljub vsemu izkazovala do Jugoslavije veliko zaupanje, kar potrjuje tudi intenzivna dejavnost zunanjega ministra De Michelisa v tej smeri. Glede naših, jugoslovanskih razprtij pa je bilo treba nekatere probleme obravnavati z večjo tankočutnostjo, predvsem v kontaktih z jugoslovanskimi republikami. Delovali smo v smislu enovite jugoslovanske zunanje politike, ki še vedno obstaja.
Republika Slovenija ima ambicijo do nekakšnega svojega, neodvisnega koncepta zunanje politike. Se vam zdi to upravičeno in uresničljivo?
Takšne težnje v Sloveniji razumem kot željo, da bi Slovenija iz prve roke, preko svojih predstavništev, ki pa nimajo diplomatskega značaja bolj prodrla v svet. Predvsem gre za tiste točke, na katerih že zdaj gospodarsko in kulturno deluje, vendar kljub temu ocenjujem, da je premalo prisotna. V tem smislu ne vidim nobenega paralelizma jugoslovanski diplomatski dejavnosti, predstavništva v tujini pa za Slovenijo lahko odigrajo pomembno vlogo. Vse je odvisno od bodočega statusa Jugoslavije in republik v njej. Glede na razvoj teh odnosov bo Slovenija najbolje znala oceniti, kakšna bo vloga njenih predstavništev v tujini. Glede Trsta je vsekakor prav, da je generalni konzul Slovenec, kot ves povojni čas doslej. Vidimo, da je to tudi orientacija sedanje politike.
Kako ste se znašli med našimi ljudmi in s kakšnimi vtisi odhajate iz Trsta?
Rekel bil, da se mi sploh ni bilo treba znajti. Bil sem dejansko med svojimi ljudmi, saj prihajam iz kraja, ki je le nekaj kilometrov izza meje. To pomeni, da sem problematiko manjšine in njen življenjski utrip tudi čutil, ne samo razumel. Mislim, da si je slovenska narodnostna skupnost v Italiji morala ogromno prizadevati, da je lahko danes na
takšni stopnji razvoja, čeprav nima še razrešenih nekaterih osnovnih problemov. Odhajam z zelo pozitivnim vtisom do vsega, kar se v manjšini dela na različnih področjih in, rekel bi, tudi z željo, da bi bilo rezultatov tega dela ša več.
V svojih kontaktih z italijanskimi inštitucijami in pomembnimi političnimi osebnostmi sem skušal vselej skrbeti za to, da so bili nerešeni problemi Slovencev stalno prisotni. Večinskemu narodu je treba namreč neprestano dopovedovati, da je nezadovoljstvo manjšine spričo nerešenih problemov razumljivo, kajti karkoli boš manjšini zagotovil, bo v bistvu še vedno premalo, da bi se uveljavila, kajti treba je ogromno naporov, da bi bila enakopraven subjekt. Problem mora predvsem razumeti večinski narod, sam sem globoko v to prepričan. Pravice manjšin so temeljni izpit za vsako demokracijo, ki noče biti taka samo po definiciji. Resnično sožitje pa je možno uresničiti le tedaj, ko večinski narod sprejme nase polno odgovornost za reševanje teh vprašanj.
Ko razmišljam o teh stvareh, in znano je, da je konzulat velik del svojega dela namenil ravno temu vprašanju, si želim zlasti dvoje: predvsem to, da Italija končno na dostojni ravni reši vprašanje zaščite.
Slovencem v Italiji mora biti omogočeno, da se v miru posvečajo razvoju lastnega življenja, ne pa da se morajo vsak dan vedno znova potrjevati, zahtevati to, kar jim pritiče in voditi bitke za uresničevanje pravic, ki bi morale biti v civilizirani družbi normalna stvar. Drugo, kar si želim, je to, da bi imeli Slovenci čimveč uspeha pri iskanju skupnega jezika. S tem bi mnogo lažje premagovali tudi druge težave. Pomembno je to, da ne bi ideološke ali strankarske razlike manjšine preveč delile, kajti čas ne deluje v tej smeri. Navsezadnje se mi zdi, da Slovenci v Italiji glede temeljnih vprašanj zelo podobno mislijo. Tukaj Slovenci živite v pluralizmu dosti dlje, kot mi v matici in to mora matica upoštevati. Od tega se lahko marsikaj tudi v matici naučimo. Slovenska manjšina ima danes, s tem, kar ji je uspelo zgraditi, dober potencial v kulturi, gospodarstvu, predvsem pa v ljudeh, v kvaliteti ljudi. To me navdaja z optimizmom. Želim si in verjamem v to, da bo mogoče premagati težave, ki obstajajo. Z življenjem manjšine pa bom ostal povezan in mu bom še nadalje z veseljem sledil, saj ne odhajam daleč.«
DUŠAN UDOVIČ
Gladovna stavka za dvojezično šolo pred razpletom
Po »izgonu« iz glavarstva obe stavkajoči v bolnišnici
Tar^OVEC — Rosina Fasching in sta ina Messner, udeleženki gladovne sta °d včeraj v bolnišnici. 2 ravnica internistka dr. Marija Zer-91eifVa •'u j® včerai zgodaj zjutraj pre-iLi . a in nujno napotila v Deželno mišnico v Celovcu.
pr Javkajoči sta od srede popoldan Prerinili dolgo in naporno pot iz ja dsobe koroškega deželnega glavar-kve rek celovške benediktinske cer-Šti.i) doma katoliških študentov in
udentk.
skl ° 80 i™3 predvčerajšnjim izročili tn^P sodišča na podlagi tožbe names-SladV direktorja deželnega urada dr. ht6,pa 0 motenju posesti, hkrati z za-via(j0, da zapustita prostore deželne lofhe'. Messnerjeva in Fascingova od-se 6 nista hoteli podpisati, ne da bi dr. 60prei posvetovali z odvetnikom ra j rrrggerjem. Telefonskega pogovo-dovol ravt3e deželne vlade jima niso bližn’ 11 Zato ie Messnerjeva odšla do je v J® telefonske govorilnice. Ko se Zaprt la' 80 bila vrata v vladno palačo Polic?', prGd njimi pa sta stražila dva rpp, rsta. Rosino Fasching, ki še zme-°d$tra bolela oditi, so uradne osebe Ija. arille iz stavbe brez uporabe nasi-
|*tUšarenedrbllnski cerkvi sta materi ‘CPDnii nadaljevati gladovno stavko. Nato ■ Je to zavrnil in zaklenil vrata. KapeJe .Posredoval celovški škof dr. chip0 ari' vendar Messnerjeve in Fas-s°	rti odstranil iz cerkve. Zatem
^avksi i°bškega študentskega doma vo. v locima ponudili streho nad gla-PriŠla sta Prenočili, zjutraj pa je Skuo Zerzerieva.
baPašni °St staršev dvojezične šole v ?6želr,i ^ sporočilu pripominja, da je lian glavar Haider s tem, da ni vo-Pustiti dovjezičnega pouka na
javni šoli v Celovcu, niti v obliki poskusnega šolskega poskusa, kot je predlagala prosvetna ministrica dr. Hawlickova, »vnovič dokazal, da z vso brutalnostjo želi doseči svoje politične cilje«. Skupnost staršev je pozvala prosvetno ministrico naj ministrstvo samo odobri dvojezični pouk v obliki šolskega poskusa.
JOŽE ŠIRCELJ
Na dvojezični trgovski šoli začeli pouk
CELOVEC — Na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, za katero je še pred dnevi kazalo, da je v letošnjem šolskem letu zaradi Haiderjevega nasprotovanja sploh ne bodo odprli, je bil včeraj prvi šolski dan.
Svoje prostore je šola dobila v stavbi Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ravnateljica mag. Maja Amruš - Hoja pa je ob začetku novega šolskega leta povedala, da trgovsko akademijo obiskuje 30 dijakov in dijakinj, pri čemer je učni načrt povsem enak učnemu načrtu drugih avstrijskih šol take vrste. Z drugimi šolami se razlikuje samo v tem, da je pouk - z izjemo slovenščine in nemščine - pri vseh drugih predmetih dvojezičen.
Deželni svetovalec Brezigar o odgovoru Dežele glede slovenskih prošenj na IRRSAE
Trije mladeniči umrli v nesreči pri Pordenonu
TRST — Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel na svoje svetovalsko vprašanje (postavil ga je 24. maja) v zvezi z zavrnitvijo prošenj na deželni inštitut IRRSAE, ki so jih učitelji s šol s slovenskim učnim jezikom napisali v slovenščini. Brezigar je takrat pozval Deželo, da pri IRRSAE doseže tudi sprejem prošenj v slovenščini. Deželni odbornik Antoni-ni je svetovalcu SSk v odgovor poslal kopije vseh dopisov med IRRSAE in ministrstvom, kije izrazilo prepričanje, da je treba prošnje sestaviti v italijanščini. Svetovalec SSk je s tem v zvezi izdal tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da pri vsem tem manjka vsako politično mnenje deželnega odbora, ki bi moral po njegovem mnenju pred državnimi organi zagovarjati pravico, kar velja še posebej za omenjeni primer, do uporabe slovenskega jezika v odnosih s šolskimi oblastmi in to še posebej ko gre za osebje šol s' slovenskim učnim jezikom.
PORDENONE — V hudi nesreči so včeraj nekaj po polnoči na cesti med Bannio in Taiedom di Chions umrli trije mladi. Policija je ugotovila, da je alfa 33, ki jo je vozil 20-letni Oli-viero Olivo Muzzin, skupaj z njim pa sta bila v vozilu še 19-Ietna Willy Daneluzzi in Massimo Battel zapeljala v obcestni jarek in se zarila pod neki mostiček. Battel in Daneluzzi sta bila takoj mrtva, Muzzin pa je umrl uro kasneje v bolnišnici.
Od danes dalje v Vidmu razstava o Kopru med Rimom in Benetkami
VIDEM — Koper med Rimom in Benetkami je pregledna razstava o eni največjih arheoloških akcij na slovenski Obali, ki jo danes odpirajo v Vidmu. Razstavo so pripravili delavci koprskega Pokrajinskega muzeja in Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Pomembna pa je predvsem zato, ker prikazuje kulturno dediščino iz bogate zgodovine Kopra. To je območje, ki je ničkolikokrat menjalo gospodarje, večkrat imena in tudi prebivalstvo. Prav zaradi tega je skoraj vsaka ped zemlje, ki se je lotijo arheologi, lahko več kot zanimiva. Še posebej so seveda bila zanimiva izkopavanja v letih 1986 in 1987 na vrtu kapucinskega samostana v Kopru, ki jih je vodil dr. Mitja Guštin, predstojnik arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani in je tudi avtor razstave.
Prav ta poldrugo leto trajajoča izkopavanja so namreč dokazala, da je bil otok, kjer danes leži Koper, naseljen že v prvem stoletju pred našim štetjem, po drugi strani pa je 1000 kvadratnih metrov kapucinskega vrta ponudilo vrsto zgodovinskih dokazov o življenju v Kopru vse do 17. stoletja. Že naslov razstave uvršča Koper kulturno med Rim in Benetke. Rim in Benetke sta namreč Kopru vtisnila močan pečat. V grških časih se je imenoval Aegida (Kozje),
pozneje je postal Capra, pa Capritana insula, in nazadnje še Capodistria - Koper.
Najpomembnejše najdbe s kapucinskega vrta so našli (pri izkopavanjih so sodelovali študentje arheologije iz Ljubljane pod vodstvom profesorjev in kustosov) pod meter debelim slojem prsti. Gre za arhitekturo iz bizantinskih časov, kasne antike in delno celo iz časa rimske republike. Tu so našli drobni inventar, čaše in druge posode krasnih barv, ki dokumentirajo posamezna življenjska obdobja v starem in srednjeveškem Kopru. Gre za vrsto rokodelskih izdelkov, te so našli v številnih grobovih, predvsem grobovih novorojenčkov, ki so jih pokopavali v amforah. Tu so torej prvi materialni dokazi o življenju v Kopru pred 2000 leti. Prvič pa so na ozemlju Slovenije našli bizantinske najdbe. Najbolj privlačna je glazirana keramika, okrašena s človeškimi liki, z rastlinskimi in geometrijskimi motivi, kar so vse odkrili v eni od zasutih kamnitih cistern.
Gre torej za najdbe izredne vrednosti, ki bodo obogatile stalno zbirko Pokrajinskega muzeja v Kopru, zdaj pa razstava kroži po svetu. Po Kopru in Ljubljani je že bila v Ferrari in Innsbrucku. Po Vidmu pa bo na vrsti Miinchen.
BORIS ŠULIGOJ
Svarilo predstavnikov KPI Spetiča, Bordona in Coste
Za zakon o obmejnih območjih samo dva meseca časa preden bo prepozno
Forum občinskih in pokrajinskih odbornikov
Skupne pobude v zvezi z oskrbo starostnikov
Po dobrih šestih letih od vložitve prvega zakonskega predloga v poslanski zbornici (vložili so ga komunisti 16. aprila 1984, prvi podpisnik pa je bil takratni tržaški poslanec Cuffaro), tvega sedaj tako imenovani »zakon za gospodarski razvoj obmejnih območij«, da sploh ne postane zakon v pravem pomenu besede. Njegov parlamentarni iter se je namreč pred dvema letoma - po odobritvi precej spremenjenega poenotenega besedila v zbornici aprila 1988 - ustavil v senatu, kjer še vedno čaka na »milost in nemilost« zakonodajalca.
»Zdi se, da gre v tem primeru za resnično neskončno zgodbo,« je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala tržaška federacija KPI, dejal senator Stojan Spetič, poslanec Willer Bordon pa je posrečeni prispodobi dodal prilastek »italijanska« (neskončna zgodba namreč). Tretji udeleženec srečanja z novinarji, pokrajinski tajnik stranke Nico Costa, pa' je vztrajal predvsem pri nejasnih in celo skrivnostnih stališčih vlade do tega zakonskega instrumenta, ki med drugim tvega, da v krogih Evropske skupnosti doživi podobno nasprotovanje, kakršno je že doživel paket za Trst in Gorico.
Parlamentarni iter zakona za obmejna območja pa je v teh šestih letih med drugim nakopičil toliko zamude, da se je medtem scenarij, na katerem je kot zamisel temeljil, popolnoma spremenil, je opozoril Spetič. Z njim pa so se spremenile sklicne točke zakona, čeprav ostaja veljavno in še bolj bolj • potrebno načelo o gospodarskem sodelovanju z vzhodnoevropskimi državami, in sicer zlasti v tehnološko razvitih oblikah in z ustvarjanjem mešanih družb oziroma skupnih ekonomskih iniciativ. Toda, Italija je na tem področju že v hudi zamudi - je opozoril Spetič - saj so medtem ostale drža-
ve evropske dvanajsterice že uresničile tisto, kar bi moral nam omogočiti zakon za obmejna območja. In v tem smislu je po Spetičev! sodbi predlog sen. Andreatte (ki zadeva ustanovitev finančne proste cone v okviru obstoječih prostocarinskih con, in sicer s pomočjo prilagoditve besedila zakona za obmejna območja, op. ur.) pomenil pravi pretres, čeprav žal ni bil nikdar formaliziran ali predstavljen v obliki zakonskega amandmaja.
Velika bojazen komunistov, ki so jo na včerajšnjem srečanju s tiskom izrazili vsi trije predstavniki stranke, je torej ta, da do izglasovanja zakona sploh ne pride. Časovni roki so namreč izredno tesni, še posebno, če upoštevamo možnost predčasnih parlamentarnih volitev prihodnjo pomlad. Senat mora odobriti (spremenjeno oziroma prilagojeno) zakonsko besedilo v sozvočju z zbornico, za to pa je le še šest do sedem tednov časa, v teku katerega se je treba pogoditi tudi z EGS, je poudaril Spetič in dodal, da je v tem okviru potrebno urediti tudi vprašanje preustroja Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) in Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, za
kar naj bi vladi podelili posebno pooblastilo in tako pospešili postopek.
Slovenski senator je svoj poseg končal z ugotovitvijo, da zakon za obmejna območja predvideva tudi posege za razvoj gorskih območij in za narodnostne manjšine ob meji, ki so subjekt mednarodnega sodelovanja tako na kulturni kot na gospodarski ravni, zato bo moral finančni zakon nujno potrditi v ta namen določena sredstva.
Poslanec Bordon je v nadaljevanju tiskovne konference izrazil marsikatero pikro na račun ostalih tržaških oziroma deželnih parlamentarcev in prehitrega navdušenja krajevnih političnih in ekonomskih krogov, potem ko je bil zakon odobren komaj v zbornici. Od prvotnih tisoč milijard, jih je že več kot polovica skopnelo - je opozoril - in če jih bo v finančnem zakonu ostalo štiristo, bo dobro. Toda zakon je po Bordonovi sodbi skoraj mrtev, saj bo njegov iter ohromila razprava o finančnem zakonu, tako da bi v najboljšem primeru (in s pogojem, da se odpravijo politična razhajanja) lahko do njegove odobritve prišlo šele konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto.
VLASTA BERNARD
V teh dneh naše mesto posveča veliko pozornosti vprašanju oskrbe starostnikov: ob salonu opreme in storitev »50&piu« so se včeraj dopoldne na sedežu tržaške Pokrajine zbrali tudi občinski in pokrajinski odborniki za skrbstvo, ki so člani vsedržavnega Foruma. Lani decembra so namreč odborniki, ki so v raznih italijanskih občinskih in pokrajinskih upravah v okviru resorja za skrbstvo odgovorni za oskrbo ostarelih, ustanovili poseben koordinacijski organ (Forum). Naloga tega novega organizma je prvenstveno ta, da koordinira in usmerja raznovrstne dejavnosti v korist starejšega prebivalstva, zaenkrat prvenstveno preko zbiranja podatkov o položaju v posameznih občinah oziroma pokrajinah in preučevanja obstoječe zakonodaje. Včerajšnjemu srečanju odbornikov je predsedoval prof. Sandro Bernardini, docent na rimski univerzi La Sapienza. Predvčerajšnjim pa se je sestalo vsedržavno vodstvo Foruma, katerega člana sta tržaška pokrajinska odbornika za skrbstvo Mario Martini in za gospodarsko načrtovanje Salva-tore Cannone.
Včerajšnje vsedržavne skupščine se je udeležilo približno dvajset občinskih in pokrajinskih odbornikov, v imenu gostitelja je udeležence pozdravil predsednik tržaške Pokrajine Dario Crozzoli. Poudaril je pomen pobude, kakršna je ustanovitev Foruma, obenem pa je navedel raznovrstne pobude Pokrajine in pri tem izrecno omenil raziskavo, ki je bila izvedena pred kratkim, poseben posvet, ki je bil posvečen tej problematiki, in še raziskovalni projekt o demografskem gibanju v Trstu v letu 2000, na osnovi katerega bodo lahko pristojne službe načrtovale nadaljnje delo.
Crozzoli je seveda omenil tudi posebno (z ozirom na vsedržavno povprečje) strukturo tržaškega prebivalstva, ki za približno 10-15 let anticipi-ra splošno italijansko sliko. Zato je Trst, kot je nato poudaril tudi odbornik Martini, nekakšen naraven sedež za izmenjavo mnenj in izkušenj o oskrbi starostnikov. Številne prijave, ki jih je v teh dneh prejel Forum, je še dejal Martini, nedvomno pričajo, da je želja po sodelovanju med posameznimi odborništvi zelo občutena.
Tudi predsednik Foruma Sandro Bernardini je pri svojem uvodnem izvajanju izhajal iz tržaške specifike rekoč, da bi se morali strokovnjaki pri načrtovanju služb za ostarele že danes posluževati zanimivih statističnih projekcij, ki jih lahko nudi tržaški oziroma deželni observatorij FJK. Takšna statistična predvidevanja pravijo med drugim, da bo leta 2002 v naši deželi na 70 tisoč mladih, ki bodo imeli manj kot 24 let, prišlo kar 340 tisoč starostnikov, ki bodo imeli več kot 65 let.
Podrobneje je predsednik Bernardini govoril o načrtovani dejavnosti Foruma, o kateri so se dogovorili na sestanku vsedržavnega vodstva organizacije, ki je bil v sredo,v okviru salona »50&piu«. V glavnem naj bi Forum v tej še vedno začetni fazi sledil štirim smerem delovanja: vzpostaviti bi moral čim tesnejše sodelovanje s Komisijo za družbena vprašanja pri EGS in s pristojnimi italijanskimi ministrstvi; v njegovem okviru nameravajo ustanoviti poseben urad za pravna vprašanja, ki bi se ga lahko posluževali vsi člani; razviti nameravajo avdio-vizualno službo v didaktične namene in kot četrto poglavitno nalogo so si zadali ustanovitev centra, ki bi zbiral in urejal podatke o delovanju odborništev v raznih občinah in pokrajinah.
Sen. Andreatta izraža optimizem
Nekateri vidiki zakonskega osnutka za razvoj obmejnih območij so bili tudi predmet razgovora, ki ga je imel tržaški senator Arduino Agnelli (PSI) v sredo s predsednikom senatne komisije za proračun Beniaminom Andreatto. Iz razgovora je med drugim izšlo, da bi kazalo iz zakonskega besedila izločiti vse postavke »kratkotrajne narave, ki predstavljajo le malo več kot golo podporo nekaterim točno določenim iniciativam«. Sen. Andreatta je pri tem podprl potrebo, da bi v zakonsko besedilo vključili mehanizme, ki bi obogatili zlasti mnogo bolj dolgoročno veljavno proizvodno področje. Posebno pozornost sta sogovornika posvetila tudi predlogu o finančni prosti coni, Andreatta pa se je na koncu precej optimistično izrazil o možnosti zaključka parlamentarnega itra tega zakona.
Hiranje osnovne šole v Briščikih emblematičen primer naše bodočnosti?
Z razpravo o športni in turistični dejavnosti
Zaključil se je salon o vprašanjih starejših občanov
Krčenje števila rojstev je pojav, ki je razširjen v vsem zahodnem svetu in še posebno v Italiji. Da je v nekaj letih zdesetkal šolsko populacijo, je na dlani v vseh tržaških šolah, tako italijanskih kot slovenskih. Za našo manjšino pa je še posebno dramatičen, saj so osnovne šole gosto posejane in zato tudi bolj podvržene negativnim posledicam, saj je dovolj, da v določeni vasi nekaj let ni šoloobveznih malčkov, pa je obstanek šole pod vprašajem. Problem je sicer znan, a ga še vedno rešujemo brambovsko, odvisno pač od zadržanja staršev in drugih dejavnikov, ki na spefično šolo in njeno okolje lahko vplivajo. Da bi imeli Slovenci enotno stališče, izdelano na osnovi strokovnih, družbenih in zakaj ne — političnih ugotovitev, je očitno pretrd oreh.
Ob zaprtju osnovne šole D. Kette v Trstu se je sicer razvnela debata, morda bi ji bolje rekli polemika, za druge šole — v Mavhinjah, Cerovljah, Medji vasi, Štivanu — pa smo le na tiho ugotovili njihov konec. V prihodnjih letih bodo na prepihu tudi druge slovenske osnovne šole, med katerimi je še najbolj ogrožena osnovna šola v Briščikih, kjer je letos le drugi razred z dvema učencema. Ker se nam zdi ta primer emblematičen tudi za druge šole, smo ga s pomočjo ravnateljice, učiteljice in staršev skušali nekoliko bolje osvetliti.
Takole ugotavlja nabrežinska didaktična ravnateljica Nataša Pahlin: »Obstanek šole je predvsem odvisen od izbir staršev. Nekoč jim je bilo bolj pomembno, ali je šola blizu doma oziroma blizu sorodnikov, danes pa jih skrbi predvsem kvaliteta pouka, .tako da so zelo skeptični do enorazrednic. Glede šole v Briščikih pa je tako: že lani, ko sta bila vpisana le dva učenca, jo je šolsko skrbništvo ukinilo, na pozive staršev in ravnateljstva samega, češ da je edina v vasi in bližnji okolici, pa jo je ohranilo. Letos bi jo lahko obiskovala še dva učenca, skupno bi torej bili v štirih, toda očitno ni bilo zanimanja, saj so starši vpisali otroka v šaleško celodnevno šolo, kot je sicer bila njihova popolna pravica. Kaj bi rekla o maloštevilnih razredih? Pravzaprav so si mnenja pedagogov deljena: nekateri trdijo, da je delo v večjih skupinah uspešnejše, drugi pa spet poudarjajo dejstvo, da je več tipov komunikacije, ki se lahko vzpostavijo že v skupini treh otrok. So pa tudi druge oblike dela, to je povezovanje z okolico, z bližnjimi šolami itd. Odvisno je pač od učitelja in organizacije ravnateljstva oziroma razpoložljivosti učnih moči. Za šolo v Briščikih, pa tudi za ono v Gabrovcu (ima le pet otrok), bomo poskrbeli tako, da bomo učence vsaj enkrat na teden vozili z občinskim šolskim avtobusom v Salež, kjer se bodo lahko udeležili skupinskih de-
javnosti, vsaj nekaj ur na teden pa bo pouk poživil tudi pomožni učitelj. Seveda, šola z peščico učencev nima vseh tistih značilnosti, kot jih ima številčno močnejša, vendar na demografski padec in izbire staršev ne moremo vplivati.«
Šoli v Briščikih in Gabrovcu nista edini, nad katerima visi Damoklejev meč ukinitve: po besedah ravnateljice Paulinove se zbirajo temni oblaki tudi nad osnovno šolo v Šempolaju. »Tu pa je po moji oceni glavni negativni dejavnik prav celodnevni pouk. Nekaterim staršem, ki so zaposleni ves dan, pride prav, drugim pa ne. Teh je sicer več kot prvih, kajti življenje na vaseh je še vedno različno od mestnega. Mamice še rade gospodinjijo in rade sledijo majhnim otrokom, če delajo, pa poskrbijo zanje stare mame ali drugi bližnji sorodniki, otroci pa se sploh zbirajo v vaških skupinah in se radi igrajo v naravi, kar mestnim otrokom ni dano. Zraven tega pa so nekateri starši tudi prepričani, da se v šoli s celodnevnik poukom otroci naučijo manj kot drugje, kar seveda ne drži, toda težko jih je prepričati drugače. Res pa je, da potrebuje celodnevna šola ogromno finančpih sredstev. Če hočemo, da res uspeva, mora imeti animatorje, strokovno podkovan kader, veliko dejavnosti, skratka, ponudba mora biti bogata, kar na naših šolah ni, čeprav naredimo, kar moremo. Razlike so tudi od primera do primera: v zgoniški in šaleški osnovni šoli teh problemov denimo ni.«
Toda povrnimo se v Briščike. Zelo nas je zanimalo, kaj je vodilo starše,
da so otroka vpisali v vaško šolo oziroma v šaleško. Zlatka Hrovatin se je odločila za prvo varianto: »Razlogov za to izbiro je bilo več. Rada vidim, da otrok obiskuje šolo blizu doma in da pride domov na kosilo. Da jih je dosti ali malo, ni tako važno, saj sem pri starejši hčerki, ki je tudi obiskovala šolo v Briščikih (takrat so bili v treh), opazila, da ni bilo nobene razlike v znanju, da odlično uspeva tudi na nižji srednji šoli in da ni imela problemov pri prestopu. Rekla bi celo, da se v maloštevilnem razredu otroci nauče veliko več, saj ima učiteljica več časa na razpolago. Sicer pa šola ni edino, saj imajo otroci popoldne športne in rekreacijske dejavnosti, kjer se lahko udejstvujejo s svojimi vrstniki. No, poleg teh razlogov bi omenila še enega, zame posebno važnega: šolo je lahko zapirati, obratno pa težko. Mislim, da je prav, da ohranjamo v vasi slovensko šolo. Ne gre vendar le za naziv, ampak tudi za kulturno ustanovo, za ohranjanje neke tradicije. Bojim pa se, da bo ta razred zadnji na šoli.«
V družini Buzzai pa so se odločili za šaleško celodnevno šolo« Takole nam je izbiro pojasnila gospa Buzzai: »Da je šola celodnevna, ni bilo pomembno, prav obratno: ljubše bi mi bilo, če bi otrok obiskoval pouk le v jutranjih urah. Odločilno pa je bilo število učencev, v Saležu jih je v prvem razredu devet, kar je že soliden razred. V taki družbi se otrok nauči govoriti pred drugimi, tako da ga ni sram, nauči se deklamirati, nastopati, s sošolci se lahko skupaj uči, lahko tekmuje, drugi ga lahko spodbudijo k boljšemu
delu, ne vem, mislim, da je zanj, predvsem za njegovo bodočnost, bolje, če hodi v šolo, ki je res prava šola. Ali je nekaj učencev še šola? Vsekakor mi je žal, da šola v Briščikih tako hira. Če bi jih v razredu bilo pet ali šest, bi jo gotovo obiskoval. Tako pa gre zjutraj z občinskim avtobusom v Salež...«
Sicer ne gre sam, spremlja ga še prijatelj, čigar starši so se odločili za šaleško šolo tudi zato, ker je celodnevna. Razlogov, kot vidimo, je toliko, kot je ljudi in vsak ima svoj prav.
Da zaokrožimo sliko šole v Briščikih, naj zabeležimo še razmišljanje učiteljice Leonide Gruden, ki bo letos drugič poučevala na njej. »Kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati. Glede pouka ni nobene razlike, rekla bi, da je za otroke še bolje, saj se jim lahko popolnoma posvetiš. Lani sem pouk skušala čimbolj popestriti, tako da smo z učenci iz Saleža hodili v bazen v Tržič, večkrat smo k njim šli "na obisk", predvsem za skupno telovadbo,' ker mi nimamo ustreznih prostorov, pa tudi zato, ker so gibalna vzgoja in igre nasploh prijetnejše v skupini. Težko je namreč igrati irled dvema ognjema ali človek ne jezi se v dveh. In prav to je negativna plat, manjka (tako otrokom kot učitelju) družba, razgibanost, pestrost idej, ki so značilne za obsežnejšo skupino. Odvisno pa je tudi od značaja otrok, če je živahen, mu ni hudega, če je bolj zaprtega značaja, pa se lahko zgodi, da se še bolj zapre. Toda poudarjam, glede učenja in uspeha ni razlik.«
Zapisala Nadja Filipčič
Športne, turistične in kulturne dejavnosti za starostnike: to je bila tema osrednje okrogle mize na včerajšnjem, zaključnem dnevu salona »50&piu«. Ob pregledu splošnega položaja so se tudi tokrat razpravljale! zaustavili ob možnostih, ki jih svojim starejšim občanom nudijo Trst in okoliške občine. Še enkrat so, sicer z različnimi naglasi, poudarili, da sedanji položaj ni najboljši, vendar pa so razvojne možnosti tudi na tem področju precejšnje.
Na okroglih mizah prejšnjih dni so strokovnjaki govorili predvsem o zdravstvenih, socialnih in skrbstvenih vprašanjih starostnikov. Vendar pa na srečo, pripominjajo organizatorji letošnjega salona proizvodov in storitev za starejše občane, je velik del starostnikov tudi v »tretji mladosti« aktiven in se zelo rad posveča raznim športno-rekreativnim aktivnostim, kulturnemu izobraževanju io potovanjem.
Seveda pa vse navedene aktivnosti zahtevajo posebne strukture, s katerimi starostniki ne morejo vselej računati. Zato je tržaški občinski odbornik za turizem De Gioia obljubil, da bodo obstoječe športne strukture opremili tudi z vsem potrebnim za dejavnost starejših občanov. Podobna zagotovila je na včerajšnji okrogli mizi, dal tudi predsednik sedme deželne komisije, ki je pristojna za turizem, Carmelo Calandmccio, ki se s tem v zvezi namerava obrniti na Sklad za Trst. Deželni odbornik za turizem in šport Raffaello Dello Russo pa je poudaril, da je Dežela poverila Pokrajini izvajanje zakonov, ki se nanašajo na te dejavnosti, in gre za zakone, je podčrtal, ki imajo finančno kritje.
Na Zavodu združenega sveta v Devinu se je novo šolsko leto že začelo
V prejšnjih dneh se je ponovno začel pouk za dijake Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Letošnje akademsko leto bo deveto po vrsti, lekcije pa bodo obiskovali mladi gojenci iz šestdesetih različnih držav. Vodstvo Zavoda se je že pred časom pogovarjalo z didaktičnimi ministrstvi raznih vzhodnoevropskih držav, pogovori pa so obrodili zaželene sadove: letos bodo v Devinu študirali tudi dijaki iz Češkoslovaške, Romunije in Sovjetske zveze. Največ težav je bilo ravno s slednjimi, saj se sovjetski šolski sistem bistveno razlikuje od evropskega. Sovjetski dijaki bodo morali tako prilagoditi svoje učne programe. Iz vzhodnih dežel ne prihajajo samo dijaki. Iz Bolgarije bo pripotovala nova profesorica matematike, učni kader pa se bo povečal še s profesorji, ki bodo ruske, češkoslovaške in bolgarske dijake učili materin jezik. V Devin bosta letos prvič prišla tudi dijak iz Ugande in dijakinja iz Sri Lanke.
Starejši dijaki so že pred nekaj dnevi prevzeli pod svoje okrilje novince, da bi jim prikazali
življenje v Zavodu. V ta namen (v okviru predmeta teorija znanja, ki ima v učnih programih mednarodnega zavoda posebno važen poudarek) so novinci in veterani šli na izlet v Benetke, kjer so si ogledali razstavo na Umetniškem bienalu in kjer so prisostvovali koncertu klasične glasbe.
Ravno v teh dneh so na razpolago pri tajništvih višjih srednjih šol in šolskih-proveditoratov prijavnice za natečaj za vpis v Zavod združenega sveta. Interesenti lahko oddajo prošnje do 31. januarja prihodnjega leta. Prošnje lahko oddajo dijaki, ki obiskujejo tretji razred višje srednje šole. Na javnem natečaju bodo dodelili trideset štipendij za devinski zavod in sedem za ostale zavode združenega sveta širom po svetu. Tajništvo Mednarodnega zavoda v Devinu je interesentom na razpolago za morebitne informacije vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 13. ure (telefon 208822).
Uradno otvoritev akademskega leta, na kateri bodo prisotni vsi gojenci Zavoda, bodo priredili prve dni novembra v Milanu.
Od danes pri Dragi »Praznik v gozdu«
V "okolici Drage se danes dopoldne začenja »Praznik gozdu«, ki ga prirejata združenje »Arcipelago verde« in Zelena alternativna lista. Kot v posebni tiskovni noti poudarjajo prireditelji, gre za ekološki praznik, na katerem bod° organizirali tudi tečaje o naravni prehrani in medicini, 0 jogi, o ekološki in na splošno alternativni kulturi.
Glavni namen tega tridnevnega praznika, ki se bo zaključil v nedeljo, 16. t. m., zvečer je nuditi priložnost Tržačanom, da se vsaj za kratek čas zatečejo v naravo. Prireditelji opozarjajo morebitne interesente, da se lahko brez predJ hodnih prijav zglasijo v Dragi, le da morajo biti opremljen za taborjenje.
Okvirni program tridnevnega praznika predvideva z danes namestitev šotorov na travniku kraj gozda, po skuP nem kosilu pa’ začetni tečaj o biodinamičnem kmetij stv ^-Za jutri zjutraj načrtujejo izlet s kopanjem v Glinščici, na pa tečaje o jogi, medtem ko bo sobotni večer namenj ^ raznim kulturnim dejavnostim. Nedeljski dopoldan b° ^ vedno posvečen jogi, popoldne pa bo na vrsti krajši izle., a bližnjo okolico. Prireditelji poudarjajo, da se lahko Pra?^je udeleži kdorkoli pod pogojem, da spoštuje naravno ok in da ne uživa alkoholnih pijač.
Uradna otvoritev bo ob 18.30
Danes začetek Kmetijskih dnevov
V Boljuncu se bodo danes popoldne začeli Kmetijski dnevi, najpomembnejši prikaz tržaškega kmetijstva v priredbi šestih občinskih uprav naše pokrajine. Uradna otvoritev te pomembne manifestacije bo ob 18.30, ko bodo tudi °dprli številne razstave in kioske z jedačo in pijačo. Pred tem, ob 16.30, pa bo v dvorani občinskega gledališča France Prešeren okrogla miza o razvoju kmetijskih dejavnosti v okviru načrta za ovrednotenje in razvoj tržaškega Krasa, ki Jo bo vodil predsednik Kraške gorske skupnosti in dolinski župan Marino Pečenik.
Uvodno poročilo na okrogli mizi bo imel Mario Pres-tamburgo, docent iz agrarne ekonomije na tržaški Univerzi, Pfed razpravo pa se bosta oglasila tudi urbanist Igor Jogan, ki poučuje na vseučilišču v Benetkah, ter deželni odbornik 2a prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone. Slednji bo govoril predvsem o aktualnem vprašanju ustanovitve kraš-kega naravnega parka in o načrtih deželnega odbora za ^užčito kraškega teritorija. Zvečer bo ples s skupino Happy vmes pa se bo občinstvu predstavila plesna skupina Diamante iz Turriaca ob Soči. Kmetijski dnevi bodo trajali Po ponedeljka.
Na sliki (foto Magajna): v Boljuncu so še včeraj hiteli z opremljanjem prostorov, kjer se bodo danes popoldne začeli Kmetijski dnevi.
Vprašanje deželnemu odboru
Čemu pristranski odnos do ZSKD?
Deželni svetovalec KPI Miloš Budin je poslal deželnemu odboru vprašanje, v katerem zahteva pojasnila glede vzrokov, zaradi katerih omenjeni odbor še ni priznal Zvezi slovenskih kulturnih društev staž organizacije, ki izvaja posebno kulturno vlogo v Furlaniji-Julijski krajini in v treh pokrajinah dežele.
Budin opozarja, da je deželni odbor potrdil omenjeni položaj, ki pomeni seveda tudi večjo finančno pomoč, štirim organizacijam, ki so jim dali priznanje lansko leto, letos pa je podelil posebni staž petim novim organizacijam. Budin nato naglašuje, da je v deželi nekaj slovenskih organizacij, ki bi si prav gotovo zaslužile deželno priznanje. Med omenjenimi organizacijami, ki so zaprosile za posebno priznanje, pa je deželni odbor dodelil status in seveda tudi finančna sredstva le Svetu slovenskih organizacij, med tem ko tega priznanja ni podelil Zvezi slovenskih kulturnih društev.
V svojem vprašanju Budin ugotavlja, da ZSKD deluje na kulturnem področju že več desetletij in to v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Vanjo je včlanjenih več kot 60 kulturnih društev z več kot 7 tisoč članov. Nadalje Budin sprašuje deželni odbor, zakaj ZSKD že nekaj let ne prejema nobene deželne podpore.
Svetovalec Budin ugotavlja, da bi lahko takšno ravnanje deželnega odbora razumeli kot politično diskriminacijo večjega dela slovenske manjšine in sprašuje odbor, naj pojasni kriterije, s katerimi podeljuje kulturnim organizacijam priznanje posebnega statusa in seveda temu primerna finančna sredstva. Nadalje Budin sprašuje, zakaj tega priznanja niso podelili ZSKD, ki zaobjema večji del kulturnega delovanja slovenske manjšine. Budin zahteva končno pojasnilo, zakaj ZSKD ne prejema niti redne podpore, kljub temu, da je predstavila prošnjo in ustrezno dokumentacijo.
Svetovalec Miloš Budin je s svojim vprašanjem dvignil dokaj pereč problem, saj je krivično, da velika in množična kulturna organizacija, kot je ZSKD, ne prejema deželnih podpor, čeprav je njeno delovanje v korist slovenske in s tem deželne kulture očitno.
Spomniti se je treba tudi na dejstvo, da je bila ZSKD diskriminirana tudi zaradi tega, ker je dosledno vlagala prošnje na Deželo v slovenščini, kar so ji seveda deželne oblasti očitale in dosledno tudi ukrepale, seveda v škodo ZSKD.
Ob obisku ljubljanske delegacije v Trstu
Civilna zaščita kot vez med prijateljskimi sosedi
Prostovoljci skupine Nord Est so imeli včeraj v gosteh predstavnike organizacije za civilno zaščito iz Ljubljane. Med drugimi sta bila prisotna sekretar mestnega sekretariata za ljudsko obrambo dr. Janez Sodržnik, načelnik skupine za civilno zaščito Milivoj Dolščak in dva predstavnika ljubljanskega centra za obveščanje. Spored, ki so ga prostovoljci pripravili za svoje goste, je bil res zelo natrpan. Delegacija iz Slovenije si je najprej ogledala deželni operativni center za civilno zaščito v Palmanovi. Odgovorni so gostom razložili, da je ta center edinstven v vsej Italiji in da so bili pred tremi leti odobreni v FJK novi zakoni za civilno zaščito. Naša dežela je dejansko prva v državi, ki ima na tem področju precej natančno zakonodajo. Poleg tega so odgovorni s Palmanove opozorili, da ima njihov cen-
Srečanje med tržaškim županom in predstavniki Opčin
V ospredju vprašanje nove openske občinske izpostave
Tržaški župan Richetti je sprejel prejšnje dni delegacijo rajonskega sveta za Vzhodni Kras, njenega predsednika Micheleja Turitta in predsednika Openske-9a jusarskega odbora Pavla Miliča, da bi se z njimi pogovoril o konkretnih korakih za rešitev vprašanja nove občinske izpostave na Opčinah, ki naj bi po hamenih rajonskega sveta postala središčna točka za vse upravne, anagrafske, Nravstvene in socialne potrebe openskega prebivalstva.
Predsednik Turitto je županu orisal podrobnejši načrt, ki sta ga izdelala arhitekta Kokoravec in Sisto. Na območju blizu bivšega pokopališča naj bi po hačrtu zgradili občinsko izpostavo, sedež zdravstvenega okraja in nov poštni brad, poleg tega pa je predvidena tudi vrsta posegov za izboljšanje cestne pove-Nve in parkirišč.
Župan je potrdil zavzetost občinske uprave, da reši ta problem, istočasno pa )e nakazal smernice, ki jo bodo vodile: uprava bo osvojila načrt rajonskega sveta, 9a dopolnila in nato izoblikovala v pravi podrobnostni načrt, ki naj bi v čim Jrrajšem roku omogočil njegovo realizacijo. Župan je tudi ugotovil, da je najprej neba zgraditi novo občinsko izpostavo in prostore za zdravstvene službe, za Poštni urad pa naj bi poskrbela pristojna javna uprava. Z ozirom na finančna jNdstva pa je Richetti izrazil upanje, da jih bo kril zakon za zaščito območja Kraške gorske skupnosti, ki ga pripravlja deželni odbor.
Na posvetu o avtomatizaciji prevoznih sistemov pozornost mestnemu in železniškemu prometu
Na Pomorski postaji se je včeraj nadaljeval znanstveni posvet o avtomatiza-
v prevoznih sistemih ATS '90, ki ga prireja Vsedržavno italijansko združenje a avtomatizacijo ANIPLA.
Včeraj je bilo največ govora o avtomatizaciji v mestnem prometu. Predstav-ik Vsedržavne ustanove za alternativno energijo ENEA inženir Lombardi je Poročal o rezultatih raziskave, ki jo je opravila skupina strokovnjakv te ustano-e- Raziskovalci so s pomočjo računalniških simulacij dokazali, da bi s primerno ^tomatizacijo mestnega prometa (levji delež bi pri tem seveda imela informati-a) lahko bistveno zmanjšali porabo energije in še posebej zmanjšali stopnjo iaNega onesnaženja mest. Prisotni znanstveniki pa so včeraj spregovorili tudi o Ooljšavah, ki jih je avtomatizacija omogočila v raznih mestih širom po svetu. V Sak S^°PU ie Pi' tudi govor o načrtu »Udine viva«, ki ga je predstavil inž. kat badini, ter o sistemu za kontrolo prometa, ki ga uporabljajo v Zagrebu, o terem je spregovoril prof. Smiljan Vukanovič z Beograjske univerze.
„ Organizatorji znanstvenege srečanja seveda niso zanemarili železniškega j^Oeta in so posebno pozornost posvetili avtomatskemu upravljanju celotne soriške mreže. Na tem področju so se izkazali jugoslovanski strokovnjaki, ki 0risali načrte za posodobitev železniškega sistema v sosednji republiki.
Srečanje Di Benedetta z vodstvom finančne družbe
Družba Finporto mora nujno dobiti širšo deželno razsežnost
Deželni odbornik za prevoze in pristaniške dejavnosti Giovanni Di Bene-detto se je sestal s člani vodstva finančne družbe tržaškega pristanišča Finporto in z njenim predsednikom Ales-sandrom Perellijem, katerim je potrdil velik pomen vloge, ki jo finančna družba opravlja, hkrati pa dodal, da ji je potrebno zagotoviti bolj široko deželno dimenzijo. »To pa še zlasti zato,« je poudaril Di Benedetto, »da bi lahko premostili tveganja, ki jih prinaša mednarodni izziv z novo politično-ge-ografsko podobo kontinenta, in da bi lahko izrabili ogromne možnosti ekonomskega razvoja, ki jih odpirajo zlasti spremembe na evropskem vzhodu.«
Di Benedetto je nato - izhajajoč iz deželnega pristaniškega načrta, ki teži k integriranemu pristaniškemu sistemu - opozoril, da mora Dežela sedaj strniti svoje razpoložljivosti okrog maloštevilnih, a temeljnih sektorjev, med katerimi ima danes veliko ekonomsko težo ravno področje prevozov. Le na tak način bo namreč mogoče uresničiti mednarodno vizijo dežele in ji omogočiti, da skupaj s Trstom v polni meri uveljavi svojo naravno komercialno in trgovsko vlogo. V tem okviru je torej potrebno, da se družba Finporto kvalificira kot deželna finančna ustanova za pomorsko gospodarstvo, saj bo le tako lahko razvila svojo promocijsko in konkretno dejavnost na področju osvajanja mednarodnih tržišč.
Predsednik Finporto Perelli se je strinjal s pomenom deželne razsežnosti družbe in deželnemu odborniku orisal njena prizadevanja, da bi pritegnila v Trst vse večje prometne tokove. Pri tem je navedel zadnje pobude, med katerimi je navezava stikov z
brazilskimi, madžarskimi in sovjetskimi gospodarskimi krogi. Zanimiv pa je bil tudi Perellijev predlog, da bi družbo Finporto (predvsem glede na An-dreattovo zamisel o finančni prosti coni) vključili tudi v zakon za obmejna območja, saj bi lahko pomembno prispevala k uresničitvi finančnega in komercialnega sistema v tržaškem pristaniškem prostoru in tudi različnih ekonomskih iniciativ, ki bi lahko zrasle na osnovi tega normativa.
O ožji finančni dejavnosti družbe Finporto pa je na srečanju poročal njen direktor Bruno Gozzi, ki se je ustavil zlasti pri prizadevanjih za razvoj pristaniškega prometa, pri katerih je Finporto v petih letih svojega obstoja doživela dobre uspehe, še zlasti na področju promocije, pomoči in konzu-lence za operaterje, ki bi želeli razviti svoje komercialne ali inudstrijske dejavnosti na Tržaškem.
Zaključek srečanja je vsekakor mogoče strniti v ugotovitev, da potebuje družba Finporto širšo deželno razsežnost predvsem zato, da bo lahko uresničevala povezovalno vlogo v okviru vsega pristaniško-pomorskega sistema Furlanije-Julijske krajine.
■ Predstavniki odbora za zbiranje podpisov za šest deželnih referendumov, ki zadevajo razne ekološke probleme, obveščajo, da zbirajo podpise na Goldonijevem trgu vsak dan od 16.30 do 19.30 ure, v primeru slabega vremena pa pod oboki Portici di Chi-ozza. V Odbor za deželne referendume o okolju so pristopile naravovarstvene organizacije WWF, Zveza za okolje, Arniči della Terra, Italia Nostra, LAV, LIPU, AIPA in GAL
ter, kar zadeva civilno zaščito, vlogo koordinatorja v vsej delovni skupnosti Alpe - Jadran. Ob koncu so delegaciji izročili tekst deželnega zakona na tem področju z upanjem, da jim bo v pomoč pri izoblikovanju nove zakonodaje v Republiki Sloveniji za reorganizacijo varstva in zaščite.
Predstavnike iz Ljubljane je nato sprejel tudi tržaški podprefekt Vergo-ne, jih toplo pozdravil in jim nato razložil delovanje operativnega centra za civilno zaščito, ki deluje na prefekturi. Nato pa so se gostje odpravili na sedež skupine Nord Est pri Sv. Ivanu. Tržaški prostovoljci so jim razkazali prostore, ki so jih pred kratkim sami popolnoma obnovili, saj so bili prej v
Jutri bo v Trstu minister Vizzini
Vprašanja, s katerimi se srečuje tržaško pristanišče so številna in pereča in zadevajo, poleg tukajšnjih, tudi najvišje italijanske forume. V dokaz tega bo jutri prispel v Trst italijanski minister trgovske mornarice Vizzini, Ministrov obisk bo izrazito delovnega značaja. Najprej se bo srečal s predsednikom Tržaške pristaniške ustanove Fusarolijem in vodstvom omenje ustanove. Govor bo o možnih finančnih posegih za gradnjo novih infrastruktur ter o delih, ki so že v teku.
Vizzini se bo nadalje srečal z vodstvom pristaniških delavcev ter predstavniki prevoznih podjetij. Ministru bodo predočili tudi vprašanje izgradnje novih prostorov pristaniškega poveljstva.
zelo slabem stanju. Člani skupine Nord Est so nato posredovali nekaj podatkov o svojem nastanku pred osmimi leti. V začetku so bili le skupina radioamaterjev, z leti pa so se specializirali za posege v najrazličnejših primerih, predvsem v primeru potresov. V ta namen imajo tudi posebno napravo - geofon, ki odkriva osebe pod ruševinami.
Po kosilu so člani skupine Nord Est spremili goste do meje. Poslovili so se z zagotovilom, da se v najkrajšem času ponovno sestanejo in postavijo konkretne baze za čim tesnejše medsebojno sodelovanje.
Na sliki: delegacija za ljudsko obrambo iz Slovenije si ogleduje šotor, ki so ga prostovoljci skupine Nord Est postavili v telovadnici svojega sedeža (foto Magajna)
■ Danes bo v štivanski cerkvi prvi koncert iz cikla "Note Timava", ki ga prireja glasbena šola "Punto musicale" iz Sesljana. Ob 20.30 bo nastopil pianist Igor Lažko iz Leningrada, ki bo igral Bacha, Chopina, Brahmsa in Beethovna.
Deželni prispevki 3% tržaško klavnico 1,1 goriški Espomego
he ,e^e n* °dbor Furlanije-Julijske kraji-b0rJn.,na predlog podpredsednika in od-cmt ltca za trgovino Gioacchina Frances-jarri ■ 0^°bril znesek v višini treh mili-tfžašk1 Pv01 '’r' so jih namenili ureditvi EsnrT6 klavnice in v podporo goriškega wmega.
UrenR™6111 Primeru gre za nakup in pre-^Oltev nn<:ln™= „ W-----------
P°slopia. v katerega bodo na-
Npiti . “’ v miljski občini, mora odbiti. prr?aška Občina in ga nato preure-cij0 Se ^videni stroški za celotno opera-
hai; dru:
SJL-Ijah
-‘JO SPpredu!deni stroški Zo
te9a - 0 okrog šest milijard lir, od 200 mir • 6Že*a Prispevala 2 milijardi in trgovin v07, dodaten prispevek bo dala rali Dren t i2*50™.*03, medtem ko bi mo-Gleriec ° krRi s posebnim posojilom. Vala mn:; S|j0nie9a Pa bo Dežela prispe-in. tristo miliinnnv lir
m tristo milijonov lir za
v električnega sistema.
Ko se samotna starost spremeni v nečloveško stisko in bedo
Starost v samoti se lahko spremeni v neverjetno življenjsko stisko, ki postane že kar nečloveška. Dogodka, ki ju bomo opisali sta sama dovolj zgovorna, predvsem prvi.
Predsinočnjim je nekdo telefoniral policiji, da ga skrbi, ker ne vidi več stare ženice, ki je živela v stanovanju v Ul. Lodole 8. Ženica je imela vsakodnevno navado, da je šla iz stanovanja, nekaj dni pa je ni bilo na spregled in soseda je to zaskrbelo.
Agenti letečega oddelka so zasumili, da nekaj ni v redu in so nemudoma odšli do stanovanja v Ul. Lodole. Vrata so bila zaprta, na trkanje pa ni odgovoril nihče. V stanovanje so vdrli skozi pritlično okno in prizor, ki se jim je odkril, je bil skrajno dramatičen. Na tleh je ležala 82-letna Miriam Nais, ki je bila očitno povsem onemogla. Stanovanje, v katerem je žive-
la, je prava podrtija. V njem ni niti luči, umazanija pa je neznosna. Ženica je ležala med iztrebki mačk in tudi ona sama je živ dokazskrajne bede. Ko so jo pripeljali v splošno bolnišnico, so zdravniki takoj ugotovili, da je 82-letna Miriam Nais podhranjena in povsem izsušena, noge pa je imela oglodane od podgan. Opis ne potrebuje komentarja, upati je le, da bodo ženico lahko dali v kak dom za ostarele, kjer bo lahko živela človeško.
Agenti letečega oddelka pa so reševali tudi 83-letno Anno Abram, ki stanuje v Ul. Vespucci 13. Primer je manj dramatičen, vendar zgovoren. Ženi je postalo slabo in je padla na tla. Ker nima nobenega, se je mukoma povlekla do telefona in poklicala na pomoč. Prišel je tudi rešilec, a vse se je izteklo brez sprejema v bolnišnico, saj Ab-ramijeva tega ni hotela.
Zaradi prevelike doze mamila je v Barceloni umrl Tržačan
Smrt zaradi prevelike doze mamila postaja na žalost vedno bolj vsakdanja in ne preseneča več. Tveganje pa je za mamilaše mnogokrat del življenja, s katerim je treba računati.
Vest o smrti 30-letnega Tržačana Bruna Gellicija, ki je stanoval v Ul. San Nazzario 137, se je po nekaterih glasovih baje razširila najprej med tržaškimi mamilaši. Novica je očitno prišla v Trst po nenavadnih poteh, saj je Gellici umrl v majhnem stanovanju v Barceloni. Vset je nato potrdila tudi časopisna agencija.
Po poklicu je bil Gellici mornar, umrl pa je že v ponedeljek, očitno je izdihnil zaradi zadnje in prevelike doze mamila. V Španijo je mornar prispel z italijansko ladjo "Napolica", ki je te dni vsidrana v pristanišču v Barceloni. Tam si je Gellici v španskem
mestu najel majhno stanovanje, kjer je lahko "užival" mamila.
Zadevo raziskujejo sedaj španski agenti, ki iščejo tudi osebo, ki je prodala mornarju usoden heroin. S tržaško kvesturo se je povezala tudi mednarodna policija Interpol, saj gre za mednarodni primer, ki ostaja v marsičem nepojasnjen. Tako policija raziskuje Gellicijevo življenje in njegovo pot pred smrtjo. Znano je namreč, da pogostokrat zakrivi smrt prav mešanica heroina. Lahko gre za mamila, ki so pomešana s hudo strupenimi snovmi, lahko pa je heroin toliko "čist", da prevara mamilaša, ko si odmerja dozo. Seveda so to le splošne hipoteze, saj prihajajo v Trst uradne vesti počasneje od neuradnih glasov. Obstaja namreč svet, kjer stvari in vesti potujejo po skrivnih kanalih in takšne so tudi poti mamil in tistih, ki so jim podvrženi.
Pogovor s predsednikom in članoma upravnega odbora
Združenje Skupaj na Opčinah: poslovnost in človeška toplina
Združenje trgovcev Skupaj na Opčinah se je v zadnjih letih uveljavilo kot dejavni in prizadevni člen tamkajšnje srenje. Združenje šteje približno sto članov, večinoma so trgovci, kar nekaj je obrtnikov. O načrtih in perspektivah združenja smo se pogovarjali s predsednikom Sergiom Tensijem in z Giannijem Cazzadorjem in Paolom Sossijem, ki sta člana upravnega sveta.
»Skupaj na Opčinah je nastalo pred petimi leti,« nam je razlagal Tensi. »Trgovci na Opčinah smo že nekaj časa tuhtali, kako bi valorizirali našo vas kot važen trgovski center, na katerega gravitirajo kupci iz bližnjih vasi tostran in onstran meje. Ko smo ustanavljali naše združenje, smo se zgledovali pri podobnih pobudah širom po Italiji, ki so praviloma povsod lepo uspevale. Odločili smo se, da organiziramo loterijo, ki je med ljudmi takoj požela izjemen uspeh. Izkazalo se je, da je srečolov najprimernejše sredstvo za propagandiranje naše ponudbe. Izkušnje nas učijo, da v času loterije povečamo naš zaslužek za kakih 20 do 25 odstotkov. Učinek loterije pa je zaznaven skozi celo leto, saj se kupci, ki pridejo na Opčine zaradi loterije, ponavadi vrnejo tudi v teku leta.«
Naši sogovorniki so nam obrazložili, da združenje ne prireja samo loterije. »Pogajamo se, da bi od Hranilnice odkupili staro klavnico, ki jo nameravamo preurediti. V njej bi imelo naše združenje svoj sedež, poleg tega bi tam zgradili dvorano, kjer bi lahko prirejali razna predavanja ali prodajne razstave. S tem bi lahko popestrili našo ponudbo,« sta nam povedala Sos-si in Cazzador.
»Ena izmed glavnih nalog našega združenja je, da valorizira podobo Opčin v širšem prostoru,« nam je razlagal Tensi. »Zaradi tega smo ustanovili nagrado kristalni obelisk, ki smo jo lani dodelili Hranilnici in posojilnici na Opčinah zaradi izjemnih poslovnih uspehov in Samu Kokoravcu zaradi bleš-
čečih uspehov na športnem področju. Žal vse kaže, da letos nagrade ne bomo dodelili, saj nimamo primerno zaslužnih kandidatov. Kmalu bomo ustanovili naše glasilo, ki bo verjetno izhajalo dvakrat na leto. Posebno skrb bomo posvečali razvoju turizma v naših krajih. Opčine in bližnja okolica potencialno imata na tem področju sorazmerno veliko razvojnih možnosti. Žal javni upravitelji veliko govorijo, izvedli pa so zelo malo konkretnih stvari. Tržaški upravitelji nasploh nimajo veliko posluha za naše probleme. Že nekaj časa jih opozarjamo na problem krošnjarjev, ki so danes prisiljeni postaviti svoje prodajne stojnice kar na pločnikih. To povzroča veliko nevšečnosti pešcem in seveda ovira promet avtomobilov. Občinski upravi smo predlagali, naj uredi poseben prostor, kjer bi enkrat na teden prirejali sejem. Od takega sejma bi imeli vsi koristi: prebivalci, ker bi pri nakupih imeli več izbire, krošnjarji sami in tudi mi trgovci, saj sejmi ponavadi privabijo veliko ljudi. Četrtkov sejem v Miljah na primer povprečno obišče pet tisoč ljudi. Drug problem, ki ovira trgovski in turistični razvoj Opčin, je pomanjkanje parkirišč, tako za avtomobile kot za turistične avtobuse, kar je, če pomislimo, da so Opčine praktično zadnja (oziroma prva) vas v Italiji, res sramotno. Tržaška občina bi to vprašanje lahko rešila brez večjih težav in z relativno zanemarljivimi stroški.«
Združenje Skupaj na Opčinah bo seveda tudi letos priredilo loterijo. »Podelili bomo 35 milijonov lir nagrad,« nam je pojasnil Cazzador. »Opozarjam bralce, da je ta vsota čista, praktično neobdavčena. Tudi s takimi malenkostmi hočemo openski trgovci pokazati našo resnost, ki jo sicer naše stranke že poznajo. Tu na Opčinah imamo, hvala bogu, z našimi klienti še humani, toplo človeški odnos.«
WALTER ŠKERK
V nedeljo v Skednju javna predstavitev knjige o krušarcah
SAM)KO BOM,HI
La portatricc di pane
Krušarca
Die Brolfrau
The girlAvho deltvered bread
V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bodo v nedeljo zjutraj predstavili knjigo Sandra Bolchija Krušarca, ki jo je v petih jezikih (italijanščini, slovenščini, nemščini, angleščini in francoščini) izdal Škedenjski etnografski muzej. Knjigo, ki so jo pravkar natisnili v 1000 izvodih, je ilustriral Klavdij Palčič, medtem ko so za prevode poskrbeli Martina Rozman Salobir, Mirella Urdih, David Pabury in Agnes Felici-angeli. Predstavitev se bo začela ob 11. uri s pozdravno besedo g. Dušana Jakomina, nakar bo o zanimivi knjigi spregovoril dr. Marijan Bajec. Prisotna bo tudi Mirella Urdih, ena od prevajalk.
Na sliki naslovna stran knjige s petjezičnim naslovom.
Končno je le privekal mali Komarček, po imenu
DIEGO
Srečni mamici Marizi in nestrpnemu očku Darjanu čestitajo
mama Ema, oče Edvin, brat Maksi z Rosano in Jasno
Vsi strici in tete Godbe iz Ricmanj čestitajo Marizi in Darjanu za novopečenega trobentaša
DIEGA KOMARJA Vpisnino za glasbeno šolo vljudno poklanja kolektiv godbe. Iskrene čestitke!
čestitke
Naša draga mama, nona in pranona ŠTEFANIJA ČUK praznuje danes 72. rojstni dan. Še na mnoga leta ji kličejo vsi njeni.
Danes praznuje BRUNO svoj 50. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo žena Milena, Andrej in Lorena.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih.
V torek, 18. t. m., ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
koncerti
Devinski grad
Od 15. do 22. t. m. bo na sporedu tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja "Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Prva izločilna preizkušnja bo v soboto, 15. t. m., ob 10.30 v Devinskem gradu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Glasbena matica vabi v torek, 18. t. m., ob 20.30 v evangeličansko luteransko cerkev, Trg Panfili, na koncert Mladinskega pevskega zbora SEVERAČEK iz Liberenca (ČSFR). Dirigent Milan Uhe-rek.
Repentabrska cerkev
V nedeljo, 16. t. m., ob 18. uri se v repentabrski cerkvi pričnejo glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja dežele Kranjske v izvedbi čembalista MILKA BIZJAKA.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-ge, r. James Ivory.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Prelty Wo-man, r. Garry Marshall.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 22.00 Mahabharata, r. Peter Brook. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La časa 7, srh., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mi arren-do... e i soldi?
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Soggetti proibiti, CT
NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 17.00, 22.15 L’albero del male.
LJUDSKI VRT - 21.00 Perche proprio a me?
EDEN - 15.30, 22.00 Maliziosi turbamen-ti di Eva giovane studentessa, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla,
i.	John Travolta, Kristie Alley. LUMIERE - 17.00, 22.15 Brazil, r. Terry Gilliam, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 18.00, 22.10 Sogni, r. A. Ku-rosavva.
RADIO - 15.30, 21.30 Umida e bionda,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 17., in v ponedeljek, 24. t. m., s sledečim urnikom:
od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure
Nadalje sporoča novi delovni urnik:
torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unitž je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bosta še jutri, 15. t. m., odprti razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Urnik: od 9. do 13. ure - ob sobotah in praznikih zaprto.
KD Kraški dom obvešča, da je odprta slikarska razstava Milana Bizjaka v pokrajinskem muzeju v Repnu do 16. t. m. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unitcl je na ogled razstava o alpinistu Emiliu Comiciju.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Danes ob 18. uri bodo odprli antološko razstavo del slikarja Santa TOMAINA po rodu iz Kalabrije.Na razstavi sodelujejo še slikarji in kiparji E. Cafiero, F. Ferzi-ni, G. Graneris in R. Tigelli.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 14. septembra 1990
KORNELIJ
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.37 - Luna vzide ob 1.07 in zatone ob 17.04.
Jutri, SOBOTA, 15. septembra 1990
DOLORES
PLIMOVANJE DANES: ob 1.15 najnižja -38 cm, ob 8.29 najvišja 28 cm, ob 14.08 najnižja -6 cm, ob 18.20 najvišja 22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1024 mb, narašča, brezvetrje, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Valentinuz-zi, Davide Russian, Jasmin Leghissa, Fabrizio Giurgiovich.
UMRLI SO: 70-letna Santa Ceppi vd. Šanson, 87-letni Norberto Nicoli, 78-letni Ettore Urizio, 80-letni Renzo Caser, 59-letna Annamaria Naccari por. Fersini.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Ob praznovanju 500-letnice rudnika
organizira Sindikat upokojencev SPI -CGIL od Domja v petek, 21. t. m., izlet v Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje na tel. št. 228597 ali 228909.
SPDT prireja avtomobilski izlet na Bavški Grintavec 22. (popoldne) in 23. t. m. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 267304).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusov za izlet na Brione v sredo, 19. t. m., točno ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
razne prireditve
V nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri bo v
Domu A. Ukmarja v Škednju predstavitev nove knjižne izdaje - Sandro Bolchi: LA PORTATRICE DI PANE, prevedena v petih jezikih. Pozdravno besedo bo imel Dušan Jakomin, predstavitev dr. Marijan Bajc, Mirella Urdih - prevajalka.
razna obvestila
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
Dekliški pevski zbor Glasbene matice sporoča vsem dekletom, ki bi se nam rade pridružile, da se lahko oglasijo na sedežu GM danes, 14. t. m., ob 19.30.
ŽPZ Ivan Grbec - Skedenj, Ul. di Ser-vola 124, obvešča svoje pevke, da bo začel novo pevsko sezono v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Srčno vabljene nove pevke. Za informacije poklicati na tel. št. 822605.
Pevski zbor Fantje izpod Grmade obvešča pevce, da bo prva vaja danes, 14. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci!
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je v septembru zaprta zaradi preureditve knjižnega fonda.
TPPZ Pinko Tomažič — sezona 1990/91 — Bliža se 20. obletnica ansambla in 50. obletnica vstaje proti nacifašiz-mu. Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI in odbora TPPZ P. Tomažič so obiskali predstavnike republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Pogovarjali so se o pripravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. V četrtek, 20. t. m., ob
20.30	bo v obnovljenih prostorih TPPZ P. Tomažič prva odborova seja. V petek, 21. t. m., ob 20.30 pa bo vaja celotnega ansambla. Vabljeni tudi novi pevci!
Godbena šola V. Parma obvešča, da je v teku vpisovanje novih godbenikov za leto 1990/91. Vpisovanje se vrši pri Danjelu Malalanu v baru v Trebčah vsak dan od 17. do 19. ure razen ob petkih, sobotah in nedeljah.
MPZ Igo Gruden obvešča, da bo prvi sestanek pevcev v torek, 18. t. m., ob
20.30	v društvenih prostorih. Vabljeni prejšnji in novi pevci.
_________mali oglasi
NA PROSEKU bo danes, 14. t. m., ob 18. uri odprtje obnovljene drogerije in parfumerije Marine in Iva Doljaka' Vljudno vabljeni!
IŠČEM motor alfa 33 1500. Tel. (0481) 531038.
IŠČEM hišo z vrtom na Krasu, tudi P°' trebno popravil. Tel. 824691 v večernih urah.
IŠČEM knjige za peti razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 829963.
IŠČEMO vajenca za pekarno. Tel. ob de-
. lovnih urah na št. 213645.
ODDAJAM sobe na Bledu v drugi polovici septembra. Za informacije tel. na št. 214644.
ZADNJE Hlavatyjeve akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. od 18. do 21. ure na št. 413142.
MEDICINSKA sestra z 10-letno prakso nudi strokovno in ostalo pomoč v gospodinjstvu, bolnikom ali ostarelim osebam. Tel. (003867) 71256.
MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, da se na revijo lahko naročite v Tržaški knjigarni z naročilnicami in nakazilom na tujski račun št. 65/21363 pri Tržaški kreditni banki. Letna naročnina znaša
20.000	lir + 4.000 lir za poštne stroške. Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec.
UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
- Gorica išče osebo z mopedom za raznašanje Primorskega dnevnika v zgodnjih jutranjih urah po mestu Gorica. Za informacije: uprava Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1 ' Gorica, tel. (0481) 533382.
PRODAM mini 90 po zelo ugodni ceni-Tel. 381794.
PRODAM fiat 500, letnik '72. Tel. po 18-uri na št. 226687.
PRODAM po ugodni ceni 200 bal sena in 70 bal listja za steljo. Zainteresirani naj tel. ob uri kosiia na št. 226585.
PRODAM rabljene plastične zaboje za grozdje. Tel. na št. 229112 od 8. do 12-ure.
MLADA mucka išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
OBDELOVALEC vinograda v Boljuncu prodaja okrog 15 stotov belega grozdja na trti Tel. št. 228146.
prispevki
Namesto cvetja na svež grob brata Viktorja (3. 9. 90) darujeta Vladimir in Carlo Desco 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Viktorja Des-ca daruje Danilo Starec z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob obletnici pok. Tatjane Blažič -Tavčar se je spominjata Olga in Valerija in darujeta 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob priliki poroke Aleksija in Helene Kralj daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za MePZ Primorec - Tabor.
V	spomin na Sava Spacala daruje Bogdan Čuk z družino 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob smrti gospe Elke Folki daruje družina Augustinčič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Federica Žerjala darujejo uslužbenci Občine Dolina 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Stanislavo Puntar darujeta Ana in Romano 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Stanislavo Puntar darujeta Alida in Vojko 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ljuba Černeta daruje Milena Lipovec 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na strica Kadita in ne Rudija darujeta Uči in Marica Dolenc 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot darujeta Vera in Bruno Bertolino 20.000 luža Godbeno društvo Nabrežina.
V spomin na Ido Pertot daruje Lidia Stanissa 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot darujejo Zofka Pertot 50.000 lir, sin Marko
25.000	lir ter hčerka Marija 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob drage tete Ide Pertot daruje družina I. Mihelič 30.000 hr za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob botre Ide Pertot daruje Irenka 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Stanislavo Puntar darujeta sestrična Danica in Ma]" da z družino 50.000 lir za Sklad Mitja
spomin na dragega Ketija Tenceja ujeta Vlasta in Armido Ukmar 30.000 :a Center za socialno dejavnost.
' spomin na Ljuba Černeta, Franca Lica in Ando Jelinčič vd. Andolšek dajta Vlasta in Armido Ukmar 70.000 Ih Dijaški dom.
’ spomin na Ando Andolšek daruj6 ta Bizjak 20.000 lir za Zadružni center iocialno dejavnost.
Nabrežina.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Sejm bil je živ...
Oljkarstvo, vinogradništvo, ribogojništvo, raznorazne razstave in pričevanja iz bogatega kmečkega sveta, predavanja in srečanja...
Naši. razstavljale! Vas pričakujejo z dobro založenimi kioski z domačim vinom in hrano
V Boljuncu od 14. do 17. septembra na
KMETIJSKIH DNEVIH ’90
URNIK RAZSTAVE: petek	17-22
sobota/nedelja	9 - 22
ponedeljek	17-22
Kioski, predstave in ples vsak dan do 24. ure
"Dneve” prirejajo Občine: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor
"J
menjalnica
13. 9. 1990
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
TRST
Ameriški dolar..... 1186,45	1155-
Nemška marka.......	745,70	740-
Francoski frank....	222,69	219-
Holandski florint ...	661,79	650-
Belgijski frank....	36,274	35.-
Funt šterling....... 2207,10	2170-
Irski šterling...... 2001,50	1960,-
Danska krona.......	195,50	191-
Grška drahma.......	7,728	7-
Kanadski dolar..... 1016,60	970-
TUJE VALUTE	™AN ^TRST
Japonski jen .......... 8,589
Švicarski frank....	893,24	885
Avstrijski šiling... 105,994	10^
Norveška krona	193 56	189
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet Sedež O46'6,7?”! Agencija Domjo o-3	^
Agencija Rojan 41
Po številnih razočaranjih so kritiki in publika končno prišli na svoj račun
Jane Campion navdušila
Sovjetska filmska umetnost pred socrealizmom Ždanova
Ženske zablestele na festivalu
BENETKE — Ženske so včeraj rešile festival. Campionova je poskrbela za red v uradni selekciji, njena soletnica (obe sta namreč rojeni 1955. leta) Rosa Vergčs pa je dala svoj tehten doprinos v Tednu kritike.
Boom, boom je njen celovečerni prvenec, Pedro Almodovar pa naj se kar pripravi, saj bo moral odstopiti žezlo "mladega španskega mojstra" kolegici. Boom, boom je kajpak film o ljubezni, vendar o ljubezni v Barceloni. Naslov naj bi spominjal na noro utripanje srca, ko nas zagrabi demon ljubezni in nerazsodnosti, ko nas premaga strast, pa čeprav smo sami sebi svečano obljubljali, da se ne bomo zaljubili nikoli več. Rosa Vergčs je znala film zasukati tako, da nas je očaral, čeprav gre za že tisočkrat obdelane teme. Očitno ji ne primanjkuje fantazije, kot je dokazala v sekvenci, ki opisuje "romantični" večer med razočarano zobozdravnico in njenim kolegom. Tragedija večera, ki naj bi se končal v postelji, je učinkovito opisana v sosledju črno-belih fotografij, ki tako zelo spominjajo na bulvarske revije. Kakšna škoda, da je polovica našega življenja lahko predmet članka, ki ga bo kdo bral v kaki čakalnici ali pri frizerju! (e.f.)
BENETKE — Po uri in 43 minut popolne tišine je v dvorani izbruhnil dolg, odrešujoč aplavz. Beneški festival se je utemeljil in si obenem zagotovil pravico do obstoja s predstavitvijo novozelandskega filma An Angel at my Table (Angel pri moji mizi) režiserke Jane Campion.
Težko bi lahko z besedami opisa-fi emocije, ki jih vzbuja trilogija o pisateljici Janet Frame. V naših krajih je Frameova znana le v nekaterih krogih, v domovini pa velja za enega najboljših pisateljev. Prvi del filmske trilogije To the Is-land (Do Otoka) se celo navezuje na eno treh avtobiografij "nore pisateljice". Janet Frame je bila namreč neobičajno občutljiva deklica, ki je nato zrasla v nekomunikativno žensko. Zaradi tega so ji nekateri kolegi svetovali naj gre k zdravniku.
Osebna zgodba novozelandske Pisateljice postane tako film, v katerem se prepletajo občutki režiserke in rdečelase pisateljice, ki je hotela biti sama. Pravica do samote je neodtujljiva, vendar je še danes težko prepričati Jjudi, da je človek lahko srečen tudi, če in ko je sam. Pred štiridesetimi in več leti je bilo to nemogoče, oziroma se je podvig lahko zaključil z "obsodbo" na osem let zdravljenja v umobolnici. Taka usoda je doletela pisateljico, zdravniki pa so izrazili prepričanje, da je učiteljica s pesniškimi popadki shizofrenik.
Film o Janet je dejansko opis strme poti, po kateri je morala Frameova, da je premostila travmatično otroštvo (brat je bil. optileptik, obe sestri sta utonili, prijatelji je niso marali, ker je bila debela, umazana m grda) in si priborila pravico do normalnega življenja. Neki založnik ji je obljubil, da se bo k njemu
vrnila za volanom rollsroycea, za Janet pa to ni bila sreča, to je bila najhujša kazen. Šele na novozelandskih strminah, na očetovem domu je bila lahko res srečna; sama in nepopisno srečna.
Režiserka Campion je postavila na filmski trak tri dolge pripovedi o realnem življenju, zato je morala opisati tudi umobolnico, umazanijo, razočaranja in bolečino, vendar ji je to uspelo s takim občutkom za ritem, fotografijo, glasbo in komorno igro vseh nastopajočih (od osnovnošolskih pobalinov do izjemne Kerry Fox, ki igra odraslo Janet), da nas je ganila. Poštenost njenega režijskega truda je v kričečem nesoglasju z nesprejemljivo praznino tolikih "avtorskih" sporočil tokratnega festivala. Njena iskrenost in njen talent bi si zaslužila od prve-
ga do zadnjega razpoložljivega leva, zato me res zanima, kako si bo pomagala komisija, ki ocenjuje filme in podeljuje nagrade.
Festivalu manjka do konca dejansko le še ena zanimiva projekcija, to je predstavitev finskega filma, razen Campionove pa so bili vsi režiserji deležni kake negativne opazke. Scorsese, Špike Lee in drugi morebitni kandidati so ga kdaj polomili, Campionova pa je prestala težko preizkušnjo kritike in občinstva, ne da bi trenila z očesom. Na tiskovni konferenci je sprejela aplavz z veselim nasmehom na obrazu, kot bi znala, da ji ploskamo, ker je svoje delo opravila tako, kot smo vsi pričakovali: kot pravi umetnik.
EVA FORNAZARIČ
BENETKE — Vzporedno s tekmovalnim programom beneškega filmskega festivala, predstavljajo v teh dneh tudi retrospektivo sovjetskega filma.
Kronološka omejitev predstavljenega izbora (1929/1934) že na prvi pogled pove, da gre za obdobje zvočnega filma, ki je nastopilo po realizaciji Al Jolsonovega filma Pevec jazza. Ta je namreč otvoril in izsilil novo epoho svetovne kinematografije, ki pa je v sovjetski kinematografiji le postopno zamenjala prejšnjo. Komaj leta 1931 se pojavi prvi sovjetski igrani film, sloviti Putdvka v žizn (Pot v življenje) Nikolaja Ekka, ki smo ga lahko ponovno gledali v Benetkah. Z njim pa vprašanje zvočnega filma v Sovjetski zvezi še zdaleč ni rešeno, tako da se bodo do leta 1935 pojavljali še vedno nemi filmi ali neme izdaje zvočnih filmov za tiste kinematografe, ki niso bili še usposobljeni za zvočno predvajanje.
Verjetno pa so vprašanja tehnične narave vsekakor manj zanimiva od vprašanja ideološke vsebine filmov obravnavanega obdobja. Sovjetska družba je tedaj prešla iz revolucionarnega zanosa dvajsetih let v čas realizacije socializma, ni pa še zadušila vsakršno različno ali bolj sproščeno gledanje na stvari; skratka ni še zavladalo stalinistično zatišje naslednjih let. Sovjetski filmski trg tudi ni bil zaprt in ameriški filmi so prihajali na sovjetska platna, z njimi pa se je morala soočati tudi domača proizvodnja, ki je znotraj sebe poznala razne registre. Kakor piše v katalogu Maja Tu-rovskaja, je seveda vladala neka hierarhija v filmski produkciji: na prvem in prednostnem mestu so bile herojske epopeje, ki naj bi politično vzgajale ljudske mase, na drugem filmi iz vsakdanjega življenja, na tretjem zabavni filmi, ki se pa niso ogibali nravstvene vzgojnosti. In prav slednji so tudi prvi izpadli iz produkcijskih programov.
Medtem ko se "Mostra" odvija v senci raznih osebnosti, ki se skrivajo po Lidu, se v polmraku majhne dvora-
ne Volpi vrti retrospektiva sovjetskega filma, oziroma določenega obdobja. Naslov retrospektive je namreč Pred kodeksom: sovjetski film pred socialističnim realizmom - 1929/1935. Obdobje je nemara najmanj znano širšemu občinstvu, na prehodu iz obdobja velikih utemeljiteljev sovjetskega nemega filma (Ejzenstejn, Pudovkin, Dovzenko, ki pa so snemali tudi poslej) v čas znanega ali sedaj že zloglasnega socialističnega realizma. Rojstno leto socialističnega realizma je 1934, njegov oče Ždanov, toda sovjetski film ni bil edini obsojenec na Prokrustovo posteljo samozatajevanja. Podobno se je zgodilo,ameriškemu z moralizatorskim kodeksom senatorja Haysa.
Iz tega sicer že znanega dognanja pa je izšel iz "stalnih raziskovalnih dejavnosti" beneškega festivala izviren načrt, ki je predvidel pregleda dveh sorodnih, čeprav ideološko neskladnih filmskih obdobij, v katerih je prihajalo do tako ali drugače avtorizirane oz. odvisne proizvodnje, ki v določenem trenutku ni več poznala izjem. Čeprav je vodja projekta o sovjetskem filmu Giovanni Buttafava prerano umrl, je prvi del načrta dosegel svoj cilj in ponudil zanimiv izbor materialov in izčrpen katalog.
Čeprav se zdi sredi poplave novih -barvnih - lepih - svobodnih in zahodnih filmov gledanje nekih sovjetskih dokumentov dolgočasna stvar, je nasprotno za količkaj izšolanega gledalca retrospektiva sila zanimiva. Po zlomu (političnem ali tudi samo moralnem) različnih socializmov, se končno taki filmi lahko prikazujejo izven vsake polemike, človek ni prisiljen, da bi se z njimi ideološko strinjal ali jim nasprotoval, oziroma da bi se v svoji oceni čutil čustveno prizadetega. Občutek distance, ki ga je podarila zgodovina, je toliko lepši, ker je lahko z njim gledalec pozoren na vrsto iskrenih vsebinskih kretenj, ki so pozneje okorele in bile upravičeno ožigosane.
ALEŠ DOKTORIČ




današnji televizijski in radijski sporedi
* ««

:

□t RAM______________________
9.00	Risanke: Tao Tao
9.30	Nad.: Santa Barbara
10.10	Film: Carmen (dram., Fr. 1942, r. Christian-Jague)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.30 Fuo-rilegge
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: La spada di Da-
masco (fant., ZDA 1953, r. Nathan Juran, i. Rock Hudson)
15.35	Risanke: Beany & Cecil
16.05	Otroška oddaja: II Saba-to dello Zecchino
12.05	Glasbena oddaja: Ap-punti e Spunti
J8.15 Nan.: Cuori senza eta
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Shaft il detective (krim., ZDA 1971, r. G. Parks, i. R. Round Tree)
22.20	Dnevnik
22.30	Dok.: Vincent van Gogh
23.10	Variete: Napoli prima e dopo
6.10	Dnevnik in vreme 9-20 Film: Duello nel Texas (vestern, ZDA 1964, r. Ricardo Blasco)
^ RAI 2
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.20 II mistero del Morca, risanka in dok.
11.10	Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.15	Medicinska rubrika
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.10	Nan.: Mr. Belvedere
16.35	Film: Guardia, ladro e
cameriera (kom., It. 1958, r. Steno, i. Nino Manfredi)
18.00	DP v golfu (iz Albarelle)
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to (finale)
22.50 Dnevnik - nocoj
23.00	Aktualno: Benetke 90
23.40	TV film: Stelle in fiam-
me (dok.)
0.35 Dnevnik, vreme in horoskop
0.50 Film: Monty Python - II senso della vita (kom., VB 1983, r. Terry Jones, i. John Čheese)
|	^ RAI 3	|
12.00	Film: II testimone (dram., It. 1946, r. P. Germi, i. Roldano Lupi)
13.30	RAI v Benetkah '
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Kenijski nosorog
15.05	Kolesarska rubrika: Biči & Bike
15.35	Superbike: VN Francije
16.10	EP v hokeju (povzetki)
16.45	Film: Acgue del Sud (pust., ZDA 1944, r. Ho-ward Hawks, i. Hum-phrey Bogart)
18.25	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambiri-chinate
20.30	Nanizanka: I professio-nals - II traditore
21.25	Film: L'estate dei nostri 15 anni (kom., Fr. 1983, r. Marcel Jullian, i. Mic-hel Sardou, Cyrielle Claire), vmes (22.15) večerni dnevnik
23.05	Rubrika: Gli intrattabili - Federico Zeri
0.15 Nočni dnevnik
0.45 Aktualnosti: Blob v Benetkah
[	TV Slovenija 1	~|
9.00	Spored za otroke in mlade: igrica Kljukčeve dogodivščine (3. del),
9.10	nan. Delfin Flipper
9.30	Mozaik. Dokumentarca: Radioaktivni odpadki v Sloveniji, 10.00 Afera prisluškovanja
10.30	Nad.: Mihajlo Lomono-sov (pon. 4. dela)
14.35	Svet na zaslonu (pon.)
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Sova (pon.)
17.00	Dnevnik in Tednik
18.10	Spored za otroke in
mlade: dokumentarec Gradovi na Slovenskem, 18.40 nanizanka Pet prijateljev
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: V 80
dneh okoli sveta
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Spomini na nadvojvodo
Janeza, očeta štajerskega vinogradništva
22.40	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Vnovič rojen (dram., ZDA 1966, r. John Frankenheimer)
rUP) TV Koper
12.30	Tednik: Gol d'Europa
13.45	Rubrika: Veliki tenis
15.30	Tenis - turnirji ATP
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - nemško prvenstvo: Kaiserslautern-Niimberg
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika o nogometu: Tuttocalcio
20.30	Nogomet - nemško prvenstvo
22.15	TVD Novice
22.30	Oddaja o košarki: Assist
23.30	Nogomet - nemško prvenstvo
P ff' TV Slovenija 2
17.30	Regionalni programi: , Studio Maribor
19.00	Domači ansambli: Ansambel Marela (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Vinska kultura
21.15	Veliki dirigenti: Kara-jan v Salzburgu
22.40	Vprašajte ZIS
23.40	SP v padalstvu (reportaža z Lesc)
23.55	Satelitski prenosi
C
CAHALB S
8-00 Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.00 Alfred Hit-,	chcock, 9.30 Diamonds
l0.3o	Film: II figlio della tem-pesta (kom., ZDA 1948, r. Henry King, i. Dana An-.	drews, Jean Peters)
■‘•30 Nan.: Due come noi - La ,	strada della paura
3.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
Is	pie
6.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco j R	e offro, 16.30 Gara TV
6-55 Kvizi: Doppio slalom (vodi Paolo Bonolis),
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove (vodi Gerry Scotti), 19.45 Tra moglie e marito 2n o (v°di Marco Columbro) '30 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare II. (vodijo Red Ronnie, Mara Venier, Teo Teocoli in 23 i c ^assimo Boldi)
Variete: Maurizio Co-, . stanzo Show 0 Nanizanka: Marcus Wel-by M.D.
Bere 4_______________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.00 Amando-ti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke .
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nanizanka: Falcon Crest - Affari in sospeso
16.45	Nadaljevanki: Andrea Celeste, 17.50 La valle deipini
18.20	Nanizanka:	General
Hospital
19.25	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualnosti: Ciak a Ve-nezia
20.40	Film: Maddalena (dram.,
lt.	1954, r. Augusto Geni-
na,	i. Marta Toren, Gino Cervi)
22.40	Film: The Lightship (dram., ZDA 1985, r. Jer-zy Skolimowski, i. Robert Duvall, Klaus M. Brandauer)
0.25 Nanizanki: Mannix - Vili e in pericolo, 1.25 Barna-
*	by Jones
j ITALIAI	1
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Superman,
9.00	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper,
12.00	La famiglia Ad-dams, 12.30 Benson, 13.00 La famiglia Bradford -Torna a časa Abby, 14.00 Happy Days, 14.30 Com-pagni di scuola, 15.00 Su-percar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Supercopter, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Variete: Venerdi con zio Tibia
20.35	Film: Brivido (fant., ZDA 1986, r. Stephen King, i. Emilio Estevez, Laura Harrington)
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	Play Boy Show
0.30 Nanizanki: Chips, 1.35 Benson
OPEOH__________________
9.00	Nan.: 4 in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 Col-laborators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Sogni di gloria (dram., ZDA 1985, r. Robb Nilson)
17.00	Nanizanki: Palcosceni-co, 18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Giochi stellari (fant., ZDA 1984, r. Nick Castle, i. Robert Preston)
22.30	Aktualno: Blue News
23.00	Film: Vigilante (dram., ZDA 1982, r. W. Lusting, i. Robert Forster)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC__________________
10.00	Nadaljevanka: Jacgueli-ne Bouvier Kennedy
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Poletni šport in dnevnik
13.45	TV film: Il profumo del
potere (zadnji del)
15.00	Film: Ouando Tamore 6 romanzo (dram., ZDA 1957, i. Paul Newman)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nan.: Lui, lei e gli altri,
18.30	Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Montreaux Jazz Festival
22.45	Nočne vesti
24.00	Film: L'ultima corsa (dram., ZDA 1976, r. John Leone, i. Henry Fonda)
tblbfriuli___________
11.00	Razstava: Sartorio
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.00	Nan.: L albero delle mele
13.30	Film: Il rally dei campio-ni (i. Steve McOuinn)
15.30	Nan.:L albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanke: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik, Voglia d'estate
20.30	Nad.: Valentino (1. del)
21.30	Nanizanke: Si e giovani solo due voltejpon.),
22.00	Julia, 23.00 Trauma Center, 24.00 Si e giovani solo due volte, vmes (22.30) vesti
0.30 Nočne vesti
TILE 4	___________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele;
8.30	Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Prigode Huckle-berryja Finna (Mark Twain, zadnji del);
9.50	Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14,00 Deželna kronika;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Jo-hannesa Brahmsa; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81 dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke,- 19.00 Souvenir dTtaly;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Tajnik PSI Pini o zakonu o obmejnih področjih
Obstaja nevarnost, da bo Gorica čisto pozabljena v novem zakonu
Ob 100-letnici pisatelja Franceta Bevka
V nedeljo v Zakojci velik shod Slovencev
Po večmesečnem zatišju se v teh dneh spet govori o osnutku zakona o obmejnih področjih. Zadeva je ponovno prišla v javnost potem ko se je o njej izrekel demokristjanski senator Andreatta, ki je dejal, da bi morali prvotni osnutek zakona, ki ga je že pred časom sprejel en del parlamenta, korenito spremeniti, tako da bi prišlo do čisto novega zakona. Znano je, da je prvotni osnutek zakona bil tak, da je dajal več sto milijard pomoči različnim gospodarskim in kulturnim dejavnostim v vsej naši deželi. Nekaj denarja bi šlo tudi v korist pokrajine Belluno. V stvar so se vmešali politični predstavniki Veneta, vsi brez razlike, ter zahtevali delno spremembo zakona. Določene koristi naj bi šle tudi dejavnostim v pokrajinah Benetke in Belluno. Kljub številnim prigovarjanjem iz FJK je zakonski osnutek ostal takšen kakršen je bil: nedokončan.
V zadnjih mesecih so se iz krogov evropskega sveta čuli glasovi, da so številni italijanski veljavni zakoni za pomoč dejavnostim v naši deželi nasprotni veljavnim evropskim pravilom. Sem sodi tudi zakon o paketu Trst -Gorica. Upoštevajoč ugodnosti tega zakona so v zadnjih dveh letih na Go-
riškem nastala številna nova mala industrijska podjetja. V Bruslju menijo, da bi moral italijanski parlament ta zakon preklicati. Po mnenju Andreatte naj bi preklicali celo FRIE, t.j. rotacijski sklad, ki omogoča tukajšnjim gospodarstvenikom investicijska posojila pod ugodnimi pogoji. Rotacijski sklad je nastal v času Zavezniške vojaške uprave na Tržaškem, potem so ga razširili tudi na Goriško. V štiridesetih letih je iz njegove blagajne prišlo veliko koristnega za gospodarstvo v obeh sosednih pokrajinah. Po mnenju Andreatte naj bi odobrili zelo omejevalni zakon o obmejnih področjih. Finančna dotacija v njem naj bi bila minimalna, osredotočena na finansiranje nekaterih pobud. Gorica je popolnoma odsotna.
V zadnjih dneh so se tako predsednik deželne vlade kot nekateri politiki v Rimu zavzeli za to, da bi stekla nadaljnja razprava o zakonu.
Kar se samega zakona tiče je prav, da se spomnimo na čas, ko se je začelo govoriti o njem. Prvenstveno naj bi služil krajem ob italijansko - jugoslovanski meji: Trstu, Goriški in Benečiji. Zatem so zakon razširili na vso deželo. To pa je povzročilo proteste Veneta.
Včeraj se je v zvezi s tem oglasil pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini. Ta obtožuje vodilne rimske politike, da pozabljajo na Goriško in da ta pozabljivost utegne hudo prizadeti tukajšnje gospodarstvo in nadaljnje možnosti razvoja. Pini podčrtuje pomembno vlogo, ki jo je imel paket Trst - Gorica za oživljanje tukajšnjega gospodarstva. Obžaluje, da se v najnovejšem osnutku pozablja na vse goriš-ke realnosti, na tukajšnje fakultete in odseke tržaške univerze. Obžaluje, da tu niso ustanovili urada za zunanjo trgovino ICE in da ne bo v vsedržavnem svetu niti enega goriškega predstavnika. Pini obžaluje tudi, da je v Trstu predvidena prosta carinska cona za mednarodno finančno in trgovsko sodelovanje, da pa se čisto pozablja na podobno goriško realnost.
Pini v svojem poročilu omenja še študijo prof. Gianluigija Cecchinija, ki je praviloma uvidel možnosti mednarodne aktivnosti Gorice, in ob zaključku izraža mnenje, da je nujno treba najti skupni jezik s Trstom, da se Trst in Gorica skupno upreta poiskusom Rima ter še koga drugega v naši deželi, da bi popolnoma zanemaril tukajšnje obmejno področje.
V	Zakojci in bližnjih vaseh Baške grape je že vse nared za nedeljsko slovesnot ob 100-letnici rojstva narodnega buditelja in pisatelja Franceta Bevka.
Shod Slovencev, kot so prireditelji dali naslov manifestaciji, se bo sicer začel že jutri zvečer, ko se bodo ob istem času v različnih krajih Baške grape zvrstila pritrkavanja, prižgali bodo kresove in oglasila se bo slovenska pesem. Med skupinami pritrkovalcev bodo tudi Pečani in Rupenci, pevske nastope pa bodo obogatile skupine iz Otaleža, Kobarida, Spodnje Idrije in Nove Gorice.
Nedeljsko slavje v Zakojci še bo začelo ob 12. uri, ko bodo odprli prenovljeno Bevkovo domačijo, v kateri bosta na ogled stalni razstavi o Bevkovem delu in času^ v katerem je preživljal mladost. Častni govornik na nedeljski proslavi bo pesnik, akademik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, v kulturnem sporedu pa bodo skupine in posamezniki izpostavili domačnost in ljudskost našega velikega primorskega rojaka.
V	drugem delu ljudskega shoda pa se bodo na treh različnih prizoriščih
Bevilacqua je v Moskvi imel koristne pogovore
Včeraj pokrajinska stavka z manifestacijo v Tržiču
Protest kovinarjev
Na predstavitev proizvodov tovarne Vianova iz Vileša stotini sovjetskih gospodarstvenikov v Moskvi je šel tudi predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Obisk v sovjetski prestolnici je izkoristil, da se je pogovoril z uglednimi gospodarstveniki te velike države. Tajnik ministra za zunanjo trgovino SZ Andrejev je Bevilacguo seznanil s sedanjim razvojem politike in gospodarstva. V sovjetskem parlamentu pravkar razpravljajo o zakonskih spremembah v gospodarstvu SZ, o konkurenčnosti, o svobodnem tržišču, o prenosu pristojnosti od osrednje na republiške vlade.
Bevilacgua se je pogovoril tudi z zastopniki Sudimporta, t. j. podjetja, ki nadzoruje ladjedelnice kot tudi tovarne kontejnerjev, z inž. Koškarovom, ki je generalni direktor Gosstroya, t.j. osrednje sovjetske ustanove za gradbeno dejavnost. Govorila sta še zlasti o obnovi Armenije. Tam namreč sodelujejo tudi nekatera podjetja iz Goriške.
Zastopnik tovarne Vianova inž. Scu-deri in direktor Friulgiulie inž. Catta-rini sta v Moskvi nad sto sovjetskim strokovnjakom prikazala izdelke te tovarne v kateri izdelujejo avtomatske sisteme za tovarne. Polovico izdelkov izvažajo in jih zato želijo plasirati tudi na sovjetskem tržišču.
Predsednik goriške trgovinske zbornice se je pogovoril tudi z diplomatskih zastopnikom italijanske ambasade dr. Facco-Bonettijem, ki je dobro
seznanjen z našo realnostjo, saj je doma iz naše dežele.
Sedanji razvoj sovjetske politike in gospodarstva je zelo zanimiv in tu utegne priti do velikanskih sprememb. Temu razvoju bo treba pozorno slediti, meni dr. Bevilacgua, kajti korist utegne imeti tudi naše gospodarstvo.
Štrukelj in Slapernik pri Ciampiju
Guverner Bance dTtalia Carlo Azeglio Ciampi je včeraj v Rimu sprejel predsednika nadzornega odbora Ljubljanske banke in predsednika družbe Metalka Italiana Jožka Štruklja in generalnega direktorja Ljubljanske banke Antona Slapernika. Štrukelj je v preteklosti bil viceguverner jugoslovanske Narodne banke, ki ima v Jugoslaviji iste naloge kot pri nas Banca dTtalia.
Jugoslovanska finančnika sta guvernerju Bance dTtalia predočila sedanje stanje jugoslovanske finančne poslovnosti še zlasti o zagotavljanju zunanje likvidnosti Ljubljanske banke. Govorili so tudi o nekaterih problemih v zvezi s plasmajem italijanskih posojil Jugoslaviji po meddržavnih sporazumih, s posebnim ozirom na interese Slovenije in njenega gospodarstva.
Vsa kovinarska podjetja v goriški pokrajini so se včeraj dopoldne ustavila dve uri zaradi stavke, ki so jo oklicali zvezni sindikati, da bi protestirali proti odločitvi podjetja Ansaldo o odpustu 50 delavcev tržiškega obrata tega vsedržavnega koncerna. Ob tem, za tržiško gospodarstvo zelo hudem problemu, pa so s stavko podprli tudi zahtevo po obnovi kolektivne delovne pogodbe kovinarjev in specifične zahteve v posameznih podjetjih.
Ob 9. uri je izpred ladjedelnice krenil sprevod do Trga republike, kjer je govoril predstavnik FIOM Paolo Fe-del. Po manifestaciji so delavci pri An-conetti izvedli cestni blok, s katerim so približno pol ure prekinili promet na državni cesti'Trst-Benetke.
Včeraj dopoldne je protest delavcev ladjedelnice za nekaj ur zakasnil odhod ladje Auriga, ki je zapustila ladjedelnico za poskuse na odprtem morju. Delavci so s tem protestom podprli splošne zahteve kovinarjev, poleg tega pa zahtevajo dopolnilno pogodbo in izboljšanje delovnih pogojev zlasti glede varnosti na delu.
Ob natečaju Lipizer posvet o goslarstvu
Na goriškem županstvu je bil včeraj sprejem za žirijo in sodelujoče na letošnjem mednarodnem violinskem natečaju Rodolfo Lipizer. Sinoči so za-
ključili še zadnje polfinalne nastope, drevi ob 20.30 pa bodo v deželnem avditoriju nastopili prvi trije od šesterice finalistov. Spremljal jih bo Simfonični orkester Sudetov pod taktirko Jožefa Wilkomirskega.
Danes bo ob natečaju v pokrajinski sejni dvorani posvet o goslarstvu. Predvideni sta dve zasedanji (ob 9.30 in 16. uri) z referati o zgodovini in sedanjosti goslarske obrti. Jutri bo prav tako na Pokrajini ob 9.30 8. mednarodni posvet o violinski glasbi.
Berlinski oktet jutri v Fari
Pihalni oktet, ki ga sestavljajo člani berlinskih filharmonikov, bo jutri koncertiral v Fari. Koncert svetovno priznane glasbene skupine bo ob prazniku trgatve v prostorih posestva Villa-nova v Fari. Berlinski solisti bodo izvajali skladbe mojstrov: Zelenka, Lul-ly, Gabrielli, Soerl, Scheidt, Albrici, Haendel, Purcell, Bernstein, Beatles in Brubeck. Gre torej za avtorje od 17. stoletja do današnjih dni. Pred kratkim je ta glasbena skupina uspešno nastopila na Japonskem.
■ Profesor Aleksandr Melnikov iz
Rostova v Sovjetski zvezi bo danes gost goriških esperantistov. Na njihovem sedežu v Pasaži Zamenhof 3/1 (pri teniških igriščih v Drev. XX. septembra) bo ob 18. uri predaval o perestrojki in političnem stanju v SZ.
Na srečanje s Pelhanom je prišel namesto Dimitrija Rupla
Pirnat na soočanju v Novi Gorici
V Novi Gorici je bilo v sredo zvečer srečanje z vodilnima predstavnikoma Slovenske demokratične zveze, stranke, ki zavzema pomembno mesto v slovenski vladi, dr. Hubertom Požarnikom in dr. Rajkom Pirnatom. Slednji je tudi sekretar za pravosodje in upravo v slovenski vladi. Srečanje in pogovor je pripravil goriški odbor omenjene stranke, ki je sicer napovedal obisk predsednika Slovenske demokratične zveze in ministra za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrija Rupla. Toda udeležencem so povedali, da se je moral dr. Rupel udeležiti važnega sestanka v zvezi s predvideno konfederalno pogodbo o prihodnjem položaju Slovenije v Jugoslaviji, in je zato obisk v Novi Gorici moral odpovedati.
Predstavnika Slovenske demokratične zveze dr. Požarnik in dr. Pirnat sta pojasnila politiko in stališča svoje stranke do sedanjega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer je zlasti minister za pravosodje in upravo navedel nekaj pomembnih dejstev oziroma svojih gledišč. Tako je menil, "da Jugoslavija taka kot je ne more več dolgo trajati, morda niti ne več do konca letošnjega leta". V Jugoslaviji naj bi bili znani trije scenariji o prihodnji ureditvi države. Predsedstvo države na čelu z dr. Jovičem predlaga vsejugoslovanski referendum o tem, kakšno ureditev Jugoslavije naj bi uvedli, to je federacijo ali konfederacijo. Predsednik zvezne vlade Ante Markovič meni, da je Jugoslavijo mogoče ohraniti zlasti s tržnim gospodarstvom, trdno nacionalno valuto in s politično demokracijo. Po tretjem scenariju, ki ga zastopata zlasti Slovenija in Hrvatska, pa bi prihodnja Jugoslavija bila urejena kot konfederacija sicer samostojnih republik oziroma posameznih republiških držav.
Vse tri opcije, in morda še katera, so odprte, Slovenija pa se medtem intenzivno pripravlja na zagotovitev svoje suverenosti. Dr. Rajko Pirnat je dejal, da bo na poti k suverenosti največjega pomena nova slovenska ustava, ki bi jo morda lahko sprejeli že do letošnjih božičnih praznikov, kar bi bilo velikega simbolnega pomena.
Kot je bilo pričakovati je med pogovorom prišlo do polemičnih soočanj stališč in mnenj o znani pobudi novogoriškega župana Sergija Pelhana, ki je bila predstavljena kot projekt o dveh Goricah kot enem mestu. Dobili smo vtis, da sta se oba gosta, to je vodilna predstavnika Slovenske de-
mokratične zveze, dr. Hubert Požarnik in dr. Rajko Pirnat, šele med tem srečanjem bolje seznanila s Pelhanovo pobudo. Sam Pelhan je med pogovorom opozoril, da se nikoli ni zavzemal za upravnopolitično in etnično združitev Nove Gorice in Gorice in da je upošteval tudi to, da obe sosednji mesti še zmeraj deli državna meja. Tudi ni bilo govora, je zatrdil, o nekakšnem skupnem županu za obe Gorici. Razmišljal je le o nekakšni vladi v senci, to je organu obeh Goric, ki bi dajal pobude za še intenzivnejše odnose in sodelovanje med mestoma. Vztrajal pa je pri predlogu za demilitarizacijo tega območja, pri čemer zlasti meni, da bi državno mejo namesto vojske morala varovati slovenska policija.
Gosta in tudi predstavniki političnih strank Demosa z območja Nove Gorice, med razpravljalci sta bila tudi Janez Vuk in odvetnik Tomaž Marušič, so podprli usmeritev za nadaljevanje in poglobitev sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, toda so dejali, da Pelhan s svojo pobudo ni seznanil občinskih odbornikov, to je Občinske skupščine v Novi Gorici. Predsednik Izvršnega odbora goriškega odbora Slovenske demokratične zveze Janez Vuk, ki je tudi občinski odbornik, je Pelhana obdolžil, da pri svojem delu uporablja stare komunistične metode, saj doslej, tako trdi, tudi ni našel časa, da bi se v svojstvu župana sestal s predstavniki političnih strank koalicije Demos, ki so zastopani v občinski skupščini.
Kljub izmenjavi obtožb med predstavniki Demosa in županom Pelhanom ter njegovimi privrženci, pa kaže, da se odnosi umirjajo, saj vse politične stranke soglašajo s pobudo in strategijo sodelovanja med Novo Gorico in Gorico. Na srečanju so omenili tudi goriškega župana Antonia Sca-rana, ki je podprl svojega kolega Pelhana, kar zadeva sodelovanje med mestoma. Dr. Požarnik je kljub temu menil, "da en župan ne more krojiti zunanje politike Slovenije", dr. Pirnat pa je obtožil medije, "da so neustrezno predstavili pobudo o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico". Svoje obtožbe, ki je po našem mnenju nevzdržna in v nasprotju z javnostjo politike, za kakršno se zavzemajo stranke Demosa, ni utemeljil ali razložil.
MARJAN DROBEŽ
Mlad kolesar in motorist lažje ranjena
Na Korzu Italia v Gorici se je pred-sinoči lažje ponesrečil 18-letni Danjel Komjanc iz Števerjana, Valerišče 23. Fant se je okrog 20. ure na motorju peljal po Korzu v smeri proti železniški postaji. Iz Ul. Arcadi je takrat pripeljal ford taunus, ki ga je upravljal Angelo Mrakic iz Gorice, Ul. Balilla 11. Vozili sta trčili (vzroke ugotavljajo goriški karabinjerji), pri tem pa je Komjanc dobil udarce in odrgnine po raznih delih telesa. Okreval bo v desetih dneh.
Prav tako se bo 10 dni zdravil 14-letni Antonio Rosand, ki se je isti večer kake pol ure prej ponesrečil v Ul. Čampi. S kolesom se je z dvorišča pri-paljal na cesto, ko je po njej prihajal avto, ki ga je upravljal 73-letni Leopolde Bertulin iz Ul. Michelstaedter 8. Rosanoja je vozilo odbilo proti parkiranemu avtomobilu, na katerem je razbil steklo. Mladeniča so pospremili v bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažji pretres možganov.
Izlet za upokojence iz občine Doberdob
Občina Doberdob prireja tudi letos izlet za upokojence. Tokrat se bodo podali na Dunaj. Izlet bo od 11. do 13. oktobra. Del stroškov bo krila občinska uprava, vsak udeleženec pa bo moral ob vpisu plačati 205 tisoč lir. Vpisovanje poteka na županstvu (ob delavnikih med 7. in 10. uro) in se bo zaključilo v ponedeljek, 17. t. m.
Zakojce zvrstile številne skupine iz Slovenije in zamejstva. Najprej bosta nastopili folklorni skupini iz Šentviške gore in Tolminskih Raven, za tem pa bodo prizorišče zasedli člani moškega zbora Tabor z Opčin ter gledališčniki PD iz Štandreža.
Po izvedbeni zamisli Janeza Povše-ta naj bi sinhronizirano nizanje programa, v katerem bodo iz zamejstva sodelovali še godba na pihala Kras iz Doberdoba, člani Gledališke skupine Gorica, mešani zbor iz Podgore, folklorna skupina iz Rezije, godec Daniele Ouaglia, gledališčnik Stane Raztresen, folklorna skupina osnovne šole Franceta Bevka z Opčin ter skupina športno-ritmične gimnastike Bor iz Trsta, trajalo do 17. ure.
Na samem prireditvenem mestu pa bodo odprte stojnice, kjer bodo obiskovalcem nudili pristne domače jedi ter več zanimivih obrtnih izdelkov.
Povejmo, da so‘prireditelji poskrbeli tudi za primerna parkirišča, saj pričakujejo, da se bo Shoda Slovencev udeležilo veliko ljudi od vsepovsod. Za vse Goričane, ki bi se radi udeležili slovesnosti, povejmo, da bo skupno zbirališče za odhod v Zakojco ob 8.30 na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeča hiša.
Sožalni brzojavki KPI in PSI ob smrti Pajette
Goriški komunisti so z brzojavko vsedržavnemu vodstvu izpričali svoje žalovanje ob smrti Giancarla Pajette, ki ga označujejo kot junaškega borca in zgled za vse komuniste, demokrate in antifašiste. Sožalno brzojavko je go-riškim komunistom poslal tudi pokrajinski tajnik PSI.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Caccia o ottobre rosso«.
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana e Ciccio-lina mondiali«. Prep. ml. pod 18. letom-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Šofer gospe Daisy«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Nore zgodbe barona Miinchausna«, 22.30 »Nočna potovanja«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 10.30 Pia Bernardis, vd. Venutti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12. uri Antoni-etta Gratton, vd. Maurensig na glavnem pokopališču, ob 12.45 Annamaria Bazzeo, vd. Padovan iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin, ob 13.15 Ljudmila Tomšič, vd. Devetak iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodrijah.
J_ V 83. letu starosti nas je za' ustila naša ljubljena mama, ba-ica in prababica
Ljudmila (Milka) Tomšič vd. Devetak
Pogreb bo danes, 14. septembra, 0 13.15 iz splošne bolnišnice v cerkev Sovodnjah ob 14. uri.
Žalujejo hči Anica in sin Marko družinama, vnuki in pravnuka 1 ostali sorodniki.
Sovodnje, 14. septembra 1990
Uslužbenci tvrdk Provv. MaH ' Devetta in La Fornitrice izreka) Marku Devetaku občuteno soža ob izgubi drage mame Ljudmile-
Svetovni
*
slovenski kongres
Osnovna potreba, da do take organizacije pride, je naravna težnja vsakega naroda, da ohranja medsebojne vezi in vzpostavi načelo vzajemnosti med svojimi pripadniki
Ideja o Svetovnem slovenskem kongresu se je porodila že v prvih povojnih letih kot odraz potrebe, da se Slo-yenci v matični domovini, v zamejstvu in v zdomstvu med seboj povežejo. Nastala je v ozkem krogu intelektualcev, časi pa očitno niso dopuščali, da hi se tedaj ta ideja razvila in uresničila. Potreba po zbližanju med Slovenci, še zlasti po ohranjanju stikov z onimi, hi jih je življenjska pot zanesla preko oceana, daleč od domovine, pa je ostala. Še več, naraščala je iz leta v leto in živela je tudi v mladih generacijah, pelo med tistimi, ki rodnega kraja svojih staršev sploh niso nikoli videli.
Tako se je v zadnjih dveh letih ta ideja razvila v iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Slovenci iz matične republike, iz Avstrije, iz Italije, iz Nemčije, iz Francije, iz Kanade, iz ZDA, iz Argentine in iz Avstralije. Šlo je, vsaj v začetku, za skupino kakih trideset posameznikov, ki so k pobudi in torej k odboru pristopili iz lastnega prepriča-oja, ne pa kot odposlanci širšega kroga ljudi. V letu dni, odkar je odbor formalno ustanovljen, pa so se že osnovali prvi odbori v matični Slove-oiji, v zamejstvu in v zdomstvu, kar dokazuje, da je pobuda vzbudila precejšnje zanimanje in da se torej uspeš-ho razvija.
Kaj je pravzaprav Svetovni slovenski kongres? To je organizacija in ideja obenem. Organizacija, kajti kongres ho, po sedanji zasnovi, mreža krajev-olh odborov, razpredena po vseh drža-vah, v katerih živijo Slovenci. Osnutek statuta, ki je bil že izdelan, namreč določa, da se poleg osrednjega urada (s sedežem v Celovcu) organizira šest področnih konferenc, za matič-uo Slovenijo, za zamejstvo, za Evropo, za Severno Ameriko, za Južno Ameriko in za Avstralijo, ki se nato delijo na krajevne odbore v vsaki državi posebej. V vsakem večjem kraju, kjer živi ^saj nekaj Slovencev organiziranih v kongresu, naj bi tako nastal krajevni udbor, ki bi predstavljal tisto jedro, na katero se Slovenec, ki pride v tisto di> 2avo, lahko obrne za pomoč, za nasvet ali tudi samo za prijateljsko srečanje.
Po drugi strani je Svetovni sloven-, ski kongres ideja. Že v osnovi, to je v “‘kongresni misli«, ki je nekakšno gesto kongresa, je rečeno, da Svetovni slovenski kongres »povezuje in združuje Slovenke in Slovence dobre volje doma in po svetu na temelju vzajemne Pomoči in zavezanosti slovenstvu«, clre torej za nekakšno moralno obvezo do širše zasnovane ideje, za pripadnost predvsem ideji in šele nato organizaciji.
Na tej dvojni osnovi, na snovanju °rganizacije in na širjenju ideje, je to-jnj zasnova o Svetovnem slovenskem kongresu v tem letu dni prerasla iz
pobude entuziastov v zametek prave organizacije.
Drugo vprašanje, ki se ob kongresu postavlja, je, zakaj je ta organizacija potrebna. Potrebo po taki organizaciji so čutili in čutijo številni manjši narodi, katerih pripadniki so raztreseni po svetu. Tako so se v kongres organizirali Židje - in njihova organizacija je naravnost zgledna - poleg njih pa Ukrajinci, Slovaki, Armenci in številni drugi narodi.
Osnovna potreba, da do take organizacije pride, je naravna težnja vsakega naroda, da ohranja medsebojne veži in vzpostavi načelo vzajemnosti med svojimi pripadniki. Obojega pri Slovencih doslej ni bilo, čeprav živijo Slovenci v velikem številu in organizirani v društvih in krožkih v številnih evropskih državah in še na treh celinah, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Linearnost programa, s katerim se Svetovni slovenski kongres predstavlja širši javnosti bi lahko omogočila - to je vsaj želja pobudnikov Kongresa - premostitev zgodovinskih pregrad, ki dejansko obstajajo znotraj posameznih skupnosti, v katerih živijo Slovenci še zlasti v čezoceanskih državah. Skratka, svetovni slovenski kongres mora postati prva organizacija, ki bo jamčila združevanje Slovencev na izključno narodnostni osnovi.
Slovenci smo eden tistih narodov, ki v veliki meri čuti to potrebo. Zgodovina je v tem stoletju privedla Slovence v čas, ko se v svetu poudarjajo vrednote sodelovanja in premoščanja, razdvojene bolj kot druge evropske narode. To noče biti obtožba nikogar, je le enostavna ugotovitev. To zgodovinsko stanje je treba premostiti za bodoče
delo, kar seveda ne pomeni, da je treba preteklost, njena dogajanja in različna tolmačenja teh dogajanj pozabiti ali odpisati. Svetovni slovenski kongres želi postati predvsem stičišče, na katero se bodo sklicevali bodoči rodovi.
Pred letom dni, ko je bil ustanovljen pripravljalni odbor, so mnoge senčne strani še otežkočale stvarno razpravo o tej pobudi. Odprta so bila nekatera vprašanja, ki so izhajala iz zgodovine, a so bila še del tedanje stvarnosti. Nerešeno je bilo vprašanje narodne sprave, pojma, ki še ni imel državljanske pravice v slovenskem uradnem izrazoslovju. Nerešeno je bilo vprašanje politične bodočnosti Slovenije oziroma njenega notranjega ustroja: ne to, kdo bo vladal v Sloveniji, ampak predvsem to, ali bo vlada sestavljena na osnovi izidov res demokratičnih volitev. Nerešeno je bilo vprašanje pravice vseh Slovencev, da obiščejo matično domovino.
Slovenska pomlad, letošnje volitve in naravnanost novega vodstva slovenske republike - predsedstva, skupščine in vlade - so privedli do ublažitve vseh problemov, ki so dejansko otežkočali snovanje Svetovnega slovenskega kongresa. V novih pogojih, pa čeprav je politična konfliktualnost - vendar na osnovi dialektičnih odnosov med večino in opozicijo - zelo velika, je vsekakor možnost dialoga večja. In do tega dialoga počasi tudi prihaja. Najprej, kot se to čudno sliši, iz tistih krajev, ki so najbolj oddaljeni in kjer očitno Slovenci najbolj čutijo potrebo po medsebojnih povezavah. Tako na primer iz Avstralije, kjer je 44 predstavnikov slovenskih društev in organizacij ustanovilo odbor in je v uradnem sporočilu o ustanovitvi zapi-
san tudi ta stavek: »Prvič smo sedli skupaj ljudje, ki tega nekoč še ne bi zmogli.«
Seveda, to je šele začetek. In že na začetku je bilo treba premostiti nekatera odprta vprašanja. Kongres se bo, s svojim statutom in izvoljenim vodstvom, oblikoval na prvem plenarnem zasedanju: tedaj bodo tudi sprejete programske zadolžitve in tedaj bo organizacija ustanovljena. Do tistega dne - in okvirno je bilo sklenjeno, da bo plenarno zasedanje ob koncu junija prihodnjega leta v Ljubljani - je treba izpolniti dvoje obveznosti: aktivirati vsaj minimalno število krajevnih odborov in urediti članstvo ter določiti kraj prvega zasedanja kongresa.
Obe vprašanji sta bili težko rešljivi. Predvsem - ob prvem vprašanju - urejevanje članstva je zaenkrat še nedorečeno, kajti soočati se je treba z različnimi stvarnostmi v raznih državah. Povsem naravno je namreč, da bo članstvo v kongresu individualno: vsak posameznik se lahko prijavi in postane s tem član kongresa. Vendar v nekaterih državah, še zlasti v ZDA, v Argentini, v Avstraliji in delno v Kanadi, ne bo mogoče mimo organizacij, ki že sedaj združujejo in povezujejo Slovence. V teh okoliščinah je treba seveda v prvi fazi tudi kolektivno članstvo. Tako je osnutek statuta, ki je bil izdelan, v tem pogledu elastičen in dopušča možnost, da so člani kongresa lahko tudi organizacije. Seveda pa je to le dodatno določilo, kajti povsod mora biti zajamčeno načelo, da lahko sleherni posameznik pristopi h kongresu.
Vprašanje kraja prvega zasedanja kongresa je bilo sporno od vsega začetka. Tu sta se križali dve tezi: prva,
da mora biti kongres v Ljubljani kot središču Slovenije tudi v podporo slovenski državnosti, in druga, da mora biti kongres v tujini, v kakem evropskem velemestu, da se svetovna javnost pobliže seznani s problematiko slovanstva.
Po dolgih razpravah, ki so trajale leto dni, je padla izbira na slovensko narodno ozemlje. Prevladala je torej težnja, da je treba v tem trenutku poudariti predvsem prizadevanja Slovenije za uveljavljanje suverenosti slovenskega naroda. Prvo zasedanje bo torej ob koncu junija predvidoma v Ljubljani ali - če bo zaradi organizacijskih razlogov odbor iz matične Slovenije tako predlagal - izmenično v Ljubljani in kakem drugem kraju v Sloveniji. Poleg tega pa je bilo sklenjeno, da bo en dan zasedanja namenjen zamejstvu in da se bodo torej udeleženci kongresa v treh ločenih skupinah podali v Furlanijo-Julijsko krajino, na Koroško in v Porabje, da s tem poudarijo celovitost slovenskega prostora ne glede na državne meje.
To so torej osnovni sklepi, ki so bili sprejeti na širokem posvetu - udeležilo se ga je skoraj 200 Slovencev z vsega sveta - ob priložnosti letošnje Drage. Po teh sklepih se bo sedaj delo nadaljevalo vse do junija prihodnjega leta. To delo bo teklo vzporedno z dogajanji v Sloveniji, predvsem vzporedno s pripravami na novo slovensko ustavo, tako da bodo verjetno ob zasedanju prvega Svetovnega slovenskega kongresa imeli Slovenci v svetu tudi ' po ustavi formalno priznan status. Vendar pa je pot Svetovnega slovenskega kongresa, kljub vzporednosti, samostojna in ločena od poti Republike Slovenije, njenih ftištitucij in njene ustavne ureditve. Skratka, kongres ni in noče biti inštitucija, ki načelno podpira uradno oblast v Sloveniji, tako kot pred letom dni ni bil zamišljen kot načelna kritika tedanjim oblastem. Vloga kongresa je lahko samo pozitivno poudarjanje problemov slovenstva in aktiviranje tistih stikov, ki jih lahko aktivira samo samostojna organizacija, ki ni vezana na tako ali drugačno oblast in ki je dostopna prav vsem.
Pripravljalni odbor si je zadal nalogo, da tako organizacijo ustanovi. S prvim zasedanjem se bo njegova vloga in z njo tudi njegova življenjska doba izčrpala. Vse dotlej, torej do junija prihodnjega leta pa je ves trud namenjen organizaciji zasedanja z namenom, da bo na njem zastopano čim večje število Slovencev, ki soglašajo z osnovno mislijo, da ljudje istega naroda lahko mimo razlik in mimo razdalj najdejo ob .skupnih vprašanjih res skupni je-zik.
BOJAN BREZIGAR
Ob lepi razstavi osebnega arhiva Anne Praček Krasna v Ajdovščini
. Po predstavitvi osebnega arhiva Anne Praček Krasna let°s poleti v Mestnem muzeju Ljubljana v kulturno-infor-hiacijskem centru Križanke, so zanimivo razstavo, za katero sta poskrbeli Slovenska izseljenska matica in Narodna in Univerzitetna knjižnica v Ljubljani prenesli te dni v Pilono-v° galerijo.
Anna Praček-Krasna je bila in ostala, kot je dejal na °fvoritvenem večeru v Ajdovščini 4. septembra zvečer Predsednik SO Ajdovščina Franc Boštjančič, poleg Vena . ilona in Danila Lokarja, najbolj znamenita Ajdovka. Zato N razstava, ki predstavlja z bogatim osebnim arhivom naše r°jakinje njeno »Življenje in delo v dveh domovinah za en ^yet« izziv ne ie ajdovskim prebivalcem, ampak vsem tis-lrtl. ki bi želeli od bliže spoznati lik žene, ki je bila v Sv°jem delu in življenju prav gotovo edinstvena. Tisti, ki hio Anno posebno poznali in z njo delali na področju slo-vetiskega izseljenstva, ki je postalo smisel življenja sloven-slse pisateljice, žurnalistke, politične delavke, doma iz Dol-Poljane nad Ajdovščino, lahko samo pritrdimo strokovni Predstavitvi Jara Dolarja. Ta znamenita vipavska žena je ris ena tistih redkih izbrancev, ki so si nase prostovoljno siožili razčlenjevanja stoletne zgodovine slovenskega božičnega izseljevanja - s trebuhom za kruhom - pred-se® v daljno Ameriko, kamor je tudi njo po prvi svetovni °]ni zanesla življenjska pot. Mihael Glavan, strokovni sodelavec univerzitetne knjižnice v Ljubljani je pripravil raz-svo in napisai besedilo zanimivega kataloga; njegovo le ni bilo lahko, saj je Anna Praček-Krasna ob vrnitvi z bi°Ze® Adolfom v rodne kraje, po več kot pol stoletnem v el sp*U v Združenih državah Amerike, pripeljala s seboj v ‘Kih težkih zabojih bogat, dragocen osebni arhiv, doku-ehte, ki pričajo o zgodovini ameriških Slovencev. In njena Ve^lca skrb zadnjih let je bila, da bi bilo spravljeno vse selTarnem' *n tuc^ ie' tega tu bila vesela, kakor bi se razve-ob' u tu<ti razstave v njeni Ajdovščini, kjer si bodo lahko dok °Valci ogledali številne in nadvse zanimive osebne skp UmentG v angleškem in slovenskem, pa celo italijan-dv 111 jeziku, saj je ob odhodu v »obljubljeno deželo« komaj ob] Petletno vipavsko deklo moralo zaprositi za potni list asti italijanskega kralja Viktorja Emanuela III.
Ujjj Pa je Anna Praček-Krasna, kot je opozoril Jaro Dolar, Že tnica svojega življenja; pogumna, borbena, pokončna kgi ®'. je črpala te svoje lastnosti iz korenin zemlje, v Prem1 56 r°dPa' in je tako, tam daleč čez lužo uspela polagati vse jezikovne in izobrazbene pregrade. To se je s p-.6'"1'0 le malokateremu priseljencu, ki ga je po srečanju ljen.Pom svobode v newyorškem pristanišču čakal neusmi-bi[a >>Inelting pot« (talilni lonec). Anna Praček-Krasna je sPosobna prilagoditi se in preseči okolje, v katerem so
milijoni tujcev sklanjali svoje hrbte v divjih pokrajinah nove dežele, ali krojili podobo velemest, v katerih je kriza tridesetih let mnoge neusmiljeno pokopala. Ta granitna žena se je na vsej svoji osem desetletja trajajoči življenjski poti vedno želela le naprej, ven iz globeli majnarskih kolib, v svet drugačne Amerike! Pa ne zato, da bi zatajila svoje »Bohunke«, kakor so nekdaj Američani zmerjali priseljene Kranjce, Dolenjce in Primorce, nasprotno, pripadala jim je z dušo in telesom. Bila je njihova, del tistega »gnoja«, o katerem je zapisal poznavalec ameriške emigracije Louis Adamič, da je »pokvasil« Ameriko.
Nenehna skrb za izobraževanje, tudi v tujem jeziku, je gnala našo rojakinjo, da je ob delu za vsakdanji kruh vendarle zmogla opisovati ta človeški babilon onkraj Atlantika in ga posredovati bralcem številnih slovenskih časnikov, ki so izhajali vse od preloma stoletja do povojnih dni zadnje svetovne vojne. Skoraj tretjino slovenskega rodu je zvabila »bogata Amerika«; ob nenehni skrbi za obstanek v novem svetu pa si je naš človek skušal ustvariti svoj svet. Svet slovanskega razvedrila in lastne duševne hrane. Svet samopomoči, saj tam dolgo ni bila še uzakonjena socialna zaščita. In Anna Praček-Krasna je bila eden stebrov slovenskega izseljenskega časopisja; pisala je v več glasilih in je leta 1942 postala pomožna urednica newyorškega Glasa naroda, potem njegova urednica in lastnica. Ni postala velika podjetnica, toda osemnajst let je skrbela, da je ta »stari fant« -bil je nastarejši slovenski časnik v New Yorku - odražal društveno, kulturno in nenazadnje politično življenje med ameriškimi Slovenci.
Mnogi ameriški Slovenci tudi niso pozabili znamenitega glasu Anne Žorž, napovedovalke na Glasu Amerike v vojnih dneh. »Tukaj New York, govori vam Glas Amerike, glas enega zavezniških narodov. Dober večer, govori vam Anna Žorž.« Tako je po radijskih valovih šel Anninin glas tudi v okupirano Evropo, v Slovenijo. Obvezni psevdonim je prevzela po vipavski noni, ki se sicer ni znala podpisati, toda bila je navdušena bralka in poslušalka Mohorjevih knjig. Vedno za vzgled dekletu in ženi, ki se ni nikoli ustrašila novih, neznanih poti.
In tako je bila Anna Praček-Krasna sposobna premagati velike ovire in deziluzije na svoji življenjski poti, kot je bila krhkost družbenega sistema ZDA v 30. kriznih letih, povojno licemerje ameriške demokratične ureditve in ob koncu dni še spoznanje, da neomajna oblast lahko izpridi tudi najlepšo idejo, kateri se je bila Anna zapisala. S svojim življenjskim delom je naša rojakinja dokazala, da je sicer vpeta med dve domovini delala predvsem v prid slovenstvu in Sloveniji.
DORICA MAKUC
Razstava S. Pečariča imela odziven sprejem
Preteklo soboto se je v občinski galeriji v Miljah zaključila razstava slikarja - domačina Silvija Pečariča. V družbi slikarja smo si razstavo ogledali nekaj dni po otvoritvi in zabeležili naslednje vtise. »Ta prikaz je bil nekakšen moj notranji dnevnik, ki ga lahko vsak po svoje sprejema, zaznava in občuti,« pravi sam Pečarič, ko sva si ogledovala 25 razstavljenih slik. »V mojih delih lahko zasledite racionalnost in iracionalnost. Svetloba se meša s temo, toda tam, kjer se konča svetloba, ji sledi ponovno tema ali pa je ta tema tudi sredi svetlobe. Poglejte si na primer to zaporedje mojih slik od leta 1985 dalje. Gre vedno za konfliktna občutja, ki se kažejo v sami kompoziciji geometrijskih likov, a tudi v izbiri barv, ki dajejo gledalcu priložnost, da se vpraša, kje je tu začetek, kje konec, kje je tu ritmično zaporedje, ki se, kljub zelo uglašenim barvnim kompozicijam enkrat ruši, drugič spet dograjuje.«
Tako smo se sprehajali med Pečaričevimi slikami, ki so pritegnile gledalca že zaradi lepih barvnih kombinacij, kot tudi zaradi geometrijskih likov samih. »Moje slike so govorica svobode. Zato so namenjene vsem. Sem Slovenec, toda mnenja sem, da se moram s svojimi slikami potrditi v italijanskem svetu. Zato sem bil vesel vseh teh obiskov. Tudi to so vrata, ki odpirajo umetniku pot v svet. Upam, da sem svoje obiskovalce zadovoljil. Želim pa si, da sem s to razstavo prispeval vsaj malo tukajšnjemu kulturnemu življenju in ustvarjanju, v katerega smo tesno vključeni tudi Slovenci tega območja.«
Katalog, ki ga je Pečarič izdal za to priložnost, je bil dvojezičen in je vseboval recenzijo Ivane Frasinelli, ki jo je v slovenščino prevedel Marjan Bajc.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna): prizor z odprtja razstave v Miljah.
Od včeraj zaseda Mednarodni olimpijski komite
Atene vneto pričakujejo »stoletne« olimpijske igre
Uspeh nogometašev Faroemskih otokov močno odmeva
»Ribiči« ugnali Avstrijce
TOKYO — V japonski prestolnici se je včeraj začelo zasedanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki ima na dnevnem redu med drugim tudi izbiro sedeža za jubilejno stoletnico olimpijskih iger leta 1996. Sedež jubilejnih iger bodo sporočili v torek, 18. septembra, za igre pa se potegujejo grške Atene, kjer je leta 1896 prvič v moderni dobi zagorel olimpijski ogenj, avstralski Melbourne, kanadski Toronto, ameriška Atlanta, jugoslovanski Beograd in angleški Manchester.
Tokijskega zasedanja se udeležuje 87 od skupno 88 članov MOK (»Panamski zastopnik De Leon je upravičeno odsoten,« je povedala novinarjem glasnica komiteja Michele Verdi-er). Poleg izbire sedeža olimpijskih iger leta 1996 ima MOK na dnevnem redu še vrsto drugih vprašanj. Člani MOK naj bi začrtali smernice za razvoj olimpijske ideje v tretjem tisočletju, pri čemer je predsednik Juan Antonio Samaranch najavil večjo komercializacijo iger, govori pa se tudi o zmanjšanju števila športnih panog na OI.
MOK bo moral rešiti tudi nekatera politična vprašanja, ki so se mu zastavila zadnje čase. V prvi vrsti gre za vprašanje vrnitve Južnoafriške republike v MOK, potem ko je bila pred dvema desetletjema izključena zaradi rasne diskriminacije in apartheida. Včeraj se je MOK odločil, da Južne Afrike zaenkrat še ne sprejme spet v svoje vrste.
Michele Verdier je naglasila, da je MOK razpravljal tudi o morebitni izključitvi Iraka z azijskih iger, ki se bodo začele 22. septembra v Pekingu. MOK je v zvezi z iraškim napadom na Kuvajt izdal dokument, v katerem se spominja ubitega šejka Fahada Al Ah-mada Al-Sabaha, ki je bil predan športu, in podpira kuvajtski olimpijski komite in kuvajtske športnike. Verdiero-va je v zvezi z azijskimi igrami še objasnila je, da je sicer MOK pokrovitelj azijskih iger, noče pa se vmešavati v odločitve organizatorja, azijskega olimpijskega komiteja.
V Tokyu si bodo do sobote sledile seje izvršnega odbora MOK. V nedeljo bo svečano splošno zasedanje, ki se ga bosta udeležila tudi japonski cesar Akihito in cesarica Mičiko. Največje zanimanje vlada seveda za izbiro sedeža »stoletnih« olimpijskih iger. Atene so seveda veliki »sentimentalni favorit«. Po nepotrjenih vesteh naj bi Manchester umaknil svojo kandidatu-
ro, in bi nato podprl Grčijo, ki naj bi računala že na 26 gotovih glasov od skupnih 87. Edina »ovira« na poti Grčije do olimpiade naj bi bilo dejstvo, da so se zadnja desetletja pri izbiri posluževali načela rotacije po posameznih celinah. Ker pa bodo prihodnje olimpijske igre leta 1992 v Evropi (Barcelloni), naj bi to negativno vplivalo na kandidaturo Aten. Kandidaturo Beograda bostapoleg jugoslovanskih članov MOK Bore Stankoviča in Slobodana Filipoviča predstavila predsednik Jugoslovanskega olimpijskega odbora Aleksandar Bakočevič in beograjski župan Milorad Unkovič.
Poleg izbire sedeža letnih olimpijskih iger bo v Tokyu na dnevnem redu tudi predstavitev kandidatur sedežev zimskih olimpijskih iger leta 1998. Kandidati za takratne igre so Aosta (Italija), Nagano (Japonska), Os-tersund (Švedska), Salt Lake City (ZDA), Jaca (Španija) in Soči (SZ).
Ob tem bo MOK izbral tudi mesto, v katerem bodo čez šest let svečano proslavili stoletnico modernih olimpijskih iger. Veliki favorit za to proslavo je Pariz, da bi na ta način počastili spomin idejnega tvorca modernega olimpijskega športa, Francoza Pierra De Coubertina.
V Anziu na državnem jadralnem prvenstvu v razredu europa
Bogatčevi četrta regata
ANZIO — Jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč nadaljuje z uspešnimi nastopi na državnem prvenstvu v olimpijskem razredu europa. Po dveh drugih mestih in enem četrtem je v 4. regati naposled pokazala vse kar zmore in zmagala, na skupni lestvici pa jo od vodilne Neapeljčanke Sabine De Martino ločijo samo tri točke in je verjetno še edina, ki se lahko z njo še poteguje za osvojitev naslova prvakinje.	•	<
Med včerajšnjo preizkušnjo je pihal libeč z jakostjo 5 do 6 m/sek, morje pa je bilo skoraj mirno. Bo-gatčeva je na cilj prispela pred De Martinovo (svetovna prvakinja z 1988. leta) in Sabrino Landijevo iz Cecine (svetovna prvakinja optimist 1987. leta).
Po štirih regatah je skupni vrstni -red naslednji (v oklepaju uvrstitve na posameznih regatah:
1. De Martino (1-4-1-2) 11 točk; 2. Bogateč (2-2-4-1) 14 točk; 3. Salva (3-1-6-6) 29,1 točke.
Ob renomirani udeležbi
Turnir Stefanel
Danes se bo v Trstu začel dvodnevni mednarodni košarkarski turnir, imenovan Memorial Carlo Stefanel, v spomin na preminulega očeta predsednika tržaškega društva Stefanela.
Turnir bosta ob 20.30 odprla Stefa--nel in Phonola iz Caserte, ob 22. uri pa bo tekma med moštvom Pop 84 in
Enimontom iz Livorna. V soboto bosta po istem urniku na sporedu obe finalni tekmi, za 1. in 3. mesto.
Italijanski pokal
Lazio izločen!
RIM — V posticipirani tekmi šestnajstine finala za italijanski pokal je novinec v B ligi Modena poskrbel za veliko presenečenja, saj je kar sredi Rima s 3:1 premagal prvoligaša Lazia in ga izločil iz tekmovanja. Prva tekma v Modeni se je namreč končala brez zmagovalca 0:0. Po golu Bonaldi-ja v 2. min. je Lazio izenačil v 40. min. s tujcem Soso. V drugem polčasu je Brogi dosgele zadetek v 60', Sergio pa je pet minut zatem zakrivil avtogol.
STOCKHOLM — Kvalifikacije za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu so se začele z veliko senzacijo. Kot bomba je odjeknila vest, da so amaterji Faroemskih otokov ob svojem debiju na mednarodni sceni z zadetkom Tomija Nielsena v 60' premagali Avstrijo.
Na švedskem nevtralnem igrišču v Landskroni se je zbralo samo 1.2§5 gledalcev, med temi je bilo kakih dvesto državljanov majhnega otočja, v glavnem je šlo za zdomce na začasnem delu na Danskem, ki so navdušeno proslavil nenadejano zmago svojih nogometašev.
Farbernski otoki so v bistvu moštvo »ribičev«, a izkazalo se je, da le niso tako naivni, saj so uspešno izvajali taktiko offsideja, v to zanko pa so se avstrijski napadalci stalno vpletali. V nordijskem moštvu je en sam izkušeni igralec, to je 31-letni Abraham Hari-sen, ki igra v 1. danski ligi. Univerzitetni študent v Kbbenhavnu Julian Hansen s skromnim uspehom igra v 4. ligi, vsi ostali so ne le širši nogometni javnosti, temveč celo poznavalcem povsem nepoznani!
Poraz je za Avstrijce (v skupini, v kateri so še Jugoslavija, S. Irska in Danska), nemara že lahko usoden, ne bo pa ostal tudi brez posledic. Pričakujejo, da bo selektor reprezentance Josef Hickersberger najkasneje v soboto odstopil. V pogovoru s časnikarji je priznal, da si težko zamišlja, da lahko še sodeluje z reprezentanco, vsako odločitev pa je podredil pogovoru s predsednikom nogometne zveze Mau-hartom. Hickersbergerju (42 let, na čelu reprezentance je od 1987. leta, po mundialu je kljub slabim rezultatom obnovil pogodbo do 1993. leta) zdaj zlasti očitajo, da je nedopustno podcenjeval nasprotnika, do take mere, da si je privoščil igranje brez prostega branilca.
Na Danskem medtem močno odmeva zmaga Jugoslovanov na Irskem. Selektor tamkajšnje reprezentance Richard Miller. Nielsen je izjavil, da bi lahko modri zmagali tudi s petimi, šestimi zadetki razlike. Jugoslovani so zelo nevarni in pokazalo se je, da so praktično edini tekmeci v boju za prvo mesto v 4. kvalifikacijski skupini, jp čp ripial Niplspn
Prvih šest kvalifikacijskih tekem za EP je skupno obiskalo 60 tisoč gledalcev. Le nekaj manj jih je bilo na Wembleyu za prijateljsko tekmo med Anglijo in Madžarsko.
Člani in mladinci v tekmah s kranjskim Triglavom
Jadranovci na dveh frontah
MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV
JADRAN FARGO -
. TRIGLAV KRANJ	71:66 (28:43)
JADRAN FARGO: Oberdan 7 (1:2), Crisma 3 (1:2), Pertot 15 (3:3), Škerk 20 (2:3), Lesica, Sosič 6, Paulina 2, Stanisa 12 (2:2), Smotlak 6 (2:2).
Predvsem z zelo dobro igro v drugem polčasu so jadranovci nadoknadili zamujeno iz prvega dela tekme in tudi zasluženo premagali trdožive košarkarje Triglava iz Kranja, ki so se predstavili v Rep-nu kot homogena in borbena ekipa.
S to zmago so naši predstavniki tudi ohranili prvo mesto na skupni lestvici mladinskega prvenstva Slovenije in s tem spet dokazali, da se lahko povsem enakovredno borijo z vrstniki slovenskih mladinskih ekip.
Glede srečanja v Repnu sta od posameznikov še zlasti zadovoljila Riki Skerk in Martin Pertot, toda tudi drugi so zaslužni za zmago.
JADRAN TKB -
TRIGLAV KRANJ	71:79 (28:45)
JADRAN TKB: Merlin 25, A. Pertot (0:2), V. Sosič 4, Pregare 20 (4:4), Paulina 2, Crisma 2, Čuk 10, Smotlak 4, Škerk 4 (2:3).
TRI TOČKE: Merlin 5.
Med predprvenstvene priprave jadra-novcev sodi nekaj tudi »težkih« tekem. Ena od le-teh je bila gotovo proti Triglavu iz Kranja, ki letos nastopa v 1. B ligi.
Jadranovci so v prvem polčasu preveč bojazljivo igrali in so morali priznati premoč gostov, med katerimi se ie zlasti izkazal Horvat (24 točk). V nadaljevanju pa so naši, zlasti pa po zaslugi razigranih Merlina (25 točk) in Pregarca (20), močno reagirali in izgubili le za osem točk. (bi)
PIONIRSKI TURNIR V MARIBORU
KONTOVELCI 2. V MARIBORU
Pred kratkim so se Kontovelovi košarkarji udeležili tradicionalnega turnirja prijateljstva za pionirje v Mariboru.
Naši predstavniki so v prvem srečanju tesno premagali moštvo Branika, v drugem pa tesno izgubili z ekipo ŽKK Maribor in tako osvojili drugo mesto.
Resnici na ljubo so Kontovelci bolje igrali prav na srečanju, ki so ga izgubili. Sicer pa je bilo gostovanje za naše mlade košarkarje in za novega trenerja Jureta Krečiča, ki je letos prevzel vodstvo te ekipe, gotovo zelo koristno. Na obeh tekmah pa se je še posebno izkazal Marko Milič, ki je dosegel 27 oz. 24 točk. IZIDA
ŽKK MARIBOR - KONTOVEL	54:51
(20:30)
KONTOVEL: Colja, Spadoni 4, Spacal, Milič 27, Križman 7, Rizzante, Danieli, Rustja, Štoka 4, M. Starc 3, Škrk 6, B. Starc.
KONTOVEL - BRANIK MB	66:64
(30:32)
KONTOVEL: Spadoni 14, M. Starc, Colja, Križman 26, Rizzante, Danieli, Rustja, Štoka 2, Milič 24, B. Starc, Škrk, Spacal.
LESTVICA: 1. ŽKK Maribor 4; 2. Kon-tovel 2; 3. Branik Maribor 0.
Pester športni program na novogoriškem koncu
Na novogoriškem koncu se obeta zelo bogat in tudi zanimiv športni konec tedna. V ospredju bo vsekakor državno prvenstvo v kotalkanju, ki ga pripravljajo marljivi člani kluba za umetnostno kotalkanje iz Nove Gorice. To bo sploh prva priložnost, da bodo številni ljubitelji tega športa lahko na domači plošči spremljali nastope in tekmovanje vseh najboljših jugoslovanskih kotalkarjev. Na programu so kar štiri kategorije: od pionirjev in pionirk skupine A pa do članov in članic. Prvenstvo se bo začelo jutri dopoldne z obveznimi liki, popoldne Pa čaka nastopajoče kratki program. V nedeljo dopoldne pa bodo vsi izvedli prosti program, ki je za gledalce tudi najbolj privlačen. Sicer pa bodo sledni! prišli na svoj račun že jutri zvečer ko bo imel klub iz Ferrare zanimiv revijski nastop.	.
Ne glede na vreme pa je jasno, da bodo kajakaši in kanuisti na divjih vodah jutri mokri. Na Soči bo namreč potekalo zaključno tekmovanje slovenskega pionirskega pokala, obenem pa bo tu še republiško prvenstvo za člane v slalomu. Vse se bo dogajalo na progi v bližini Solkana, to je pri starem jezu, kjer je se vsaj malo deroče vode. Prvi start je ob 10. uri. Člani naj bi začeli tekmovanje v slalomu približno ob 12. uri, popoldne pa bodo imeli pionirji in mladinci Se spust.
Na teniških igriščih v novogoriškem športnem parku bo jutri in v nedelj0 republiško prvenstvo v tenisu za igralke in igralce do 14. leta za pokal Kokte.
Tale pregled končujemo z napovedjo rekreativne prireditve. V nedeljo °0 namreč že dvanajsti pohod po Biljemskih gričih, ki ga pripravljata ŠD Partizan Bilje in Športna zveza Nova Gorica. Start bo ob 9.30 pri osnovni šoli v Biljah; kjer bo tudi cilj. Za vse pohodnike imajo organizatorji pripravljene posebn obeske, za najštevilčnejše skupine pa tudi pokale. Vpisnina znaša 20 dinarje*-Proga, ki poteka po slikovitih Biljemskih gričih, je dolga približno 12 kilometre (Ervin Čurlič)
Bari - Torino	2	X
Cesena - Milan	2
Fiorentina - Sampdoria	1X2
Genoa - Roma	1	2
Inter - Bologna	1
Juventus - Atalanta	1X2
Lazio - Parma	X	2
Napoli - Cagliari	1
Piša - Lecce	1
Barletta - Ascoli	X	2
Modena - Foggia	1
Casale - Empoli	X
Spal - Treviso	1
Ugo Dornik • letnik 1963 - Je pojem košarke pri Športnem združenju Dom iz Gorice. Že od same ustanovitve sekcije je namreč Dornik postal njen član, najprej v mladinskih vrstah, kasneje pa članske postave, za katero še danes nastopa. V vseh teh letih je vedno pokazal veliko resnost do dela, čeravno sta njegovi značilnosti odločnost in bojevitost pod koši, zaradi česar je večkrat pregazil za več centimetrov višjega, nasprotnika. Prejšnji teden je Jure Krečič pravilno napovedal 8 izidov.
V	Firencah (galop) ni Hidden Dan-ger (X) otežen, zato se bo gotovo boril za zmago. Kot alternativo velja omeniti Silvermeda (2). Omembno si zasluži tudi konj Moše Gun (1), nedavni zmagovalec podobne dirke.
V	Rimu (galop) lahko pripravimo bazo s skupino X, v kateri je Loking Love favorit. Festo Gallieno (1) je že tekmoval v višjih kategorijah. Preseneti lahko Luella (2).
V	Padovi (kasaštvo) je favorit Flop (2), odličen drugi na zadnji dirki tris. Inedita (1) je na štartu v dobri poziciji. Omembo si zasluži regularni Iron Bi (X).
V	Padovi (kasaštvo) naj bi Fathom (X) izkoristil štart ob ograji. Imax (2), nedavni zmagovalec podobne sheme, prav tako računa na zmago. Kljub neugodni štartni številki se bo za zmago potegoval tudi Giungla (1).
V	Bologni (kasaštvo) je favorit Eveho (1), ki je ob povratku že zmagal. Glede na formo, naj omenimo tudi konja Inasol (X). Od skupine 2 naj omenimo konja Itpro. Startna številka mu ni v pomoč.
V	Tarantu (kasaštvo) bi lahko bil Fonsilia (2) nedosegljiv »zajec«, saj bo štartal kot prvi. levo Migliore (X) je v formi. Med protagonisti bo zanesljivo tudi konj Crubling Epi (1).
DIRKA TRIS
V	Firencah bo nastopilo 20 konj. Naši favoriti: št. 4 Lean Bidder; št 5 Elsa Morante; št. 9 Silnet Charlie. Za sistemiste: št. 8 Silver Skegge; št. 11 April Fool; št. 15 Shalbaya.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi .
6.	— prvi
drugi
X
1 2 X
1 2 2
X 1 X
2 1 1
X 2 2
X 1
Jutri v Kranju Rock Master 90
Kot smo že javili, bo v soboto, _
. m., v Kranju letošnje drugo tekmo^ nje v športnem plezanju Rock Mas‘_ ’90, ki bo prava poslastica za ljub11. Ije alpinizma in športnega plezah/ , Nastopili bodo le povabljeni in sicer pet žensk in deset Svojo udeležbo na tekmi sta P° , jn tudi Francoza Jean Baptiste Trib°u‘ j Corinne Labrune. Prvi je eden iz111 najboljših prostih plezalcev na sVUe in obenem predsednik mednarod zveze prostih plezalcev (ASC1)- L runova pa je ena izmed treh žensk ^ svetu, ki so zmogle vzpon z oceno Danes ob 20. uri pa bo v kranjske kinu Center pričakovano predav ^ svetovno znanega južnotirolskeg pinista Reinholda Messnerja, za <^[g rega so vstopnice skoro že P0^Ie'. nnl, bodo skušali, če bo Messner pp organizatorji predavanje ponovil ■
Na odbojkarskem turnirju Sloge za Pokal bazoviških žrtev
Tudi ekipa iz ČSFR!
Jutri in v nedeljo bo v organizaciji ŠZ Sloga in pod Pokroviteljstvom Hranilnice in posojilnice na Opčinah v °Penski telovadnici na sporedu tradicionalni mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških žrtev. Ta tur-n*r Pomeni vsako leto v bistvu tudi otvoritev nove sezone, ^ai gre za prve uradne jesenske tekme. Tokrat se bodo ‘Umirja udeležile štiri šesterke in sicer nabrežinski Sokol tadules, odbojkarski klub Fužinar z Raven na Koroškem, ®kipa Dobrostav iz Bratislave in seveda domača Sloga Ko-unpex.
Ekipa iz Raven je stalni gost Sloginih turnirjev, saj sta ^Portno društvo Fužinar in ŠZ Sloga že deset let pobratena ju uspešno sodelujeta med seboj. Ravne na Koroškem so blle še do nedavnega glavni center ženske odbojke v Slo-Veniji, Fužinar pa prava kovačnica odbojkarskih talentov. V žadnjih letih so sicer ravenski športni delavci naleteli na Usnialo organizacijskih, pa tudi finančnih težav, tako da je ‘Udi ženska odbojka zašla v rahlo krizo, tudi zaradi velike-9a razmaha te panoge v bližnjih krajih. Zgleda pa, da so na Ravnah vse delo snovali na novo in računajo, da se bo Ružinar kmalu spet vrnil v slovenski vrh.
Slovaška ekipa Dobrostav iz Bratislave bo tokrat prvič Pri nas. Slogini odbojkarski delavci so s slovaškimi navezali stike med letošnjimi pripravami prve ženske odbojkarske 'Jkipe, ki so bile avgusta v Bratislavi. Dobrostav nastopa v unigi češkoslovaški odbojkarski ligi, odbojka pa se v tej vzhodnoevropski državi zopet povzpenja v evropski in tudi svetovni vrh, o čemer jasno priča tudi pred nedavnim osvo-leno tretje mesto na ženskem mladinskem evropskem prvenstvu.
Zanimanje vlada seveda za nastop naših dveh ligašev. Sokol Indules je s pripravami začel avgusta na Ravnah na Koroškem, v skladu z dogovori med društvi pa je v ekipi prišlo do nekaterih sprememb. Potem ko je Cirila Kralj, dolgoletna nosilna igralka ekipe, prenehala z aktivnim igranjem, je od ŠZ Sloga pristopila v nabrežinsko ekipo Jana Drasič in od športnega društva Kontovel Tanja Conestabo. Vse se pod vodstvom trenerja Petra De Waldersteina resno pripravljajo na bližajoče se prvenstvo C-2 lige.
Za domačo Slogo Koimpex bo to prvi uradni nastop v novi sezoni, v kateri bo kot novinec nastopala v C-l ligi. Igralke trenirajo od začetka avgusta. Glavna sprememba, glede na kader lanske sezone, pa predstavlja prihod Irine Pertot, ki je doslej igrala pri športnem društvu Breg.
Vsekakor so vse ekipe pravzaprav še v začetni fazi svojih priprav, zato je seveda nemogoče napovedati favorita, čeprav je rahla prednost verjetno na strani Dobrostava. Vsekakor smo prepričani, da se nam na Opčinah obetajo zanimivi in kvalitetni spopadi.
SPORED TURNIRJA
Jutri, 15. 9.
17.30	Sokol Indules - Dobroslav Bratislava
19.00	Fužinar Ravne - Sloga Koimpex
Nedelja, 16. 9.
9.30	Sokol Indules - Sloga Koimpex
11.00	Dobroslav - Fužinar Ravne
17.00	Sokol Indules - Fužinar Ravne
18.30	Sloga Koimpex - Dobroslav Bratislava
(Inka)
Mesijanski jadralni klub je v nedeljo pripravil tradicionalno tekmovanje
Deskaiji na regati Čupa Cup 90
Preteklo nedeljo je JK ČUPA po-n°vno organiziral vsakoletno regato jadralne deske Čupa Cup. Ta rega-a je dobro znana med deskarji, ki edno jadrajo po vodah Tržaškega za-*va, ker predstavlja priliko, da se Juuožično srečajo in pomerijo svoje ^Posebnosti. Regate se lahko udeleži sakdo, od začetnika pa do izkušenega regatanta.
. Ugoden popoldanski veter, ki je ta ^an zapihal z jakostjo 6 do 8 vozlov, je aiogočil izvedbo dveh lepih preizku-enj. V teh vremenskih pogojih so prvi Popeljali na cilj tisti deskarji, ki so •Jieli največja jadra (nekateri celo do zr. kv. m) in olimpijske deske II. divini®, ki so v lahnem vetru najhitrejše.
toj kategoriji je v obeh preizkušnjah PJv* prijadral na cilj znani tržaški de-. ar Ezio Ferin. Med »funboardi« pa J, p obeh preizkušnjah zmagal Čupin ^eskar Paolo Kralj, ki je ponovno do-azal svojo dobro kondicijo; v ženski alegoriji je zmagala italijanska prva-ltlJa, Tržačanka Maurizia Lenardon. žak° re9ati se je razvila prijetna dru-bnost ob okusni večerji, ki jo je Pretno pripravil Andrej Sedmak (le-ta e le tokrat bolje izkazal v kuhinji kot va jadralni deski). Ob zaključku so se Sl udeleženci regate — dvajset tek-
__°valcev in številni njihovi prijatelji
n razšli z veseljem v srcu, z bogatimi ^agradami in z obljubo, da se prihod-1® leto ponovno srečajo na lepem Ču-Pruem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Končna Lestvica
Kategorija funboard: 1. Paolo Kralj;
• Masšimiliano Lazzari, 3. Paolo Mo-etti, 4. Andrej Sedmak.
Kategorija II. divizija: 1. Ezio Fe-i,tl' 2. Sebastiano Tognon, 3. Aleš Žet-°'4- Adriano Toffolini.
Zenska kategorija: 1. Maurizia Le-rc*°n, Ksenija Marušič. (P K)
Posnetek z nedeljske regate jadralnih desk za Čupa Cup 1990
Tudi pri Shinkai karate klubu
Skrb za mlade
Pri Shinkai Karate klubu se že dve leti ukvarjajo tudi z osnovnošolsko mladino. Mlajša skupina pravzaprav zaobjema, kar se tiče starosti, še dijake prvega oz. drugega razreda srednje šole. Zanimanje do karateja kažejo predvsem dečki, v proces treniranja pa se zdaj vključujejo tudi deklice.
Letos planirajo ločene treninge za začetnike, se pravi za tiste, ki pridejo prvič v stik s to veščino in pa posebne treninge za ostale, ki imajo za seboj eno oz. dve leti vadbe. Ker so treningi namenjeni mlajšim atletom, niso strogo usmerjeni v športni ali agonistični karate. Vsebujejo namreč skupno ogrevanje, ki sestoji iz raznih vaj in iger, preko katerih se razvijajo spretnosti, kot so hitrost, ravnotežje, moč in koordinacija; šele zatem pride na vrsto učenje posameznih tehnik. V glavnem je karate šport obrambe, učimo se predvsem obrambnih vaj; je pa tudi šport koordiniranja kretenj, je šport, pri katerem vsestransko razvijamo telesno mišičevje. Poudarek med treningi je tudi v tem, da se znanje karateja dokazuje le v telovadnici: kdor to pravilo krši, ve, da mu preti izključitev s treningov.
Da si ustvarimo boljšo sliko o dejavnosti pionirjev, povejmo še nekaj podatkov o lanski tekmovalni sezoni, kje so naši karateisti nastopili oz. tekmovali.
Krstni nastop pred gledalci je bil pravzaprav nenavaden, saj je potekal v Kulturnem domu v Trstu. V sklopu zaključnega večera oddaje »Mladi pevci« so karateisti dokazali, kaj zna-
Dve zmagi Sireninih optimistov
Mladi jadralci TPK Sirena so se konec preteklega tedna lepo izkazali na regati, ki jo je ob izteku jadralne šole priredil tržiški YC Hannibal. Na obeh regatah optimistov, sobotni in nedeljski, je zmaga pripadala članu Sirene: v soboto je zmagal Danjel Leone, v nedeljo pa Dario Košuta. Ker pa sta za končno lestvico veljala rezultata obeh regat, se je (zaradi slabše uvrstitve v drugi preizkušnji) najboljši Sirenin jadralec, Danjel Leone, uvrstil na šesto mesto, medtem ko je bil Dario Košuta v skupni razvrstitvi enajsti. Mesto pred njim je zasedla tretja predstavnica Sirene Katja Umari.
Regat v Tržiču se je udeležilo skupno 70 optimistov iz skoraj vseh klubov, ki delujejo na območju 11. jadralne cone (od Milj tja vse do Benetk). V glavnem so bili to še neizkušeni jadralci, ki se na jadralni šoli šele seznanjajo z značilnostmi jadranja.
Skupno prvo mesto z obeh regat je osvojil Mattia Čampo, član SVOG; druga je bila Rita Fragiacomo (Hannibal), tretji pa Alessandro Sappada (SVOG).
Sirenini jadralci so imeli, kot rečeno, precej smole, saj so zmagali na obeh regatah, na skupni lestvici pa se niso uvrstili više od šestega mesta. Prvouvrščeni na nedeljski regati, Danjel Leone, je namreč zdrknil na lestvici navzdol, ker je bil v nedeljo šele 19., nedeljski zmagovalec Dario Košuta pa je bil v soboto komaj 30. in se je moral zato zadovoljiti s končnim 11. mestom. Katja Umari je jadrala konstantno: osvojila je osmo, oziroma deveto mesto, na končni lestvici pa je bila deseta.
V ekipni razvrstitvi je Sirena osvojila 2. mesto, kar je odličen izid, saj je nastopila le s tremi jadralci, medtem ko jih je za prvouvrščeni SVOG tekmovalo kar deset.
jo. Krajši program je zahteval naporno pripravo - topel aplavz pa je poplačal ves trud. Isti program so »shin-kaijevci« gledalcem in mojstrom karateja pokazali v sklopu »Prve etape Mednarodnega karate turnirja treh dežel«, ki je bil v Zgoniku. Izvedba je bila tokrat prenapeta, stopnja zbranosti je upadla, moč je splahnela, deske so po udarcu ostale cele; vse to pa je bilo (tehnično mnenje) le posledica treme zaradi prisotnosti velikih karate mojstrov, ki so si z neposredne razdalje ogledali demonstracijo.
Naslednja preizkušnja je bila spet v Zgoniku; prvič so tekmovali tudi beli pasovi. Sodelovali so na turnirju v katah in borbah »Prvi pokal Zgonik«; v jutranjih urah so izvedli obvezne kate, v popoldanskih pa so se preizkusili v napovedani borbi. Vidnejših rezultatov v tej tekmi ni bilo -vsi pa so dojeli, kako se pravilno izvaja kat in lahko pride do višje uvrstitve.
Pred koncem leta sta se dva pogumna atleta prijavila za nastop na karate turnirju Črnuče 90. Udeležba je bila zelo raznolika, bodisi po barvi pasov, bodisi po starosti - če bi bila skupina ločena po stopnjah pasov, bi Štefan Grgič dosegel prvo mesto v skupini belih pasov; Alessio Štoka pa bi se dobro uvrstil v skupini oranžnih pasov. Štoka je nastopil tudi na drugi etapi »Mednarodnega karate turnirja treh dežel v Škofji Loki«, tam pa zasedel 5. mesto v skupini pionirjev do 12. leta.
Konec sezone je bilo še društveno tekmovanje v katah. V skupini višjih pasov je zmagal Alessio Štoka, 2. je bil Martin Guštin, 3. pa Igor Kranjec. V skupini belih pasov sta nastopila le dva, 1. je bil Andrej Guštin, 2. pa Matteo Peric.
Na poslovilnem družabnem večeru po tekmovanju so vsi obljubili, da bodo v naslednji sezoni, ki se je začela v ponedeljek, še bolj vestni.
Bodo »shinkaijevci« držali besedo in trenirali letos kot samurajci?
(r. m.)
Na sliki (foto r. m.): (stoje z leve) -Igor Štoka (črni pas), Sergij Štoka (karate mojster 3. dan), Romana Maiano (črni pas 2. dan), Štefan Grgič, Matteo Peric, Igor Kranjec, Andrej Guštin, Barbara Scalise, Elena Scalise; (sede) - Davorin Starec, Mattia Umek, Martin Guštin, Alessio Štoka, Alex Prašelj, Bojan Živic.
ki je vozov-zavezano s
tajo	iiueia ou seui venivu ivanuuaauj sK.auu, zavezano ;
hila °	.° najlonsko vrvico, se je za trenutek radovedno obr
raZcj ?.roti Davidu, ki je sedaj sedel poleg nje nebogljen in črno) Jen, nato Pa se sPet vrnila k svojim opravilom. Ves čas je ga jplasi fant stal, David pa je še vedno sedel na klopi, kjer se vs bialo prej loteval spanec.
tnan0rnolasec se je sPet; streznil in zresnil: »No, pojdi, pojdi z £) ’ Naredila bova kratek sprehod.« je ra^VlC* 9a le začudeno, še bolj pa zaskrbljeno, pogledal. Fant >sj^bJi®l in mu na neizrečeno vprašanje, odgovoril:
ke.
be skrbi za spanje, jaz že poznam tu tako lepe kotič-
biške 0lnamljen mu je David sledil skozi vhodna vrata želez-Postaje, nato pa na trg in po širokih mestnih ulicah, po
katerih so nemirno hiteli ljudje domov. Topel večerni zrak, katerega je božala hladna sapica, je Davida toliko streznil, da ni čutil več ne spanca ne utrujenosti. Komaj sedaj se je spomnil, da še sploh ni večerjal. Oba sta molčala. Južnjak je bil nekam čudno zatopljen vase, Davidu pa je sedaj ta družba prijala, saj se je čutil ob domačinu varen in prav prijetno mu je postajalo. Bil je vendar v tujem in popolnoma neznanem mestu, pa se je vseeno nekako znašel, saj ni bil več sam kot pes, pač pa je imel človeka ob sebi.
Prekrižarila sta več ulic in trgov, naenkrat pa je fant pretrgal molk in kakor sam s seboj dejal: »Sedem let sem tukaj in sedaj moram izginiti. Ni prav, razumeš da ni prav!«
»Ni prav, vem da ni prav,« je odgovoril David, bolj, da bi nekaj rekel kot iz resnično občutene solidarnosti, »po drugi strani pa,« David je s padanjem fantove vzvišene drže in napihnjenosti sam pridobival v samozavesti, »krivice se pač dogajajo.« Kakšna banalnost, si je mislil David.
»Krivice«, je avtomatično ponovil fant, »kaj pa veš ti, kaj so krivice. Ti, ki se ubadaš z majhnimi, psihološkimi problemi in misliš, da so to veličastna življenjska končna vprašanja, ki bodo tvojo eksistenco poveličala..., misliš, da si naredil ne vem kaj, ko si se odločil za to potovanje, - ne pretvarjaj se, prav dobro ti vidim v dušo. Toda vedi, da so tole majhni problemčki tvojega pritlikavega plazenja po tej zemlji. Oh, ne misli, tudi moja eksistenca je majhna in pritlikava, vendar pa ne gradim na njej visokih misli o neskončnosti, o človeški usodi in duhovnem poveličanju, ne, jaz tu živim, se preživljam, tudi kradem, če je to potreba in ne sanjarim o veliki, visoki in veličastni duhovni zgradbi v oblakih. Še zavedaš se ne, kako so prazne tvoje misli, kako jih ustvarjaš samo zato, da bi samega sebe prepričal, da plodno živiš, in ob tem niti ne opaziš, da ni vse to tvoje sanjarjenje, tvoja filozofija, nič drugega kot nerazločno jecljanje ničle. Kajti ti si ničla, da bi pregnal svoj dolgčas. Jaz imam druge misli: misliti moram, kako bom živel. In še so me spodili od tod, idioti!«
obvestila
ŠD POLET
prireja 19. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje "Moderna priprava športnega tekmovalca". Predaval bo psihiater dr. Janez Kolšek.
ŠD KONTOVEL - PLESNORITMIČNI ODSEK Zbor ritmičark v novi sezoni bo v torek, 18. t. m., na društvenem športnem igrišču od 15.30 naprej. Vabljene nove in dosedanje ritmičarke.
ŠZ SLOGA IN SK DEVIN,- PLANINSKA SEKCIJA organizirata 15. in 16. t. m. vzpon na Krn. Odhod v soboto, 15. t. m., ob 14. uri iz Sesljana z lastnimi avtomobili in društvenim kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. št. 226283, in Bruno Škerk, tel. št. 200236.
SHINKAI KARATE KLUB
obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni po starosti in stopnjah. Za informacije tel. na št. 327342.
ŠD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče na igrišču Doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
ŠK KRAS - ŽENSKI ROKOMET
obvešča, da bo sestanek in zatem prvi trening v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljena so še posebno nova dekleta. Za informacije telefonirajte na št. 251005.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR
obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 14. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlatorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
. Čl*n italijan«k* zvaza časopisnih založnikov FIEG
Zakon, po katerem bodo investirali 2100 milijard lir, so orisali na posvetu skupnosti Incontro
Nov zakon za preprečevanje aidsa
•	A%	71	•	•	•••	°1
m proti diskriminaciji seropozitivnih
AMELIA — »Aids ni in ne sme biti kuga našega stoletja,« je med svojim govorom na mednarodnem posvetu terapevtskih skupnosti Incontro včeraj izjavil minister za zdravstvo De Lorenze. Posvet skupnosti Incontro je letos osredotočen na družbenih in zdravstvenih vprašanjih, ki jih postavlja aids. Zato je minister osvetlil predvsem novosti, ki jih prinaša novi zakon za boj proti aidsu.
V Italiji je kar 7.126 obolelih za aidsom (katerim je treba pripisati še 3 tisoč »neprijavljenih« bolnikov). Z virusom so se okužili predvsem mladi med 25. in 34. letom, kar 70 odstotkov narkomanov pa je seropozitivnih. Bolezen pa si žal utira pot tudi med »običajnimi« heteroseksualci.
Zakon, ki ga je orisal De Lorenzo, naj bi torej pripomogel k preprečevanju aidsa. Ministrstvo bo izvedlo novo informativno kampanjo, ki bo naperjena proti emarginiranju bolnikov: zakon predvideva, da je zdravstvena oskrba bolnikov obvezna tako v javnih kot zasebnih bolnišnicah, prepoveduje pa tudi vsakršno diskriminaci-
jo seropozitivnih. Država bo investirala 2.100 milijard lir za zaposlovanje bolničarjev in zdravnikov, za povečanje števila ležišč in za podporo terapevtskim skupnostim. Poskrbeli bodo tudi, da bo na italijanskem tržišču mogoče najti nove brizgalke, ki se po uporabi blokirajo in jih ni več mogoče ponovno uporabiti. »Ni mogoče, da se izredni ukrepi sprejemajo samo ob mundialu,« je zaključil De Lorenzo.
Na posvetu je bil govor tudi o upanju, ki ga navdihujejo nekateri nedavni rezultati. »Z zdravim in delovnim življenjem,« je dejal ustanovitelj skupnosti Incontro Don Gelmini, »je mogoče preprečiti, da bi se infekcija izrodila v bolezen. V naših skupnostih živijo ljudje, ki so že deset let seropozitivni in ki nimajo nikakršnih problemov.« Da je »regresija« virusa mogoča, potrjujejo tudi uradni podatki, po katerih se je v zadnjih letih krepko zmanjšalo število seropozitivnih oseb, ki so dejansko zbolele za aidsom. Leta 1984 jih je zbolelo 90 odstotkov, lani pa 40 odstotkov.
Don Gelmini z ministrom De Lorenzom pred začetkom posveta o aidsu (AP)
Poziv Cossigi za povratek Silvie Baraldini v domovino
RIM — Cossiga naj posreduje pri Bushu, da se bo Silvia Baraldini lahko končno vrnila v Italijo in poravnala svoj dolg s pravico v italijanskih zaporih. Tako zahteva odbor za njeno osvoboditev, ki ga sestavljajo različne politične komponente (KD, KPI, PR) in ki si že nekaj let prizadeva, da bi se Baraldinijeva vrnila v Italijo. V ta namen bi po mnenju odbora morali izvajati Strasbourško konvencijo, ki jo je Italija osvojila lani. ZDA je konvencijo osvojila že pred leti, a je ne spoštuje, saj se odvetniki Baraldinijeve zaman zavzemajo za njeno ekstradicijo.
Baraldinijevo so v ZDA obsodili na 43 let zapora, ker je sodelovala pn oboroženem ropu in ker je eni od voditeljic ekstremistov črnih panterjev pomagala zbežati. Pred kratkim je zbolela za rakom in so jo dvakrat operirali. Problem, so poudarili člani odbora, pa ni zgolj humanitaren, pač pa političen. Za njen povratek bo treba namreč premostiti ovire, katerim botrujejo razlike v pravnem sistemu obeh držav.
Aretirali nevarna kamorista
RIM — Policija je včeraj v predmestju Rima aretirala dva neapeljska kamorista, ki naj bi po mnenju preiskovalcev nameravala koga ugrabiti ali z orožjem napasti. Gre za 32-letnega Patrizia Bastija, ki je viden predstavnik neapeljske skupine znanega bosa Edoarda Continija in 30-letnega Gen-nara Trambarula, ki deluje v sklopu sorodne kamoristične podskupine. Oba sta že stara znanca sodnih organov, saj so jima že sodili za razna zločinska dejanja. Kamorista so policisti zasačili na motorju, ko sta nekoga čakala v zasedi. Med pregledom so našli (foto AP) večjo količino nabojev, dve pištoli in oddajnik. Tudi motor, na katerem sta sedela, in bližnji parkirani avtomobil sta menda bila ukradena.
V tednu dni so našteli kar 63 umorov
Pokoli v Južni Afriki
JOHANNESBURG — V Južni Afriki se nadaljujejo krvavi medetnični spopadi. Prejšnjo noč so neznanci ubili dva policista. Prvega so hladnokrvno umorili s strelom v čelo na železniški postaji v kraju Dube. Morilec, ki je bil v spremstvu dveh oseb, je nato padel v spopadu s policijo. Drugi policist je izgubil življenje, med straženjem nekega javnega poslopja v kraju Sinoane. Sicer je položaj iz dneva v dan vse bolj zapleten in dramatičen. Demonstranti so v Sowetu zažgali avtobus in tovornjak, skupina neznancev pa je vrdla v policijsko postajo in odnesla vse policijske uniforme. Glasnik sowetskih varnostnih organov, podpolkovnik Halgryn je novinarjem dejal, da gre za novo strategijo črnskih skrajnežev, ki bi radi nato krivili policijo za številne krvave napade.
Prejšnjo noč so tri osebe izgubile življenje v oboroženem spopadu v Johannesburgu, kjer so neznanci brezglavo streljali na skupinico, ki je čakala na taksi. Medtem je upravi južnoafriškega transportnega podjetja uspelo odpraviti blokado železniške proge, ki pelje v satelitsko mesto Katlehong, kjer so v preteklih dneh vandali s kamenjem poškodovali železniške kompozicije. V zadnjem tednu so oblasti naštele kar 63 umorov, kar zgovorno dokazuje, da se nasilje nenehno širi.
Fiatov Iveco kupil 60 odstotkov delnic španskega obrata ENASA
MADRID — Pred dvema dnevoma je Fiat v Madridu podpisal sporazum o nakupu 60 odstotkov delnic španskega obrata za proizvodnjo tovornjakov in industrijskih strojev ENASA (Empresa nacional de autocamiones). Vest so včeraj istočasno objavili v Madridu in Rimu. Končala so se torej dobro leto trajajoča pogajanja, med katerimi so poleg Fiatovega Iveca sodelovali še zahodnonemški Daimler Benz (Mercedes), švedski Volvo, nizozemski DAF in zahodnonemški MAN.
Španska državna finančna družba INI se je ogrevala prevsem za partnerstvo z zahodnonemškim Daimler Benzom. Bonska vlada, ali bolje rečeno njen urad za preprečevanje monopolov, se je temu uprla, tako da je Fiat ostal najresnejši kandidat in je po predložitvi podrobnega načrta o nadaljnjem razvoju španskega obrata lahko uresničil nakup, ki Fiat uvršča na drugo mesto evropskih proizvajalcev tovornjakov za zahodnonemškim Daimler Benzom.
Ko predsednikova psička Millie postane tudi uspešna pisateljica
Tudi psica ]e lahko pisateljica! In če je doma pri Bushevih v Bell hiši bo to postal pravi best-seller, saj sp do danes prodali kar 135 tisoč izvodov (AP)
CTO
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
•	CTO so 6-letne obveznice s koriščenjem 16. 9. 1990 in zapadlostjo 19. 9. 1996.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 29. septembrom 1993 s tem da že med 19. in 29. avgustom 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia.
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se nudijo po 97,45% emisijski ceni.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 14. septembra do 13.30.
Rok rezervacije do 14. septembra
•	CTO bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoserizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisih.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 19. septembra, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov.
• •
Rok
izplačila
3. leto 6. leto
Maksimalni letni donos bruto %	neto %
14,00
13,54
12,21
11.82